CELJE, 7. DECE^TRR\ 197R — STEVTT.K\ 17 — TETO XXXTI — CENA 4 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Po prazničnem premoru je pred vami spet nova številka NT, le še tokrat v »stari obleki«. Prihodnja številka bo namreč natisnjena s pomočjo nove tehnike in na boljšem papirju. To pa pomeni, da bodo v bodoče tudi fotografije v našem časniku mnogo boljše. Do novega leta pa bomo postopoma uvedli še nekatere spremembe, kar bi naj vse doprineslo k večji pestrosti Novega tednika. MILAN SENIČAR Ce so bile prejšnje zime bolj skope s snegom, smo se ga letošnje leto toliko bolj razveselili. Najbolj seveda najmlajši, ki so hitro stopili na smučke in sedli na sanke kot tale dva naša nadobudneža, da se naužijeta bele snežne opojnosti. Niti sveča pod nosom ne more biti ovira zimskemu veselju, ki ga je vedno prehitro konec. Foto: Drago Medved EKONOMSKA IN EKOLOŠKA SANACIJA CINKARNE UJELI RITEM SO NA KONFERENCI ZATRDILI STROKOVNJAKI Verjetno je slučaj, da je manj kot teden dni pred letošnjim praznikom republike glavni direktor Cinkarne dipl. oec. BERNARD KRIVEC sklical tiskovno konferenco. Ce- pra\ ni šlo po formalni plati za pravo tiskovno konferenco, pa je bila vsebina razgovo- rov v Cinkarni namenjena nekaterim pravim ekološkim dosežkom. Tako je šlo pred- vsem za ogled tehnične demonstracije čiščenja izliva vode iz odlagališča v Žepini. Stro- ko rao delo je s sodelovanjem strokovnjakov Cinkarne zastavil in s polindustrijsko na- pravo tudi izvedel Institut Jožef Štefan iz Ljubljane pod vodstvom prof dr. J02ETA SLIVNIKA. Le-ta je posebej .poudaril, da so v Cinkarni zlasti na ekološkem področju sanacije ujeli ritem, ki ga je treba za vso ceno tudi obdržati, čiščenje vode iz odlagali- šča Žepina je izredno pomemben del sprejete in dogovorjene ekonomske in ekološke sanacije celjske Cinkarne, ki nas na občutljivem področju človekovega delovanja in bi- vanja v bolj zdravem okolju mora še posebno zanimati. Sicer pa velja, da sta osrednji ekološki naložbi v 1 Cinkarni prihodnje leto grad- : nja visokega dimnika in : Vgraditev filtrov v tovarni ti- tanovega belila. Tako je za filtre že sklenjena ustrezna pogodba in velja prepriča- nje, da bodo ob letu že de- lovali; glede dimnika, ki bi ga sicer Cinkarna vsaj pri novi tovarni žveplene kisline ne potrebovala, v glavnem bo koristil zaradi starih ob- ratov za predelavo žveplene kisline, pa bodo v kratkem , končane vse strokovne merit- [Ve, ki naj dokončno dokaže- jo, da se mora ob upošte- vanju obeh omenjenih na- ložb celjski zrak bistveno popraviti. Prihodnje leto bo Cinkarno veljalo 600 milijo- nov dinarjev naložb za novo f tovarno žveplene kisline, v predelavo železovih oksidov. valjamo cinka In za veziva za tiskarske barve. Vse te naložbe naj bi poleg ekolo- ških rezultatov dale pred- vsem še ekonomske. Po mnenju direktorja Ber- narda Krivca bi morali v na- ši republiki načelno pred- vsem razčistiti, katera indu- strijska onesnaževalna žari- šča lahko »rodijo« nove na- ložbe. Prav gotovo so prob- lemi pri starih žariščih in- dustrijskega onesnaževanja največji in najtrši ter zahte- vajo sodelovanje širše druž- bene skupnosti. Konec kon- cev smo se v najhujšem tempu industrializacije v na- ši družbi vsi najbolj veselili ob vse večji množici tovar- niških dimnikov, kar je na zunaj gotovo pvomenilo pre- hod v industrijsko razvito družbo. Ekološka zavest in osveščenost sta nas prevzeli dosti kasneje. In prav nič bistro ni ugotoviti, da nas mnogi ekološki greM iz pre- teklosti vse bolj »udarjajo v glavo in žep«. In prav za te naše »žep>e<( nam gre se- daj, saj je jasno, da mnoge delovne organizacije, ki so poleg vseh drugih problemov še ekološko zaznamovane, ni- majo »žepov brez dna«, ki bi jih sicer takojšnja in do- sledna ekološka sanacija v glavnem tudi zahtevala. Demonstracija delovanja in- dustrijske naprave, locirane sedaj v tovarni titanovega belila, za čiščenje vode iz odlagališča v Žepini — od tam so jo do naprave za či- ščenje speljali po ceveh, predvsem pa enomesečno poskusno obratovanje je po- kazalo zelo dobre rezultate. Pomembno je predvsem to, da bo možno velik del vixie vračati nazaj v proces, sam izliv vode v okolje pa se bo čistil, pa še neprimerno manjši bo kot do sedaj. Pri- hodnje leto naj bi delovala kompletna in izpopjolnjena ter prava industrijska na- prava. Istočasno gre za izjemen »žepinski podvig«: iz seda- njega odpadnega in škodlji- vega blata naj bi stekla nova proizvodnja amonijevega sul- fata, ki bo kot umetno gno- jilo koristno uporabljen v kmetijstvu. Raziskave potr- jujejo, da v Jugoslaviji raste poraba amonijevega sulfata. Prav proizvodnja amonijeve- ga sulfata iz žepinskega bla- ta bo pokrivala stroške či- ščenja vode tako, da bo »ti- sto, kar bo več« v bistvu čistejše okolje. To pa ni malo! Naj za zaključek strnem še dve misli! Poudariti ka- že, da gre pri vseh omenje- nih strokovnih rešitvah za čistejše okolje, za domače znanje, domačo tehnologijo in domače stroko\aijake. Pa še! Ekonomske naložbe v čistejše okolje lahko in mo- rejo ponuditi ter dati tudi mnoge racionalizacije, ener- getske in druge prihranke: omeniti velja na primer skle- njen toplovodni energetski krog v Ljubečni pri njiho- vem zajemanju dimnih pli- nov — fluoridov, v primeru Cinkarne pa racionalnejšo pripravo kalcijevega oksida pri nevtralizaciji žveplene ki- sline, kjer se del očiščene vode iz deponije Žepina upo- rablja za pripravo apna. MITJA UMNIK PRED DNEVOM JLA OBŠIREN Pripravljalni odbor za pro- slavo oboroženih sil JLA v Celju je že pripravil pod- robnejši program, kako naj bi to praznovanje v letoš- njem decembru izgledalo in potekalo v Celju. Gre za izredno obširen program, ka- terega osnovna nit je, da bi bili v njem zajeti prav vsi in ne samo predstavniki JLA. Letošnja praznovanja JLA in vseh oboroženih sil pote- kajo v znamenju pomemb- nih jubilejev in to: 35-letni. ce velike borbe na Sutjeski in Neretvi, 35-letnice formira- nja slovenskih divizij in korpusov, XI. kongresa ZKJ in VIII. kongresa ZKS, VIII. kongresa Zveze zdru- ženj borcev NOV Jugoslavi- je, IX. kongresa sindikatov Slovenije, 35-letnice Avnoja m 354etnice Kočevskega zbora. Dan JLA je prerasel v vsejugoslovanski prazaiik, v katerem aktivno sodeluje- jo ne samo naše oborožene sile, ampak tudi družbeno- politične in druge organiza- cije, delovmi ljudje, mladi- na in občani. Talco pripravljajo prosla- ve v krajevnih skupnostih, šolah in delovnih organdza- oiijah. Proslave na(j zajema- jo športna tekmovanja, raz- govore z borci, predvajanje ustreznih filmov, razstave, morebitne pohode ob spo- minskih obeležjih, v šolah naj bi pisali spise na to te- mo itd. Komanda gamizije v Celju bo organizirala og- led vojaške tehnike in obo- rožditve, učnih pripomočkov in kabinetov. V praznovanje se bo s svojo bogato doku- memitadjo vključil tudi Mu- zej revolucije. Mesto naj bd ob ■ 22. decembru primemo okrasili, v izložbah pa raz- sta^vili vse, kar je -vezano ob ta praznik. 22. decembra dopoldne bo v komandi celjske gamizije pregled postrojenih aktivnih in rezemiih pripadnikov JLA in TO, sprejem pa pri- pravljata tudi predsednik skupščine občine Celje in ko- mandant celjske gamizije. Osrednja proslava bo na pred- večer praznika 21. decem- bra v Narodnem domu- za- tem pa tovariško srečanje v Domu JLA. T. VRABL RADIO CELJE TEŽAVE SO PREHODNEGA ZNAČAJA Nova frekvenca radia Celje na srednjem valu je prinesla vrsto nepredvidenih težav. Osnovna, in hkrati najbolj boleča, je zelo slaba slišnost v osmih občinah celjskega območja in celo izven teh meja se sedaj spored sliši v mnogo bolj omejenem krogu okoli Celja, slaba pa je tudi slišnost v Celju samem. Strokovne službe RTV Ljubljana zagotavljajo, da bo- do v najkrajšem možnem času težave odpravili in bo radio Celje slišen prav toliko, če ne še bolj, kot doslej. Nadaljevanje na 2. strani 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 7. de^^embra 1978" RADIO CELJE TEŽAVE SO PREHODNEGA ZNAČAJA — KRIV JE ANTENSKS STOLP Nadaljevanje s 1. strani 23. novembra so pričela 've- ljati določila medinaaxxinega aporazuma o delitvi frekvenc na srednjem va.lu v vseh dirža. vah Evrope, A2ji:je, Afrike in A-vstralije. Da bi odpravali šte- vilne motnje na srednjem valu, so se držaA'e teh celin dogovorile o raadelitvi frek- venc in o največji dovoljeni jeiko&ti posamezniih oddajni- kov. Po določilih spora^aima je bila za radio Celje pred- videna frekvenca 702 kiloher- Ba (427,4 m) -in moč oddajni- ka diva kilovaita. Po zagotovi- lali odgovornih strokovnih služb pri RTV Ljubljana, je to zelo ugodina frekvenca, moč oddajnika i>a je ostala nespremenjena. Težave so se pojavile že z ugJaševenijesm oddajniika na novo frekvenco, vendar sojk) ne&aj dneh delavci RTV Ljuib. Ijaina, katerih last je oddaj- nfifc na Golovcu, te tehnične Ofvire odstranili. Toda priča- kovanega učinka ni bdlo. Med- tem ko se je oddajnik odlič- no prilagodil novi frekvenci Jn zek) zadovoljno dedal na Djej s svojo polno močjo, je preko anrtiensikega sdstema v eter oddajal zjnaitno šibkejši radij 3(ki signal. Strokovne službe so ugotovile vrato na- pai na antenskem sistemu in stolpu samem in hkrati tudi ugotovile, da bo kaj neh-valež- na naloga te napake poprav- ljati in odpraviiti. Za kaj gre? Ne le da antene še niso v celoti uglašene na novo frek- venco ia da se vedik del moči oddajnika izgublja na poti od oddajniika do amten, tudi an- tesTski stolp sam ne zadovo- ljuje zalitevam. Za to frek, venco je kar za nekaj deset metrov prenizek. Tehnična služba RTV