Dopolnilni davek na visoke dohodke v Belgiji
Beligijski parlamcnt je minuli m«sec sprejel prcdlog zakona o uved.bi dopol-nilnega davka stopnje 3.5 % na letni do-bič^k, ki presega 500 <isoč belgijskih frankov. Stopnjo 5.5 % bodo pravzaprav plačalc tiste fizične ali prnvne osebe. ka-tcrih dohiček bo višji kakor 730.000 fran-kov na leto, med fem ko bodo dohički ofl 3OO.WO do 75O.0O0 frankov obda-včeni z ne-koliko nižjo stopnjo (50 belgijskih fran-korv ustrez.a vrednosti 1 dolarja ZDA).
Od sknpnega števiJa belgjjskih davčmh zavezancev, ki jih je 2.1 mJlijona, jih bo raoralo plačati novi davek Je 7000. To so največji industrijci, veleposestniki in trgovci. Zakon bodo uporabtli v proračun-skih letiih 1956/57 in 1937/58. Dabil je ime >davok na izrediri dobiček«.
Fobudo za sprejem zakona so daJi so-cialistL Zakonski predlog jc na.le(el oa' zelo ostro rcakcijo katoliskih krogov. To je razuraljivo, k<?r se v Belgiji največji finančni, industrijski in voTepo^esbniški interesi ziirajo okrog vodstva belgijske katoliškc stranke. LiberaJci — partnerji socialističnc staranke v vladi — predistav-Ijajo tako imenovane srednjs sloje. Ti so predlaigali samo manjše spremeni^be. TaJto je socialistora nspelo, da je parlamenit Jijihov predlog izg-lasoral in da so si ohra-ni.li zavezoi.ke med srednjimL sloji.
Bflgijski sociaJisli so v kotlicijs-ki vla<H 1. 1954, ko je sedanja koalicija po rmagi na volitvah zamenjala popolnoma kato Liško vlado. Razen različnih uspehov na področju socialne zaikonodaje in ko-munalne poJitike pomeni novi zaikon prvi u-krep belgijske vlade, katereiga ost je izrazito usm«rjena proti interosom naj-večjih kapitaJističnih slojev. Novi zakon pomrai prvo resnejšo uveljavitev načela pra-ričnejše razdelitvp bremen iti dobička.