Ljub- ljena ima seidaj za nalogo, da sikuša imietno, s posebnimi pripravanii, ziviša/oi stolp in taiko izboljšati slišnost. Dobi- la smo zagotovila, da bodo kljub neugodnim vremenskim razaneram z delom pohiteli in skušali najti r>ajusitrezi;iej- še rešdtve v kar najkrajšem času. Upamo lahko le, da bo tehnični poseg v antenski Btoip uspel in da se bo sliš- nost tako popravila vsaj na enadjo raven kot pred 23. no- vembrom. Ob vseh teh zapletih se2xii nujno, da pajasnimo še ne- kaj stvari. Zadnje dni smo namreč prejeli kopico tele- fonskih pozivov in tudi pisem, v katerih uipr^ičeno negodu- jejo zaradi slabe slišnosti našega sporeda. Neglede na to, da povsem razumemo vaše negodovanoe in nezadovolj- nost, sami ne moremo ukre- niti praiv ničesar, da bi se stanje popravdlo. Kot smo že večkra/t jJovedaiLi, je oddajnik na Golovcu, ki ga uporablja- mo* za prenos si>oreda radia Celje, last RTV Ljubljana in RTV Ljubljana ga upravlja in vzdržuje. Izven naše moči je, da bi kakorkoli spcremenili frekvenco, ki bi izboljšala slišnoisrt,. Izven naših moči je tudi, da bi odpravEi številne okvare oddajnojka, ki je zasta- rel in potreben temeljite ob- nove ali celo zamenjave. Ob- stojajo sicer dogovori med radiom Celje in RTV i^jub- Ijana, da bi skupno kupili nov srednjevalovnd oddajnik, vendar teh dogovorov ne bomo mogli uresničiti, vse dokler nam strokovne službe ne bodo zagotovile ustrezne' slišnosti, saj bi sdoer 220.000 dinai'isika naložba, ki za maj- hen kolektiv nikakor ni majh- na, šla v nič. Vse poslušalce radia Celje še enilLrat prosimo za razai- mevanje in upamo, da so tre- nutne težave s slišnostjo na srednjem valu res le pr^od- nega značaja. In še to. Sku- šajte nas poslušarti na LTCV omrežju, kjer odjdajamo na frekvenci 100,9 MHz. BRANKO STAMEJCIC CELJSKA DELEGACIJA V GUTERSLOHU DIALOG ODPIRA VRATA NADALJEVANJE RAZVIJANJA STIKOV SE KREPI V prazničmh dneh je de- legacija OK SZDL Cedje obi- skala slovenski športni klub Slovenija v Giiterslohu, ka- kor je bilo sklenjeno že lan- sko leto ob prvem takšnem obisku v omenjenem kraju v ZRN, kjer živi in dela na začasnem delu okoli 200 Slo- vencev, od tega velika veči- na ravno iz celjskega območ- ja. Letošnjo delegacijo, v ka- teri so bili predstavnik te- lesno kulturne skupnosti, kulturne skupnosti, zve?« kulturnih organizacij, zavoda za zaposlovanje, ansambel Vikija Ašiča, je vodil pred- sednik občinskega sindikal- nega sveta Stane Mele. Kakšen je bil namen obi- ska celjske delegacije v V/est- faUji? Najprej seveda v tem, da se obnovijo stiki, vzpo- stavljeni lansko leto in da obe strani preverita, kaj je bilo storjenega doslej v skup- nih načrtih dela in seveda videti možnosti in oblike na- naljnjega sodelovanja med celjsko občino in klubom Slovenija v Giiterslohu. Ne- nazadnje je omenjena dele- gacija izkoristila priložnost svojega obiska rojakom ob dnevu republike tudi zato, da jim je ponesla nekaj praktičnih daril za klub, od knjig in igrač za otroke, do strokovne literature in šport- nih rekvizitov, ki bodo v klubu še kako dobrodošli. Medsebojni pc^ovori v Gii- terslohu so pokazali, da klub Slovenija sicer dobro dela, obstojajo pa številni problemi, ki slabijo delo kluba. Ta je zdaj sicer dobil svoje prostore, vendar je najemnina precej draga. V Giiterslc^u obstoja še en klub, ki se imenuje Boris Kidrič, a v njem domala ni Slovencev, mesto Giiteisioh pa ne namerava dati jugoslo- vanski skupnosti kar dva kluba, oziroma prostore za- nje. O tem je tekla tudi be- seda pri vodji jugoslovan- skega konzularnega predstav- ništva v Dortmundu, ki daje prizadevanjem kluba Slove- nija vso podporo, a tudi opozarja na potrebo o okrep- ljenem sodelovanju med obe- ma kluboma. Klub Sloveni- ja bi rad nabavil za svoje prostore videofon in so na- prosili Celjane za pornoč. Pomagali naj bi jim z izde- lavo klubovih značk in za- stavic, ki bi jih prodali v ZRN in za tisti denar kupili videofon, zanj pa bi prispe- vali denar tudi jugoslovan- ski konzulat v Dortmundu. V letošnjem letu naj bi bil tudi uresničen dogovor o le- tovanju otrok naših zdom- cev v Baški, v celjskem po- čitniškem domu. Radi bi imeli tudi svojo folklorno skupino, vendar je to velika zahteva, saj taka -skupina zahteva temeljito strokovno vodstvo in precejšnja finanč- na sredstva za opremo in bi tudi pomoč iz domovine bila Ijotrebna temeljitega premi- sleka, saj se še doma, v ta- koimenovanih urejenih raz- merah ne morejo rojevati folklorne skupine zgolj po željah. Pametneje bi bilo razmisliti, kako čimbolje iz- koristiti kulturne skupine, ki gostujejo v nekem mestu, da bi obiskale še druge kra- je v ZRN, kjer delajo naši rojaki. Letos je ansambel Vikija Ašiča izvrstno opra- vil svoje poslanstvo, a žal samo v klubskih prostorih, kajti naslednji dan v mestu, ko je bil napovedan koncert, ni bila dvorana dobro obi- skana, povezava ni obstojala celo s klubom Borisa Kidri- ča, niti se niso člani dele- gacije sestali s predstavniki omenjenega kluba. Brez dvoma prevladuje vtis, da velja med našimi rojaki na delu v ZRN precej dobre volje za delo v klubu, le temeljitejše organizacijske in predvsem vsebinske kako- vosti manjka. Celjska občina je navezala lani in letos do- bre stike s klubom Sloveni- ja. Njihovi predstavniki so biU letos gostje na prazno- vanju celjskega občinskega praznika in bodo tudi v bo- doče. Tudi ni dvoma, da bi Celje moglo še kako poma- gati svojim rojakom na tu- jem, a ne kot vbogajme, ampak v sklopu celovitega vsebinskega sodelovanja pri izvajanju programa dela klu- ba Slovenija, Kajti pogoji za to so, le v vrstah samega kluba bo potrebno v organi- zacijslcih prijemih več do. slednosti, saj bi navsezadnje bila velika škoda, če bi za- radi nekaterih nedorečenih posameznosti, trpela celota, ki lahko živi svoje polno življenje tudi na tujem. Zato je bil obisk celjske delegacije letos v Giiterslohu več kot koristen in pomeni vzpodbudo našim rojakom za nadaljnje delo, pomenil pa je tudi priložnost več za obe strani, za nove dogovo- re, ki jih bomo preverjali spet naslednje leto. imiL LAJH Ravnatelj celjskega mu- zeja revolucije. Rogattan. Človek, ki je vtkan v ne- nehno raziskovanje naše polpretekle zgodovine, obdobja, ki ga doživlja na sebi lasten način: re- sno, zavzeto, skorajda idealistično in kljub VFe- mu znanstveno dognano. Vse to ni slučajnost, ko- renine so globoke. Iz njih so nastale razprave in zapiski Stavke v Celju in okolici. Vloga komu- nistov pri organiziranju ljudsko frontnega gibanja v Savinjski dolini v ob- dobju I. konference KPS v Smiglovi zidanici, živ- ljenjepis Franca Leskoš- ka-Luke, brošura o Smi- glovi zidanici... 2e v nižji gimnaziji je Emila vleklo k zgodovini. Naj- prej k srednjemu veku. To mu je ostalo, zaradi ljubezni do domačega kraja, tudi na filozofski fakulteti, na oddelku za geografijo in zgodovino. Medtem je stopil v ZK i7i se na koncu študija odločil za novejšo zgodo- vino. Predaval je na šte- vilnih tečajih in politič- nih šolah in snov se je vtisnila vanj. Razvoj sve- tovnega in domačega de- lavskega gibanja je poslej tema, ki mu je, kot radi govorimo, zapisana na ko- žo. Zanimanje se je raz- raščalo, ni pa bilo pri- ložnosti, da bi svoja do- gnanja ustrezno predsta- vil širšemu krogu Ijvdi. Po sedmih letih poučeva- nja v različnih krajih in pedagoških ustanovah, je pristal v celjskem muzeju revolucije, kjer je ludi vodja oddelka za revolu- cionarno delavsko gibanje v celjski regiji. Smer znanstvenega de- lovanja Emila Lajha je jasno začrtana: monogra- fija o predvojnem delav- skem gibanju na celj- skem območju. Razsežnosti delovanja in naprezanja Emila Lajha pa bi bile preskopo za- črtane le s temi, za mar- sikoga kar suhi/ni podat- ki, ki brez poznavanja njegove pisane oesede kaj malo povedo. Pribli- ževanje posameznih ob- dobij in dogodkov iz na- še polpretekle zgodovine ne le dijakom in mladini nasploh je naravrmnost, ki jo pri celjskem muze- ju že dolgo poznamo in ki je rodila ničkoliko obe- tavnih sadov. V vrst: raz- stav je dodal svoj delež tudi sedanji ravnatelj. Razstava 40 let KPS, skal- na razstava v šmiglovi zidanici, potujoča razsta- va, ki je doživela velik uspeh. Ukradeni otroci. .. Muzej revolucije v Ce- lju, z njim vred pa tudi njegov ravnatelj Emil Lajh, se je in se bo še trudil, da gradivo, ki se leto za letom zbira v kle- teh in policah, ne bo os- talo zgolj gradivo, pač pa da bo živo in vsakomiir dostopno pričevanje o ča- su, ko so se kalili novi odnosi, ki jih je bilo tre- ba naposled potrditi in braniti tudi z orožjem., O odprtosti muzeja na- vzven —- in to Emil Lajh rad poudari — govori že podatek, da ho končna številka obiskovalcev mu- zeja v letošnjem letu oko- li 60.000. številka, ki ra- ste iz leta v leto. Kraj, odkoder je prišel Emil Lajh, frg Rogatec, se že priprar>lja na veliki jubilej, na SOO-letnico ob- stoja in z njim vred t-^di Emil. Njegov prispevek MILENKO STRAŠEK TITO eOBiNJU Na osrediiji proslavi ob 25. letnici Gorenja je STA- NE IK>LANC izročU kolektivu visoko Titovo oillikova- nje za vse dosedanje uspc.šne dosežke in to red dela z rdeč« zvezdo. Odlikovanje za zasluge pri razvoju go.spodarske dejai^nosti je prevzel direktor Gorenja TOD SIAVKC) GEIIATIC. Priznanja so doi>ili tiuli prvi del;ivci Gc^renja in to IVAN ATELŠEK, DANILO 1IR.AMEC, 1P,.ANC K ,ANC:- NIK, VINKO KLINAR, FRANC LOCJr.NiK, ANTON ORK-^NIK, ZI>RAVKO SATLER, FRANC VRllOVNIK In ANTON ZJ^OVSE. tv ZLATI mm Za predvojno in medvojno politično deJo v delav- skem gibanju je bil z zlatim znakom sindikata Slove- nije odlikovan upokajenec JOŽE B VUER iz Celja. ZNANJE IN KULTURA v Rimskih Toplicah se je v soboto odvijaj regio- nalni kviz pod naslovom »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. Kviza so se udeležile mladinske ekipe Iz Celja, Šentjurja, Žalca, Velenja, Slovensikih Konjic, Mozirja in Laškega. Vse te ekipe so zmagovalke občin- skih tekmovanj. Selekcijo najboljših so organizatorji OK ZSMS Laško in OO ZS1VI3 Vojno zdravilišče Rim- ske Toplice lEvrsili že dopoldne, v oblika testiranja, tako da so se firialioega, dela z\'ečer udeležile samo tri ekipe. To so bile tkipe iz Laškega, ki je osvojila največ — 85 tx)čk, mladina Celja je zbrala 83,5 točke in 83 točk je zbrala t-kina iz Mozirja. V finalnem delu pa je vsaka ekipa dobila pet vprašanj, vendar zanagovalca še ni bilo. Ekipi ]Z I.aškega in Celja sta bdili po znanju izenačeni. Ker je bilo po štirih dodatnih vprašanjih stanje še vedno neo^rlločeno, je predsednik žiirije, ki je pomagala ob zapetljajih in nevš^nostih, kapetan Jovan Milosavljevič odločil, da je zmagovalec regionalnega kviza ekipa iz Laškega, ker je le-ta imela boljša rezultat iz dopoldanskega testiranja. Vzporedno s kvizom pa je teklo tudi tekmovanje v kultumo-umetniškem programu, saj je vsaka OK ZS?.1S pripravila tudi po eno kultiuno točko. To tek- movanje je bdlo fie»3dvisno in ni vpli\'alo na rezultate ekipe v kvizu. Kulturna komisija je imela veildko dela, da je med tako pestrim kulturnim programom izbrala najboljše. To so bila dekleta Pedagoškega šolskega bentra iz Celja, ki s» z izraznim plesom pokazala »Pot v s^^fbodo«. Prisnanja in nagrade sta podelila predsednik OK ZSMS Iraško Janko Stare in i>a predsednik RK ZSMS Bojan aender; tekmovalcem iz Laškega in kulturni- kom iz Celja pa zaželela mnogo uspeJiov na republi- škem kvizu v Ljubljani. KARMEN STRNAD MOZIRJE POMEMBNE UGOTOVITVE Peto redno sejo članov Ob- činske konference Zveze ko- munistov Mozirje moramo uvrstiti med pomembne pri- spevke v obravnavi in reše- vanju aktualnih družbenih vprašanj v občini. Tembolj, ker so se lotili poglavja, ki prav gotovo jk) svoji vsebini stopa v ospredje in ki kaže, kako je zlasti združeno delo osvojilo bistvo zakona o združenem delu, kako se je samoupravno organiziralo in okrepilo in kako se novi od- nosi zrcalijo v dnižbenoeko- nomskih razmerah. Ko je o teh vprašanjin v uvodni besedi razpravljal sekretar komiteja Jože J7a- kun, da so temeljne organi- zacije v glavnem dobro za- živele in se krepko lOtile svojih osnovnih nalog. Zato tudi več pobud za odpravo nekaterih slabosti in več pri- zadevanj za boljše gospo- darjenje. Ob teh rezultatih in novih naporih pa tu in tam ne manjka ležernosti, razen tega se ponekod zado- voljuje samo s knjigovod- sko oceno razmer in stanja, ne da bi se poglobili v bi- stva dogajanj. Sicer pa je to obdobie, v katerem so se sprožile številne akcije za samouprav- no organiziranost dislocira- nih obratov. To še pred- vsem velja za Iskrin obrat feritov na Ljubnem in v Solčavi, za Vegradov obrat Gradnje na Ljubnem, za zdravstvo kot celoto v obči- ni itd. Ne gre samo za sa- moupravno organ izir-sno-st, marveč veliko bolj za pravice delovnili ljudi, da resnično odločajo o rezultatih svoje- ga dela. Beseda je veljala tudi spre- jemanju samoupravnih ak- tov. Delo bo pravočasno kon- čano, toda zdaj se pričenja bitka za uresničevanje tiste- ga, kar je v teh splošnih aktih zapisanega, ne glede na to, da so bili mnogi akti se- stavljeni po dn^ih vzorcih in zato niso odsev stanja in hotenj v delovni sredini. Pomembna je ugotovitev, da bo treba v dohodkovnih Cdnosih še marsikaj napra- viti. Po besedah Jožeta Ra- kuna bi se morala v nova iskanja bolj vključiti zlasti nekatera strokovna druFU'a. Na seji konference so na- dalje ugotovili, da se go- spodarsko stanje v občini po- pravlja, da že prihajajo do izraza nove oblike povezova- nja, še posebej v lesni in- dustriji, gradbeništvu m ko- vmarstvu. Razveseljiva je ru- di ugotovitev, da se izg-.ibe v občini manjšajo in da sta trenutno le dve temeljni or- ganizaciji, ki jo še izkazu- jeta, in to Izletnik — TOZD Golte ter TOZD Iverna v okviru Lesne industrije. Tudi razprava, v kateri so med drugimi sodelovali Franc Gerdina, Anton. Vrhovnik, Jože Kiuner, Hinko Cop, Franc Tratnik, Ivo Bastl je potrdila, da so se v mozir- ski občini odločno spoprije- h z nekaterimi nalogami in da želijo čimprej stopiti v korak z razvitejšimi občina- mi pii nas. MB §t. iM — 7. decembra 1978 WOyi TEDNIK — stran 3 ZA UHO ODGOVORNOSTI ZAKAJ NAM DELEGACIJE ZOPET NE DELAJO? Ko smo se v letošnjem spomladanskem obdobju pri- pravljala na druge volitve de- legatov v delegatske sikupš6i- ne, smo v program takratne aktivnosti vključiU kot po- meanlmo sestavino tudi oce- no delovanja delegatskih skupščin in celotnega dele- gatskega sistema v preteklem mandatnem obdobju. Te oce- ne so opravili v vseh obči- nah in ix>udariU velja, da so bile zelo temeljito iadelane in zato tud: kar zajetne na po- gled. Celovito so analizirale vzroke, ki ovirajo delo dele- gatov v temeljnih delegacijah, nakazale so slabosti obsežnih in (neusklajenih gradiv, ki pri- hajajo iz sikupščinskih teles, opozorile na dejstvo, da so strokovne službe interesnih skupnosti v bistvu v službi izvajalcev in ne uporabnikov ter ob tem tudi analizirale, zakaj je temu tako. Nenazad- nje so te analize opozorile na vrsto slabosti informativnega sistema, ki takšen, kot je se- daj, ne služi delegatom pri njihovem delu. Kajti informa- cij je veliko preveč, da bi jih delegati lahko s pridom uporabili in povrh so te in- formacije velikokrat preveč strokovne in zato nerazumlji- ve jeziku delegatov. Mnogo kritičnih besed, lahko bi rek- li celo največ, pa je bilo izrečenih na račun družbeno- političnih organizacij, to je socialistične z'"'p, sindil^ta, zveze komimi->to-,, pa tudi borčevske in nildd)ins4'e orga- nizacije. Delegati so namreč radi poudarjali, da se te or- ganizacije niso kaj dosti bri- gale za njihovo delo, da so jih puščale osamljene, kaj šele, da bi jim pomagale ob- likovati stališča o vprašanjih, ki so jih obravnavale dele- gatske skupščine. In tedaj, v času pred volit\'amii, so druž- benoiKjlitične organizacije, združene v frontni socialistič- ni zvezi, pripravile konkretne programe svojega dela in op- redelile naloge, ki naj bi po- stopoma odpravile probleme delegatov in delegatskega si- stema ^loh. Ko pa danes, dobrih osem mesecev po volitvah, znova presojamo delovanje delegat- skega sistema, z odsevano sli- ko še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. Znova lahko nam- reč ugotavljamo vse tiste sla- bosti, kd smo jih kritično ugo- tavljali že sipomladi. Vidimo lah^vo, da so delegati zopet osamljeni pri svojem delu, da se družbenopolitične organi- zacije kaj nraio brigajo za njihove probleme. Koit pri- mer naj navedem Emo, kjer mi je delegat v tozdu Kotu in Radiatorji dejal, da po vo- litvah predstavnikov sindika- ta še nd bilo bliizu in da se čisto nič ne brigajo za delo delegacij. Po drugi stiiani pa je ugotavljal, da se predvsem v poisebnih delegacijah stoču- jejo t5 iVBie večjo nieisklepč- nostjo. To pa seveda nisanx> problem Ema, ampak, bi re- kla, že kar širši družbeni problem. Po nekaterih podat- kih je namreč udeležba dele- gatov na sejah temeljnih de- legacij koonaj 52 odstotna! Kje so sedaj vse tiste oce- ne, predvsem pa naloge, ki so jih opredeOile družbenopo- litične organizacije in vse ostala odgovorna telesa v ob- čini letos spomladi? Bomo zo- pet dedali nove ocene, ali pa bomo stare, takorekoč že za- prašene, le potegnili iz preda- lov in končno pričeli izvaja-- ti dogovore, ki smo jih skup- no sprejeli? Odgovora na obe vprašanji bo potrebno dati čimprej. Kajti podaitki o udeležbi in sklepčnosti dele- gatov na temeljnih delegaci- jah in skupščinah pravzaprav ; že oznanjajo rdeči alacrm ... DAMJANA STAMEJOIC Pogled na novo čistihio napravo v Vitanju, ko so jo svečano odprli pred letošn^m prai- nlkom dnevom republike. Po vseh zagotovitvah Celje ne bo vec »žejno« mesto. VITANJE — CELJE ALI ŽEJNI NE BOMO DO LETA 1982 Med pomembnejšimi de- lovnimi zmagami ob letoš- njem jubilejnem letu Jugo- slavije je bila tudi otvoritev čistilne naprave za celjski vodovod v Vitanju. V uvodu v slovesnost, kateri je med drugim prisostvoval tudi predsednik skupščine občine Celje Jože Marolt, je direk- tor TOZD vodovod Erih Po. Ijanec omenil, da nas je »nevsakdanje naključje pri- peljalo na kraj, kjer so s podobno slovesnost,}o, kot je sedanja, pred točno sedem- desetimi leti izročili svoje- mu namenu prvi celjski vo- dovod. Zato nas veseli, da lahko praznovanje tega ju- bileja združimo z zadovolj- stvom ob otvoritvi te čistil- ne naprave, ki bo napajala vodovod z dodatnimi koli- činami pitne vode In tako prispevala k boljši oskrbi s to vedno bolj dragoceno te- kočino. Hkrati pa ta delov- ni uspeh ])Osvečamo tudi po- častitvi praznika dneva re- publike.« Po krajšem kulturnem pro- gramu, ki so ga izvajali har- monikarji DPD Svoboda Ce- lje pod vodstvom Herberta Završnika, je nov objekt iz- ročil svojemu namenu s sim- boličnim prerezanjem traku predsednik skupščine občin- ske komunalne skupnosti Ce- lje Vlado Crešnik ter med drugim omenil, da je vitanj- ski vodovod med drugim tu- di odraz dobrega in plodne- ga medobčinskega sodelova- nja med konjiško in celjsko občino, saj je zajetje na pod- ročju konjiške občane. Izre podatek, da so leta 1959 po- trošniki porabili 1,890 tisoč kub. m vode, letos pa že 5,^ tisoč kub. m! Direktor TOZD vodovod Erih Polanec pravi o tem: »Tako hitro naraščajoče potrebe po pitni vodi so na- rekovale tudi velika vlagan.ja v vodovodno omrežje in na- prave. Vse pozornosti sta bila deležni vitanjsko in medloško vodno povirje. Pr- votnemu črpališču v Medlo- gu .je sledilo še pet novih črpališč na območju Med- loga in Levca. Nekdanji 150 mm cevovod, ki je Medlog povezoval z mestnim omrež- jem, je bil zamenjan z no- v Bojanskem grabnu in dru- | god. Popolnejšo sliiko o današ- njem vodovodu nam dajejo podatki o njegovi razvejano- sti. Vodovod se napaja iz trinajstih zajetij in šestih vodnjakov. Voda se zbira v 22 rezervoarjih s skupno pro- stornino 2200 kub. m. Dolži- na primarnega vodovodnega omrežja je 39.200 m, sekun- 1 darnega pa 147.495 m. Na omrežju so štirje razbreme- nilniki, sedemdeset jaškov in 290 hidrantov. Skupno šte- vilo priključkov je več kot fifino « Konkretna akcija za 2ajet- je Hudinje in za izgradnjo čistilne naprave se je začela pred tremi leti in je bila zdaj končana. Predračunska vrednost je 18 mlijonov din. 12 milijonov so 2agotovili z bančnimi krediti, preostanek pa iz prispevka za razširje- no reprodukcijo ob ceni pit- ne vode. Projekte so izdelali v Ljubljani, objekte pa je zgradil konjiški Kongrad. Či- stilno napravo je izdelal in montiral Hidrometal iz Meng- ša. Zemeljska dela je opra- vila zasebna skupina, cevo- vod pa so položili delavci TOZD Vodovod. Z vključit- vijo te čistilne naprave se je zmogljiivosit vseh virov pitne vode v Celju povečala na 280 do 300 sekundnih litrov in bo tako krila optimalne potrebe, saj trenutno zado- šča za kritje potreb IX) pitni vodi 240 sekundnih litrov. V TOZD vodovod so zato pre- pričani, da bodo te količine 1 zadoščale do leta 1982! Erih Poljanec, direktor tozd vodovod: »Z novo čistilno napravo smo zagotovili do- volj vode za Celje do leta 1982!« ŠTUDIJSKI DNEVI MITJE GORJUPA POSVET O ANGAŽIRANEM NOVINARJU Društvo novinairjev Slove- i ni'je je v dogovocru z repub- liško konferenco SZDL Slo- ! veni je v začetku letošnjega leta sprejelo sklep, s katerim je slovenska novinarska orga- nizacija v trajen spomin na p>okojnega Mitja Gorjupa, predsednika Zveze novinarjev Jugoslamje, glavnega uredni- ka »Dela« in angažiranega družbenopolitičnega delavca ustanovila »Spominske študij- ske dneve Mitje Gorjupa«. Ti bodo ix)stali stalna skupna obli'ka Društva novinarjev Slovenije za idejnojMlitično usposabljanje in strokovno iz- popolnjevanje članov. Prav v dneh pred praznikom repub- like so se na Birdu pri Kra- nju iztekli prvi tirije študij- ski dnevi slovenskih novinar- jev. Skozi predavanja vidnih družbenoipoldtdčniih delavcev Slovenije in Jugoslavije ter v razgovoru z njdmd so novinar- ji prisluhnili temam o demo- krajtičnem pluralizmu samo- upravnih interesov in angaži- ranem nofvinarstvu, o medna^ rodni politiki in marksistič- nem pristopu k analizi in pi- sanju o temah s tega podiroč. ja, o subjektivnem faktorju in orgamairanih socialisftiGnih sdlah v paLitičnem sdstemiu sooialisitionega samoupraivljar nja ter o slovenskem jetsiku in novinarstvu. S tem pa letošnja študijski dnevi slovenskih novinarjev še niso zaključeni, že prihod- nja teden bo aktiv celjskih novinarjev pripravil skupaj z občinsko konferenco SZDL in v dogovoru z republiško kon- ferenco SZDL posvet na temo: Novinar kot družbeno- politični delaa^ec. Na posvetu bodo sodelovala ra^inarji iz številnih no^narskih hiš ter široko osvetliiU vse probleme, ki se pojavljajo v politiičnem delu redakcij in vprašanja no- vinarjevega družbenega inpo- , litičnega dela. Posveta v Ce- I lju se bo udeležilo tudi več vidnih družbanoipoiljitičniih de- lavcev iz Slovenije, med nji- mi predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribi- čič. DS KONaRES IN RAZSTAVA V torek popoldne so v celjskem Likovnem .salonu odprli razstavo stare grafike 18. in 19. stoletja, ki so jih prispevale mnoge slovenske kulturne institucije, največ pa Pokrajinski muzej v Ce- lju. Razstava, ki bo odprta do 15. decembra je v sklo- pu II. kongresa zveze umet- nostno zgodovinskih društev Jugoslavije, ki je bil v Ce- lju včeraj in danes in bomo obširno informacijo o tem pomembnem dogodku objavi- li v naslednji številki Novega tednika. CELJSKI VODOVOD IN BABON SCHWARTZ Vprašanje celjskega vodovoda se je prvič pojavilo na seji mestnega sveta že leta 1889, medtem ko so se do takrat preskrbovali z vodo iz mestnih vodnjakov. Začeli so raziskovati, kje bi bilo najbolje zajeti pit- no vodo. Prevladal je strokovno najbolj utemeljen predlog dunajskega vodovodnega podjetnika barona Schvoartza, ki je leta 1908 tudi prevzel izgradnjo vodo- voda. Predlagal je zajetje vitanjskih vodnih izvirov. Ob takratni otvoritvi vodovoda so napovedovali nje- gove zadostne zmogljivosti za dobo petdesetih let, ven- dar so se v tem močno zmotili, saj je Celje čutilo krepko pomanjkanje vode že med obema vojnama. kel je tudi vse priznanje de- lavcem, ki so zmogli zahtev- no delo v težavnih delovnih pogojih. Pri tem je prav, da napi- šemo še nekaj zanimivih po- datkov iz zgodovine in seda- njosti celjskega vodovoda, katerega temelj je v Vitanju. Medtem, ko je bilo leta 1945 le 43 kilometrov omrežja in 733 priključkov, beležimo v letošnjem letu že 190 km omrežja in več kot 6600 pri- ključkov. Zgovoren je tudi \im 400 mm cevovodom. V Vitanju so bili prav tako po- stopoma za.jeti še preostali viri, ki ob optimalnih pogo- jih dajejo 100 sekundnih li- trov vode in ki so bili leta 1965 povezani z mestom z no- vim, prav tako 400 mm cevo- vodom. Zaradi boljše oskrbe prebivalstva s pitno vodo so bili medtem zgrajeni še dru- gi man.jši vodovodi, ki so se napajali iz volitičnega sistema. Pričakovati je, da bo po- membno vlogo odigral tudi sindikat, ki bo v bodoče or- ganiziran v krajevnih skup- nostih. Občinska iionferenca S2DL je šla v širino tudi na po- dročju obveščanja. Tri števil- 1 ke lista »LTRIP« dajo slu- titi, da so na pravi poti, saj celovito obveščanje pomeni tudi poglabljanje sanKmprav- n:h odnosov. Ko bodo delovni ljudje in občani spoenaii, da je to nji- hov list in ga bodo v celoti osvojili, z ob\-eščanjem nebo težav, saj sprejema list brez- plačno sleherno gospodinjst- vo v občini. Na seji konference so spre- jeli predle^ odbora za 'kad- rovska vprašanja in tako za predsednika O^inske konfe- rence SZDL izvolili Mirka Oandra, medtem, ko so i v predsedstvo izbrali še Avgu- sta Božiča, predsednika ZZB NOV in Martina Voduška, predsednika OK ZSMS. E. RECNIK F. POPIT oRaiiii Tik pred prazniki (ko je bila praznična številka NT že v tisku) .je pred- sednik ZKS France Popit obiskal občino Laško. Udeležil se .je sestankov ZK v laški pivova-^l In radeški papirnici. Do po- drobnosti se .ie zanimal za sistem delitve osebne- ga dohodka v teh dveh kolektivih. Z razlago in stališči komunistov o tem vr>ra5an.hi je bil predsed- nik France PonH zadovo- lien, se je pa tvomo vključil v razpravo, ki .le ves ras potekala v ozrač- ju delovTieea in akcijske- ga dogovarjanja o tem iz- redno pomembnem pod- ročju družbeno-ekonom- skih odonsov. ■ec. 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 7. de^^embra 1978" CELJE TEMELJNI KAMEN ZA NOVO SKLADIŠČNO HALO Večletni premor pri izgrad- nji novih 2imogloivosti na po- dročju pretoka blaga je pre- trgan. Kolektiv Skladiščno transportnega centra. Javnih i^ladišč v Celju, je namreč praznik republike piočastil s podožitvijo temeljnega kamna za novo halo za hrambo in distribucijo blaga, ki ne po- meni samo začetjka nove na- ložbe, marveč prav gotovo tudi drugačnih gledanj na iz- redno zahtevno delovno po- dročje. Pri tem seveda mi- slimo na težnjo, ki je že do- bila svojo družbeno verifika- cijo, na prizadevanja po več- jem i>ovezovanju na tem po- dročju, po uveljavitvi celjske- ga blagovnega terminala, kot tistega ključa v pretoku bla- ga, ki edini lahko prinese boljše delo. V načrtu je namreč, da naj bi v petih letih v Celju in drugod zgradili okoli 40.000 kv. metrov manipulativnih površin, kar pomeni, da do- biva skrb za pretok blaga vse večjo veljavo. Povsem razum- ljivo, saj gre za tisto dejav- nost, ki je pri nas zaradi razdrobljenosti, slabe organi- ziranosti in drugih okoliščin še vedno predraga. In ko je na svečanosti ob vgraditvi temeljnega kamna govoril direktor Javnih skla- dišč Zvonko Perlič, je med drugim dejal, da gre zdaj za tisto delo, mi mora povezati številne organizacije združe- nega dela v Celju in širšem območju. Tu naj se srečuje- jo vsi, ki skrbijo za pretok blaga, ^to naj bo temeljni kamen za novo balo simbol novih spoznanj vseh tistih, ki mislijo napredno, ki so za uresničitev skupne naloge. Potem, ko je predsednica delavskega sveta Ivana Kram- žar prebrala spominsko listi- no, je temeljni kamen zazi- dal član delovne skupnosti Javnih skladišč. Avgust Kol' man. Nova, večnamenska hala bo imela 14.600 kv. metrov po- vršine in bo veljala okoli 90 milijonov dinarjev. Po načr- tu jo bc-do odprli za praz- nik celjske občine, julija pri- hodnje leto. MB CELJE NE SAMO ORGANIZACIJSKA SPREMEMBA Ob koncu novembra se je okoli 550 članov dveh Hme- zadovih temeiljnih organizacij združenega dela v Celju, Mes- nine in Hladilnica, na refe- rendumu odločilo za skupno pot, za ustanovitev nove de- lovne organizacije z nazivom »Celjska mesna industrija«, ki bo imela štiri temeljne or- ganizacije in sicer: Proizvod- nja, Prodaja na veliko in iz- voz, Maloprodaja in Združe- na hladilnica. Hkrati s tem so tudi škle- ndM, da bodo zdnjševali svo- je dek) in sredstva v okviru nove sesitavloeffie organizacije združenega dela Hmezad v Žalcu. Ne glede na to, nova delovna organizacija ne misil prekinjati povezave s celjsko Dobrino, skratka vrata za po- vezovanje v reprodukcijski celoti proissvodnje in preskr- be z mesom ostanejo odprta tudi vnaprej. Nihče jah ne masU zapirati ali piripiraiti, saj gire na koncu koncev za na- logo, kako najbolje zagotovi- ti preskrbo z mesom in mes- nimi izdelki. Zato bo nova delovna organizacija tudi čla- nica samoupravne interesne skupnosti za preskrbo prebi- valcev. Očitno gre torej ne samo za organizacijsko spremembo, marveč tudi za pot, ki napo- veduje novo kvaliteto v pre- skrbi prebivalcev. Konstituiranje nove delov- ne organisacije bo v tem me- secu. MB UUBECNAi TAKO SE GRADI Poligon avto šol v Ljubečni že kaže svoje obrise. Ko so pred tremi tedni zaropotali gradbeni stroji na tem ob- jektu je bilo malo tistih, ki so upali pomisliti, da bo grad- nja potekala tako uspešno. Delovne brigade, ki gradijo po- ligon, so se izkazale nadvse uspešno. Brigade sestavljajo delavci Prevozništva, NIVO, CE-KA, zasebnih prevoznikov in drugih delavcev. Če bo delavcem še naprej naklonjeno vreme lahko pričakujemo, da bodo že letos uredili vsa glavna dela. M. BRl^CL JAMARJI ODPOTOVALI Enajst članov odprave jamarjev v Ekvador je na dan republike odpotovalo. Odpravo, ki sta jo organizirala Jamarski klub Črni galeb iz Prebolda in Jamarska zveza Slovenije bo v Ekvadorju raziskala več jam v lavi na Galapaškem otočju in v tropskih gozdovih ob Teni. Nekatere od njih so doslej še neraziskane. To je prva jugoslovanska tovrstna odprava v ta predel sveta. Dr. prof. France Habe, Marjan Zupane, Agin Kazazi, Drago Koželnlk, Franci Gaber, Franci Zupane, dr. prof. Boris Sket, Srečko Kvas, Silvo Ramšak in Darko Naraglav. T. T. LAŠKO ŠIBKO MALO GOSPODARSTVO OBČANI V STISKI, KAKO PRITI DO USLUG Malo gospodarstvo, ki smo mu včasih rekli kar obrt, je v laški občini razmeroma slabo razvito. Na tisoč pre- bivalcev pridejo komaj 3,3 obrtne delavnice, kar je sko- raj za polovico manj kot v sosednjem Celju, ki pa se prav tako ne ponaša z raz- vitostjo te zvrsti gospodar, stva. Tudi notranja struktu- ra obstoječega malega gos- podarstva, je neugodna. Kar 30 odstotkov znaša proiz- vodna dejavnost, 15 o^tot- kov vzdrževalna in servisna dejavnost, 12 odstotkov ose- bne storitve, kar 25 odstot- kov prevozne storitve, 18 od- stotkov gostinstvo in turi- zem, medtem ko domače obrti v občini sploh ni. V občini je 150 lastnikov obrt- nih obratov, ki zaposlujejo še 85 delavcev in okoli 30 učencev v gospodarstvu. To pomeni, da večina obrtni- kov opravlja obrt sama, brez pomočnikov in vajencev. V občini je še 54 popoldanskih .obrtnikov, medtem ko šte- vilo šušmarjev niti pribli- žno ni znano. V primerjavi z letom 1973 je letos ob polletju bilo 57 | obrtnikov v občini več, kar 1 je precejšen napredek, se pa to število v glavnem na- naša na avtoprevoznike in popoldanske obrtnike. Neugodna je tudi prostor- ska razporeditev opravljav- cev obrti. Medtem ko ima Laško 71 obrtnikov, Rade- če 51 in Rimske Toplice 18, so ostale krajevne skup. nosti glede te zvrsti gospo- darstva veliko na slabšem, saj imajo nekatere (Breze, Šediraž in Svibno) po energa do dva obrtnika. Veliko pomanjkanje je v naslednjih dejavnostih: čev- ljarstvo, inštalaterstvo za centralno kurjavo, vodovod- no in elektroinštalaterstvo, medtem ko servisa za kme- tijsko mehanizacijo v občini sploh ni. Podobno je s ser- visom za popravilo gospo, dinjskih strojev, ki je v ob- čini le eden. Težave z mon- tažo in centriranjem avtogum. Popolnoma nerazvita je še panoga kmečkega turizma, pa tudi v savbni obrti je še veliko možnosti. V občini Laško predvide- vajo nekatere ukrepe za spodbujanje razvoja obrtnih dejavnosti. Za tiste stroke, ki jih očitno primanjkuje, predvidevajo za prvo leto po- slovanja 100 odst. davčno olajšavo, za drugo leto pa 50 odst. olajšave. Za ostale dejavnosti, katerih prisot- nost ni tako pereča, predvi- devajo za polovico manjše davčne olajšave, medtem ko za avtoprevoznike olajšav ne bi upoštovali. J. K. BEOGRAJSKA BANKA USPEH V ŠTEVILKAH VKLJUČEVANJE V ŽALSKO GOSPODARSTVO V dobrih dveh letih, koli- kor v Žalcu obstaja poslov- na enota Beograjske banke, se je število varčevalcev po- vzpelo na 6000, okrog 500 je deviznih varčeralcev, preko nje pa posluje tudi okrog 400 zasebnikov. Sporazum o ustanovitvi BB Temeljne banke Ljubljana PE v Žalcu je podpisalo štirideset orga- nizacij zdiruženega dela. Brez dvoma so to dejstva, ha do- kazujejo, da so občani in gospodarstvo žalske in mo- zirsike občine ter drugih ob- čin sprejeli BB za svoj de- narni servis. O tem je pred kratkim potekal ra2^vor z direktorjem Danetom Senl- čem. »O upravičenosti obstoja BB zares ne gre dvomiti. Občani so zaupali svoje di- narske in devizne prihranke naši banki. To dokazuje tudi 50 irulijonov dinarskih hra- nilnih vlog in 10 milijonov deviznih dinarjev. Od 2. no- vembra 1975, ko smo usta- novili i)oslovno enoto, pa do danes, smo odobrili 24 poso- jilojemalcem dolgoročna in- vesticijska posojila za gos- podarstvo v vrednosti 172 mi- li j onbv, za negospodarstvo 10 posojilojemalcem tri mili- jone dinarjev ter sedemnaj- stim posojilojemalcem 15 mi- lij:Onov trajnih obratnih sred- stev. Omeniti velja še 54 mi- lijonov dinarjev kratkoročnih kreditov ter šest milijonov dinarjev za stanovanjska sredstva. TOZD in OZD na poslovnem področju naše PE, ki zajema občine Žalec, Mo- zirje, Celje, Šmarje, Šentjur, Laško, Sevnico, Slovenske Konjice, Velenje, Slovenj Gradec, Slovensko Bistrico ter celotno koroško regijo, so prejele za osnovna in ob- ratna sredstva 326 milijonov posojil. Malo gospodarstvo je prejeik) od ustanovitve banke pa do danes 17 mili- jonov dinarjev posojil za os- novna sredstva, za obratna I)a 28 milijonov, Z naložba- mi v malo gospodarstvo se je bruto proizvod povečal glede na lansko leto za 57 odstotkov.« — Kako se BB še vklju- čuje v žalsko gospodarstvo? »Z denarno kreditno poli. tiko zagotavlja rast denarne mase in kre^tov v okvirih, ki jih nakazuje resolucija diiižbenega plana žalske ob- čine do leta 1980. Poslovni odbor banke je z dodatnimi naložbami zagotovil poveča- no proizvodnjo v gospodar- skih in negospodarskih de- javnostih. Odobrili smo 69 milijonov dinarjev posojil za osnovna sredstva. Glavni upo- rabniki so Nama, Gradnja, Garant, Zarja, Savinjski ma- gazin. 104 milijoni so vlože- ni v obratna sredstva, malo gospodarstvo je prejelo 24 milijonov dinarjev. Žalsko gospodarstvo je doslej sku- paj prejelo 197 milijonov di- narjev za razširjeno repro- dukcijo. Občani so prejeli 40 milijonov potrošniških kreditov.« JANEZ VEDENIK AER8 OEUE: NASRADE Mmimim Jutri bo v celjski hali Golovec velika slovesnost, ki bo namenjena predvsem delavcem celjskega Aera. Na njej bodo namreč podelili jubilejne nagrade za deset, dvajset in tridesetletno delo 143 delavcem. Iniciativni odbor za pripravo te prireditve je ob tem pripravil bogat kulturni program. V prvem delu bo nastopila kulturna skupina Aero z recitalom, ob podelitvi jubilejnih nagrad pa bo udele- žence zabaval šimek iz Maribora. V večernih urah se bodo jubilanti in vsi ostali delavci Aera veselo zabavali ob zvokih skupine Venus. I>S LAŠKO: SVEOi^NO ZA ?mmm v številnih krajih laške občine so bile za letošnjo .S5. obletnico Titove Jufjoslavije svečano.sti, na katerih so sodelovali predvsem člani mladinskih kulturnih sku- pin, šolski otroci in krajevne godbe ter pevski zbori. O pomenu praznika so govorili: V Laškem predsednik skupščine JOŽE RAJU, v Radečah predsed- nik sveta KS RUDI STEBIX)V- NIK, v Rimskih Toplicah pa pred* sedr.ik SZDL MILKO VAHCiC. Prireditve so bile tudi v Svib- nem, Marijagradcu, v ZidaneiO mostu in v laškem zdravilišču, kjer je sodba priredila koncert revolucionarnih koračnic. št. 47 — 7. decembra 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 CELJE TURISTIČNO DRUŠTVO PODELILO DESET VRTNIC Posebna komisija celjskega tuu isUčinega dimšbva je že po- delila tradicionaiLne vrtnice, vsekakor lei>a in dfl-agocena prissnanija tistim, ki so imeli letos največ uspeha pri nego- vanju vrtov in cvetic na ok- nih in balkonih. Prizadevanja za urejeno okolje imajo vse več privr- žencev. Tako ni naključje, da so člani komisije samo letos pregledali 1365 objektov, se pravi hiš in vrtov in da so iz te množice lepih dosežlcov iz- ločili 276 tistih, ki so prtšli v ožji zbor za končno oce- njevanje. Tako so letos podel li eno zlato, dve srebrni in sedem bronastih vrtnic, poleg tega pa blizaa 200 pismenih pri- znanj. ZLATO VRTNICO je to- fci-at dobil Tone Krašovec, Ulica Koajanskega oda'eda številka 3. SREBRNI VRTNICI sta sprejela: Zdravko Božičnik, Valvazorjeva 32 in družina Marš, Bezenškova 28. BRONASTE VRTNICE so dobili: družina Miklavžin z Dečkove ceste 33 a, Milan linez — UMca heroja Brači- ča 15, Marjan Tiselj — Ulica heroja Bračiča 13, Jurij in Emilija Zohar — Store 147, Jože in Olga Mimik — Sta- netova 14, Ivanka Brežnik — Delavska 8 in Jože Šinkovec — Pregljeva 9, Na lopi svečanosti, ki so jo dopolnili s prikazovanjem diapoBitivOv in nastopom Ko- mornega moškega zbc-ra, so tretjič zapored proglasili tu- di nao^lepše urejeno krajevno skupnost v celjski občini. Medtem, k» si je dvakrat za- pored prehodni pokal občin- ske konference SZDL pribo^ rila Krajevna skupnost Savi- nja, je takrat to odlične do- bila Krajevna skupnost Lava. Odločitev ru bila lahka, na- vzlic temu pa je bila realna in pričakovana, saj so ljudje v krajevni skupnosti Lava, eni najmlajših v celjski obči- mi, letos v resnici A^ko na- redili za ureditev okolja. BUe so številne akoije zlasti v hišnih svetil. Na delu je bik) veilško prostovoljcev, od naj- starejših do najmlajših, poleg tega so zbirali lastna sred- stva aa nakup sadik in dru- gega. I*ri vsem tem pa seveda tudii lastniki inddvidualnlh hi- šic niso zaostajali in tako je krajevna skupnost Lava v re- snici tista, ki se lahko pona- ša s svojem urejenim oko- ljem. M. B02IC TEMELJNI KAMEN HKRATI S HOTELOM TUDI POKRITO KOPALIŠČE Hotel v Žalcu, ki bo zgra- jen septembra prihodnje leto, bo novi rezultat sodelovanja med dvema pobratenima ob- činama. Sodelovanje med ob- činama 2alec in Kruševac je bilo že doslej plodno na šte- vilnih področj'ih. Spomnimo se samo šteJvilnih kulturnih, športnifi in drugih akcij, pa mladinskih delovnih brigad in še bi lahko naštevali. Konec koncev bratstvo in enotnost ne moremo gojiti le z bese- dami. Potrebna so konkretna dejanja. Takšna kot je na primer gradnja hotela v Žalcu. Objekt bo gradilo gostinsko in turistično podjetje Župa iz Kruševca. V hotelu bo 110 le- žišč, 240 sedežev v restavraci- jah, 120 na terasah tef 80 v nočnem lokalu. Gostom bodo stregli tudi s srbskimi speci- alitetami ter pijačami s kru- še^/skega področja. Okrog ^ lovica delavcev v novem ob- jektu bo prišla iz Kruševca in v hotefiu bodo zanje tudi posebna stanovanja. V tem času teče v žalski občini jav- na razprava glede gradnje pre- kritega kopailišča, ki bi se lepo vključevalo v hotel, sploh še, če pomislimo, da bodo ob- novili tudi kegljišče, kjer bo prav tako poskrbljeno za re- kreacijo ne le hotelskih go- stov, pač p>a vseh občanov. V hotelu, ki se bo imenoval GOLDING RUBIN, bo še sav- na, pa frizerski in kozmetič- ni salon ... Vrednost naložbe bo znašala okrog šestdeset milijonov dinarjev, od tega pa bo žailsko 2Jdruženo delo prispevalo deiset milijonov. Zanimivo je, da je hoted v Žalcu predviden že v več ob- činskih rescTiucijah, gradnja pa je predvidena tudi v sred- njeročnem načrtu razvoja ob- čine Žalec. Žal niso našli inve- stitorja za gradnjo ne v žal- ski občini, ne na celjskem območju in ne v republiki. Uspelo je v pobrateni občini. Razgovori s predstavniki kruševskega družbenopoiliitič- nega življenja ter Župe so bili uspešni. Uspešen je bil tudi referendum med delav- ci Župe. Kar 98 odstotkov de- lavcev se je izreklo za grad- njo hotela. Kljub temu, da Župa v tem času gradi v Ju- goslaviji še tri tovrstne ob- jekte. Župa se hkrati uvršča med prve srbske delovne or- ganizacije, ki investirajo v Sloveniji. Hotel GOLDING RUBIN bo stal v novem mestnem jedru v Žalcu, ob vpadnici na pri- ključno in obvozno cesto. Gre torej tudi za izredno posre- čeno lokacijo. Izvajalec del bo GIP Ingrad Celje TOZD žaJec, projektant pa Danijel Jagrič. Kot zanimivost naj povemo, da je Danijel Jagrič projektiral tudi hotel v Pre- boldu. Na svečanosti ob položitvi temeljnega kamna so bili šte- vilni predstavniki SR Srbije, občine Kruševac, sosednjih občin, pre-lstavniki medob('-in- skih družbenopoUtičnih orga- nizacij Celja, poslovne skup- nosti hotelov SR Bosne in Hercegovine, nekdanji izgnan- ci iz Savinjske doline, s ka- terimi so med vojno delili svoj košček kruha bratje v Srbiji teir drugi. V kulturnem programu sta sodelovala mo- ški pevski zbor Svobode iz Žalca, moški pevski zbor iz Kruševca ter folklorna sku- pina iz pobratene občine. O pomenu objekta je govoril predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Žalec Jože Jan, temeljni kamen pa sta položila predsednik žalske ob- činske skupščine \nado Gori- šek in predsednik OK SZDL Kruševac. Hotel v Žalcu bo prav go- tovo hotel bratstva in enot- nosti. Zgrajen ne bo le iz be- tona in lesa, v njem se bo prepletala vsa l.jubewn med dvema bratskima narodoma. Ljubezen, ki se ,je »e kako izkazala v najtežjih dneh naše zgodovine. JANEZ VEDENIK Temeljni kamen sta položila predsednik SO Žalec Vlado Gorišek in predsednik OK SZDL Kruševac Dimitrije Milovauovič. CELJE: AKVARELI LJUBICE ŠČUKE Odločitev celjskega Turističnega društva, da pripravi vsaJk mesec v novih pro- storih na Tomšičevem trgu številka sedem razstavo likovnih del domačih avtor- jev, je naletela na lep odmev. Vse te razstave so imele že doslej lepo število obi- skovalcev, in tako so postale pomembna pobuda in priznanje za mnoge slikarje- samouke. V ponedeljek. 4. t. m., so odprli že čeirto letošnjo razstavo. Zdaj je na vrsti Ljubica Ščuka s svojimi akvareli. Razstava bo odprla ves december. Na sliki: Motiv iz Matkovega kota. MB OŽIVELA SMUCISCA S pr/im snegom tudi prvo veselje, da o preglavicah na cestah m voznikov motornih vozil ne govorimo. Tik pred prazniki so zaži- vela vsa smučišča. Nekatera povsem, druga pa le delno. Slednja ugotovitev med dru- gim velja tudi za Golte, kjer jo Zdp.idlo še premalo snega, da bi lahko povsem uredili vsa smučišča. Nekaj težav je bilo tudi zaradi suhega sne- ga, ki ga je veter odnesel. Zato je na Golteh bila za praznične dni smuka levMo- ravi. Povsem drugače je bilo na Rogli, kjer je zapadlo dovolj snega. Obratovali sta tudi obe vlečnici, medtem ko bo nova nared v sredini tega me- seca. Po dolgem času je oživela tudi Celjska koča. Smučišča so tod steptali šolski otroci, pri Izletniku pa pravijo, da bodo kupili tudi teptalni stroj, ki bo delad ne samo na tereinih pod Tovstom, mar- več tudi na Svetini. Stroj bi bil vsekakor velika pridobi- tev za ta smučišča, in če bodo prihodnje leto pod Tov- stom postavili še eno vlečni- co, potem ni razlogov, da bi se na Celjsko kočo ne vrruli zlati stari časi. Več kot živalmo je bilo mi- nule dni v Liscah Na Gričku. Vlečnica je obratovala, otrok in tudi starejših smučarjev je bilo dovolj ob vsaliem času. Podobno velja za liboje in za številna sm.učLšča v Gor- nji SavinjsCd dolini. -mb 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 7. de^^embra 1978" PREJELI SMO: ZANIMIVI PREDLOGI ČRNOGRADITELJA v Novem tedniku št. 41 z dne 19. oktobra letos je bil objavljen članek jkkI naslo- vom »978 črnih gradenj«, v katerem je vprašanje, kako naprej, da jih ne bi bilo več. Članek je zelo zanimiv in daje splošne informacije ob- čanom in razna mnenja. Iz njega pa ni mogoče sklepati, kako si pristojne službe in upravni organi občine Celje zamišljajo zmanjšati črne gradnje in nuditi interesen- tom, ki želijo v lastni režiji graditi individualne stano- vanjske hiše, zemljiške par- cele, v katerem kraju in po kakšni ceni. Mnenja sem, da je to mogoče doseči, če bi te službe in upravni organi občine gledali individualno stanovanjsko gradnjo bolj življenjsko in če bi predla- gali spremembe nekaterih predpisov s področja gradbe- ništva ter jih vskladili z inte- resi državljanov in šli tako v korak s prizadevanji, ki opozarjajo na individualno gradnjo, oziroma na vključi- tev privatnih sredstev za re- ševanje težkih stanovanjskih vprašanj v Sloveniji. O tem je beseda tudi v resoluciji kongresa ZKS. Glede na objavljeni članek in razpravo okoli črnih gra- denj dajem nekaj svojcih misli. Ker so črnograditelji obi- čajno občani, fizični delavci, s sorazmerno nizkimi oseb- nimi dohodki in z nerešeni- mi stanovanjskimi vprašanji, je treba določiti več zazidal- nih okolišev z različno ko- mimalno opremljenostjo zem- ljišč za interesente individu- alnih gradenj in to v vseh krajevnih skupnostih. Občani smo vezani na oko- lico, kjer smo rojeni. Imamo svojce in razne obveznosti do domov. Treba je določiti gradbena zemljišča za indi- vidualno stanovanjsko grad- njo v vseh krajevnih skup- nostih. Takšna zemljišča bi lahko odbrali komisijsko, v kateri bi bili predstavniki KS, občinskega upravnega organa, kmetijske zemljiške skupnosti in sklada za ureja- nje stavbnih zemljišč. Tako bi bila možnost graditi tudi izven mestnega območja in omogočili bi zamenjavo zem- ljišč lastnikom parcel, na katerih ni mogoče dovoliti gradnje. Občanom, ki se odločijo za individualno gradnjo sta- novanjskih hiš in so p>o za- konitih predpisih pridobili zemljišče z dedovanjem, da- rilno pogodbo ali kako dru- gače v last, i>a na takem zemljišču ni dovoljena grad- nja, se naj ponudi v zame- njavo drugo zemljišče, ki smo ga odbrali po prejšnjem predlog. Z zamenjavo zem- ljišč bi omogočili redno in preprečili črno gradnjo. Pri zamenjavi zemljišč bo nastopala razlika v ceni. Ker zemljišče nima vloženega de- la, je cena zemlje zato rela- tivna. In razlika v ceni bi praviloma nastala samo za- radi kakovosti zemljišča. Za- to pri zamenjavah ne more- jo nastajati velike razli^ke v ceni pri samem zemljišču. Lastniku, ki mu je omogo- čena zamenjava, se zaraču- najo le dejanski stroški ko- munalne opremljenosti. Opremljenost zemljišča naj bo različna glede na finanč- ne in druge zmožnosti inte- resentov. Na razpolago naj bodo zemljišča: — s popolno opremljenost- jo, — zemljišča z delno komu- nalno opremo, toda z izdela- nimi načrti za popolno ko- mvmalno opremo, ki jo naj uredd novi lastnik takšnega zemljišča in pri zamenjavi plača dejanske stroške delne komunalne opremljenosti, — zemljišča brez komunal- ne opreme, toda z načrti za ureditev, po katerih bo novi lastnik sam in v lastni re- žiji to zemljišče tudi komu- nalno opremil. V načrtih za komunalno delno ali neopremljeno zazi- dalno zemljišče mora biti določeno, katere dele komu- nalne opreme morajo lastni- ki skupno reševati (vodovod, elektrika, ceste) in katere lahko vsaK graditelj opravi sam. Seveda se morajo lastniki takih zemljišč držati načrtov za njihovo komunalno uredi- tev. Tako bi omogočili grad- njo po rednem postopku vsem bodočim čmogradite- Ijem, Id ne morejo plačati dragih komunalnih naprav. Nadomestna gradnja naj se dovoli vsem lastnikom starih 2gradb, ki želijo gra- diti nadomestno hišo ali kak drug objekt. Za takšne grad- nje naj bi dovolili tudi več. je odmike od starega objek- ta in ne samo v njihovi ne- posredni bližini. Torej, v ti- sti katastrski občini, v kateri je star objekt. Nadomestne gradnje naj bi dovolili ne glede na to, v kakšnem sta- nju je star objekt. Pri nadomestnih gradnjah je očitna velika samovolja upravnega organa občine, ki izdaja gradbena dovoljenja. Tam, kjer je star objekt v močnem rušilnem stanju ali je že porušen, in so vidne le razvaline, običajno ne do- volijo nadomestne gradnje. Prav tako ne dovolijo nado- mestne gradnje z večjo od- daljenostjo od starega ob- jekta. Menun, da je treba dovoliti nadomestno gradnjo v območju katastrske obči- ne, v kateri je star objekt. Vsi stari objekti, ki stojijo tudi nekaj stoletij in so vri- sani v katastrskih mapah, morajo imeti pravico do ob- nove ali nadomestne grad- nje, saj so bili nekoč postav- ljeni z vednostjo oblasti. Vse to predlagam pristoj- nim organom in družbeno- političnim delavcem. Razpra- va o črnih gradnjah je bila že pred leti, vendar le kam- panjska, trenutna muha eno- dnevnica. Potem je šlo vse po starem naprej. Nujno je treba odpraviti togost pri in- dividualni stanovanjski grad- nji, spremeniti nekatere predpise in določiti realne cene za gradbene parcele oei- roma za zemljo, v katero ni vloženo človeško delo. črnograditelj: JOŽE TESKAČ, Škofja vas CELJE KOLEKTIV »NIVO« ODGOVARJA IN POJASNJUJE Podjetje za urejanje voda Nivo, Celje, je zaradi vprašanj preskrbe Celja z vodo naslovilo Izvršnemu svetu občine Celje, Občinski komunalni skupnosti. Delu in nam — Novemu tedniku pismo, s kate- rim pojasnjuje nekatera vprašanja m kritike, ki so bile preko javnega tiska naslovljene na -delovno organizacijo in objavljene v Delu ter Novem tedniku. Zaradi preobseznosti gradiva bomo iz pisma povzeli le tiste ugotovitve, ki sc na- našajo na pisanje v Novem tedniku z dne 16. novembra letos v sestavku »Pre- zgodnji optimizem«. Avtor zapisa je bil Milan Božič. Nivo navaja odlomek iz članka, objav- ljenega v Novem tedniku 16. novembra: »Prav tako je zaskrbljujoče stanje glede študije o kratkoročnih rešitvah preskrbe Celja s pitno vodo in tehnološko vodo in ne nazadnje študije o vodni bilanci. Sled- njo izdelujejo pri celjskem NIVOJU. Tu nastaja že nekajletna zamuda. Razeii tega smo na seji izvršnega sveta (celjske ob- činske skupščine, opomba uredništva) slišali, da bi moral NIVO zgraditi na Sa- vinji jez, pa ga ni. Zakaj?« Nato pa kolektiv NIVO glede na vod- no bilanco piše: »Po našem mnenju in tigurno po mne- nju izvršnega sveta pa bi v dani situaciji bilo boljše, če bi znali takoj in hitro ukrepati ter rešiti problem. Pred dobrimi tremi leti je bila v Celju javno razgrnje- na »vodna bilanca« Spodnje Savinjske doline, žal pa je bila udeležba na posve- tovanju v okviru Društva inženirjev in tehnikov zelo skromna. Kljub temu je bilo posvetovanje uspeš- no, »vodna bilanca« je dobila tudi javno verifikacijo in sprejeti so bili sigurno zelo tehtni in strokovno čisti zaključki. Na osnovi izdelane in takrat javno raz- grnjene »vodne bilance«... NIVO, kot vodnogospodarska organizacija in vrsta projektantov... že več kot tri leta načr- tuje in snuje na osnovi izdelane vodne bilance. Zato je odveč trditev, da to ni izdelano. Od kod podatki o primanjkljaju vode leta 2.000 itd.« V nadaljevanju NIVO navaja: »Ob podobni situaciji kot letos, je bila lani formirana posebna začasna komisija, ki je imela nalogo, da čez noč najde kratkoročne in dolgoročne rešitve. Ver- jetno je znano, da je takrat v smislu kratkoročnega reševanja bil zgrajen pro vizorni jez iz gramoza blizu centra Na gričku in da je takrat ponovno padel predlog, da je potrebno revidirati »10- letni investicijski program« vlaganj v vod- no-preskrbne objekte pri Komunalnem podjetju Celje. Poleg tega je komisija tudi predlagala, da se pristopi k izdelavi študije o možnosti oskrbe Celja s pitno vodo in to fazno... študijo preskrbe s pitno vodo in tehnološko vodo je Občin- ska komunalna skupnost Celje naročila 17. novembra 1977 z rokom dovršitve 4 mesecev oziroma z naknadnim rokom julij 1978 ... študija ... pa bi lahko bila že oddana, če se ne bi zataknilo pri vsklajevanju predloga po tej študiji s programom oziroma študijo čiščenja od- plak Spodnje Savinjske doline. Izredno zanimivi in za Celje perspektivni vodni viri ležijo izven občine Celje in to na površinah, ki so z urbanističnim progra- mom občine Žalec predvideni za druge namene... V okviru lani ustanovljene začasne ko- misije, ki je imela za nalogo najti rešitve izboljšanja preskrbe z vodo, je naša de- lovna organizacija ponujala organizacij- ski in projektantski, po potrebi tudi iz- vajalski inženiring, za zagotovitev manj- kajočih količin vode v Celju. Zal naši predlogi niso bili sprejeti... še nekaj besed o kritiki, da bi Pod- jetje za urejanje voda NIVO Celje mo- ralo zgraditi na Savinji jez, pa ga ni. Izgradnja jezu v Medlogu brez sočasne ureditve Savinje od izliva Ložnice v Sa- vinjo do izliva Lave v Savinjo ni mogo- ča. Celotna izgradnja jezu — pomičnega jezu bi veljala po današnjih cenah okoli 2.5 milijarde dinarjev, regulacija Savinje pa okrog 8 milijard dinarjev. Sigurno je tu prišlo do zmotne interpretacije, da bi Podjetje za urejanje voda NIVO Celje ta jez zgradil v tem letu, pa ga ni! V srednjeročnem načrtu Območne vodne skupnosti Savinja — Sotla in Temeljne vodne skupnosti Celje 1976—1980 ta inve- sticija ni zajeta.« Toliko torej o pismu Nivoja oziroma prispevku za pojasnilo nekaterih vpra- šanj in kritik. Moramo pa reči, da je v njem še nekaj tehtnih ugotovitev, ki v mnogočem odpirajo današnjo' celjsko problematiko in opozarjajo na rešitve glede preskrbe Celja s pitno vodo. Po našem mnenju bi razprave na se- jah izvršnega sveta celjske občinske' skup- ščine dobile drugačen odmev in vsebino, če bi na njih sodelovali tudi predstavniki Podjetja za urejanje voda Nivo. Mnoga vprašanja bi bila pojasnjena takoj, tudi glede jezu, čeprav tudi iz citiranega pi- sma ni povsem razvidno, kako je z njim, kajti na drugi strani pisma piše, da je provizomi jez bil zgrajen, na četrti pa, da ta investicija, vsaj zaenkrat, ni mo- goča. Sicer pa, ne glede na to, se strinjamo z mnenjem NIVO, da je reševanje pre- skrbe z vodo kontinuirana naloga in ne more biti omejena le na občasno obrav- navo v času suše. Prav tako se strinjamo, da tega vprašanja ni mogoče reševati zno- traj občinskih meja, ampak širše. In ne nazadnje, umestno je stališče, da morajo pri razreševanju tega vprašanja sodelo- vati vsi dejavniki in da je treba zagoto- viti stalno organizacijo, ki se bo najprej spoprijela z izdelavo zahtevnega progra- ma in končno usmerjala njegovo uresni- čitev. Naj problem preskrbe Celja s pitno vode ne postane bitka na papirju, mar- več delo, ki mora v okviru sprejetih na- črtov dobiti tudi ustrezno realizacijo! VITANJE EN KRAK KMALU ASFALTIRAN Tik pred praznovanjem dneva republike so po Vita- nju krožili listki, ki jih je razposlala domača Krajevna skupnost. Na njih je pisalo: »Občinsko komunalno pod- jetje Celje nas obvešča, da bo odsek ceste Socka—Vita- nje zaprt za ves promet v ponedeljek, 27. in v torek, 28. novembra 1978 zaradi as- faltiranja.« To je bila za Vitanjčane ena najbolj razveseljivih ve- sti v zadnjih letih, še bolj prijetno pa je bilo, da je ta vest prišla tik pred prazni- kom republike. Razveseljivo je tudi bilo, da je prišla iz sosednje občine Celje. Lahko bi zapisali, da je to darilo sosednje občine neraz- viti krajevni skupnosti za praznik. Vendar se Vitanjča- ni dobro zavedajo, da to ni darilo. Asfaltiranje tega vi- tanjskega cestnega kraja po- teka zaradi gospodarske nuj- nosti. Vitanjčani pa so na- vzlic temu zaradi tega dej- stva neizmerno veseli. Marsikdo, ki je prišel v Vi- tanje in ni poznal tukajšnjih razmer, je spraševal, zakaj se tako »upirate« asfaltiranju cest? Poglejte, so dejali, Ve- lenjčani pritiskajo proti vam z asfaltom preko Doliča, Ko- njičani iz Stranic, Celjani preko Socke, a vi se vsem uspešno upirate! Kako je to mogoče? Na takšna in po- dobna vprašanja jim v bodo- če ne bo treba več odgo- varjati, saj so »premagani« ysaj iz celjske smeri. Vitanje bo končno vsaj z enim krakom povezano z as- faltno cesto in to s krakom, ki ga geografsko najbolj na- ravno veže na regionalni center. FRANJO MAROŠEK mmm sraoec: počastitev PBAINIKA Na predvečer praznika 29. novembra so letos v krajev- ni skupnosti Marijagradec prvič praznovali dan republike. Doslej to ni bilo mogoče, saj v krajevni skupnosti do letos niso imeli ustreznega prostora za takšne prireditve. Nov kulturni dom, ki so ga zgradiU krajani s prostovoljnim de- lom in delno pomočjo širše družbe, že služi svojemu na- menu. Proslave v Marijagradcu so se sicer zaradi ix>ledenelo- sti cest in poti udeležili predvsem bližnji krajani, vendar je prireditev vseeno dobro usp>ela. Nastopili so mladi reci- tatorji z izborom revolucionarne poezije, pionirke podruž- nične šole z Reke pa svoj prisrčen recital končali z živo sliko, ko so sestavili grb SFRJ. Po končanem programu so mladi priredili ples in tako na vesel način proslavili 35. obletnico Titove Jugoslavije. J. K. CELJE: DOBER ZAČETEK čeprav dela osnovna mladinska organizacija velenjske ERE na celjskem sektorju šele slaba dva meseca, je že pripravila usp>e3no proslavo dneva republike. Po p>ozdravnih besedah predsednika osnovne mladinske organizacije Ivice Žemva in govoru sekretarja Petra Pregradija, se je razvil bogat kulturni program, v katerem je Milena Pečnik po- sredovala recital partizanskih pesmi, posebno pri2inanje in p>ohvalo p>a si je zaslužil tudi pev^ski zbor »France F"re- šeren« iz Vojnika, ki je nastopil pod vodstvom Antona Volaska. Mladina velenjske ERE na celjskem sektorju kaže zav- zetost na vseh področjih družbene dejavnosti, zato priča- kuje polno pomoč tudi zrK>traj delovne organizacije in zu- n«y nje. D-E;»T'T7>t3 OO -CV rTZ> A T^VT št. 47 — 7. decembra 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 V SRCU PA JE BILA DOMOVINA . . ZA ROJSTNI DAN JUGOSLAVIJE PRI NAŠIH V WESTFALIJI že lansko leto je bila števila delegacija občinske konference SZDL Celja na obisku pri naših rojakih, ki so na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji, točneje, bila je v mestu Gutersloh, v srcu VVestfalije, nekje na sredini poti med Dortmundom in Hannovrom. Tudi letos je šte- vilna delegacija pod vodstvom predsednika občinskega sindikalnega sveta Celja Staneta Meleta obiskala Slovence v klubu Slovenija, kjer delujejo že drugo leto in skušajo uveljav- ljati družbene oblike življenja v času svojega bivanja na tujem, kjer jim zahodnonemška marka kroji velikost, v neki meri pa tudi obliko življenjske ravni. Tudi letos so bili v dele- gaciji predstavniki telesnokulturne skupnosti, kulturne skupnosti, zveze kulturnih organizacij in seveda ansambel Vikija Ašiča, ki je uspel na najbolj neposreden način približati našim rojakom košček domovine, ki se zrcali skozi prizmo čustvenosti in nenehnega vprašanja: kdaj nazaj domov? LETOS ŽE DOMAČI Oe je lanskoletna delegacija ob svojem obisku še iskala ustrezne obUke sodelovanja, če je takorekoč šele preizkušala teiren za uveljavitev takoimenovanega slo- venskega končata sodelovanja med posameznimi slo. venskimi občinami in klubi v ZRN, potem je bilo letoš- nje deflo lažje. Prvič, obisk je bil razdeljen na pet dni in nekateri že lanski člani delegacije so vedeli, da pri- hajajo v goste že k domačim ljudem. In tako smo bili v resnici tudi sprejeti. Po enoumem čakanju na zagreb- škem Plesu, je po dveh dneh meglene negotovosti prvič pristalo i.etalo, ki nas je po dobri uri in pol pri- jetnega letenja v soncu nad oblačno Avstrijo in Nem- čijo, spustilo na hamburška tla, kjer smo spoznali prvi p>ozdrav v znamenju teroristične mrzlice v eni najbolj razvitih zahodnoevropskih držav. Na letališki pisti je stalo veliko teninozeleno oklepno vozilo s strojnicami in velikim napisom: POLIZEI! Sledil je prvi carinski pregled, kjer ti pasoš slikajo, procedura se v Hannovru ponovi in končno zadihamo svež zrak pred veliko črno letališko zgradbo, kjer nas čakajo naši. Z mercedesd, opU in enim BM\V. BAZA PRI STRNADOVIH Po end uri in iX)l divje jage na avtocesti smo pri- spela v Giitersloh in se odpeljali v stanovanjski blok v mestni četrti Spexai*t. Sprejeli so nas prijazni Stma- dovi, kjer smo se vsak dan videvali na kosilu, spah pa smo pri različnih družinah, ki so nas v tistih dneh tako- rekoč posvojile in je težko z besedami orisati iskreno ljubeznivost in samoodrekanje vseh tistih, ki so skrbeli za to, da bd se res počutili kot med svojimi ljudmi. Zato moram kar takoj omeniti družino Cvetke in Silva Stma- da, pa Adolfa in Marije Stmadove, družino Ivana Pavliča, Fredijevo družino, neutrudljivo Marijo, Mirka Mačka in poosebljeno dobroto, Nemca Otta Lorenza, o katerem bo v NT še tekla beseda posebej, še mnoga imena bi moral omeniti, a naj velja vsem zahvala za pet lepdh, nepozabnih dni. DOMOVINI V ČAST športni klub Slovenija (slej ko prej bodo morali spremeniti ime, kajti klub Slovenija se ne ukvarja samo s športom), deluje od 23. aprila 1977, tako da bo imel prihodnjo pomlad za seboj dve lertd obstoja. V njem je včlanjenih okoli 150 naših delavcev, sicer pa jih na območju Gutersloha živi in dela mnogo več. Omeniti velja namreč to, da je v Giiterslohu še en klub in sicer Boris Kidrič, v katerega pa so včlanjeni vsi, razen Slovencev. To seveda predstavlja določen problem, kajti stalne prostore ima samo klub Slovenija, a o tem po- zjneje. V soboto, 26. novembra je bila v kluibu Slovenija, ki domuje v nekdanji šoU, 6 kalometrov iz središča me- sta, iJToelava v počastitev 35. rojsifcnega dne naše Jugo- slavije, Osrednji del slovesnosti je predstavljala prosla^ va, ki jo je s svojo požrtvovalnostjo in delovno vnemo pripravila skrbna slovenska učiteljica Daniela čegovnik. Njem varovanci, 27 otrok poučuje v dopolnilnem slo- venskem pouku, so zapeli naše pesmi in recitirali dela naših pesnikov. Vrh je svečanost dosegla s sprejemom treh cicibanov v pionirsKO organizacijo, čestital jim je in jim izročil rutice ^jssi: knjižice jugoslovansld konzul v Dortmundu 2eljko Andrijaševid. Na slovesnosti je bdi tudi prvi seicretar jugoslovanske ambasade v Bonnu Franc Pristovšek, ki je v svojem nagovoru p>O0dravil vse navzoče, prav tako pa je pozdrave v imenu nas vseh in seveda iz domovine, podal vodja celjske delegacije Stane Mele. Posebno obeležje proslavi v čast rojstnega dne naše domovine, p>a je dala prisotnost župana Gii- tersloha Karla Hednza Kollmeyerja, ki je prisrčno po- zdravil jugoslovanski praznik in izrekel zadovoljstvo nad dejstvom, da delavci in njihove družine, ki so za- časno na delu v tujini, niso pozabili svoje domovine. Te njegove besede so živo posegle med komentarje na nemški TV, kjer komentatorji prozivajo Nemce, naj pri- hodnje letne počitnice turistično bojkotirajo Jugoslavi- jo in naj ne hodijo na morje... Proslave se je ude- ležila tudi predsednica slcupnostd klubov na območju Bielefelda Zlata Kocbek. V kulturnem sporedu sta so- delovala tudi 2ivko Beškovnik, ki je recitiral pesem Drejčnik Andrej in Štefan žvižej, ki je prebral Pre- šernovo Zdravico. V drugem delu praznovanja, ki je dobilo oblike spra ščenega veselja s pomočjo igrivih zvokov ansambla Vikija Ašiča, pa je ostal nepczabljen med našimi roja- ki celjski Poldek, himiorist s pravim imenom Andrej Meze, ki že 14 let razveseljuje staro in mlado. Nepozab- ni so biM tudi njegovi nastopi po domovih naših roja- kov, kjer je ob poznih večernih urah v številni družbi nas vseh, razdiral »konstruktivne« vice in z gegi ustvar- jal prave »nadaljevanke« o trenutnih dogodkih, ki so se vrstili tiste dni v Giiterslohu. Ob našem slovesu se je prenekatero oko naših ljudi orosdlo tudd zaradi Pol- deka... ŽUPAN PONUDI SOK, KI PA TO NI v ponedeljek dopoldne nas je sprejel gutersloški žu- pan. Ponovil je ljubeznive besede s proslave v klubu in dodal še nekaj besednih okraskov, medtem pa so nam ljubke deklice občinske uprave delile nekakšm sa- dni sok, ki pa to očitno ni bil, saj je po njem postala glava težka in misU prešerna. In naj se človek še tako otepa splošnega vtisa sedanjega političnega položaja in vzdušja v ZRN do Jugoslavije, je vendarle bil spre- jem pri župaau Kollmayerju prisrčno srečanje predstavnikov dveh držav, ki skušajo najtd skiipno pot do medsebojnega razumevanja. Naše srečanje v ome- njenem okolju je simboliziralo ta hotenja. Ne nazadnje tudi ponudena zlata občinska knjiga, kjer smo se vpi- sali vsi člani delegacije in predsednilc kluba Slovenija Adolf Stmad. Župan Gutersloha je izročil Stanetu Me- letu za Celje staro mestno gravuro (reprodukcija) iz 16. stoletja in monografijo Giitersloha, medtem ko je od naše delegacije prejel monografijo Celja. Ti medse- bojni pogovori so pokazfiU, da klub Slovenija dobro dela in da mesto Giitersloh nima nobenih problemov z našimi delavci, ki so sicer v ZRN zelo cenjeni. Popoldne je minilo v znamenju obiska v end največ- jih tovarn frotirja v Evropi, v tovarni Vossen. Tako smo videli tudi delovna mesta nekaterih naših roja- kov, v tovarni, kjer so nam pokazali vse, razen krojil- nioe! POTI VODIJO V DORTMUND Mnogo je teh poti na naš konzulat. Ena je vodila torkovo dopoldne tudd nas, ko je . pričel .naletavati sneg in je sodobna avtocesra komaj zmogla pritisk, ki je po- tekal po njenem prometnem ožUju. Del delegacije je namreč obiskal našega konzula v Dortmundu tovariša Gojča, ki že tretje leto vodi naše konzularno pred- stavništvo. Beseda je tekla o nadaljnjih oblikah sode- lovanja med Oljem in klubom Slovenija, precej pozor- nosti pa je posvetil osvetliitvi položaja med klubom Slo- venija in Boris Kidrič, ki oba delujeta v Giiterslohu. Pri reševanju teh problemov je obljubil izdatno pomoč in obenem pozval naše rojake k smotrnemu reševanju problemov, da bi bila naša skupnost v tujini kar riaj- bolje povezana .'n okrepljena. Sreda je bila v znamenju potovanja in poslovilnih besed, ki so terjale mnogo zavezujočih obljub. Neka- tre ne bo težko izpolniti, nekatere pa bodo morale počakati na še temeljitejši razvoj medsebojnih odno- sov. Te bo treba razvijati, kajti tudi tehnika ne more krajšati razdalje med domovino in tiijdno, ki tujina ostane v taki ali drugačni obliki. l")omovina pa je samo ena in naša naloga je, da jo rojakom v tujini čimbolj odpiramo in jim nudimo vse tdste možnosti duhovnega prebujenja, ki jih bo na domovino vezalo in osmišljalo njihove žulje za nemškimi stroji. Rtorka ima namreč svojo vrednost samo v banki aU trgovini, človek pa povsod, kjer živi in dete. Besedilo in slikruštva sJo- venskih pisateljev in sicer Andreja Kokota, Nade Gabo- rovič, Pavle Ro-vanove in Emi- la Ereliha. Kot pianist je so- deloval odlični Hinko Haas, ki je že mnogokrat dokazal svoje glasbene sposobnosti. Polna dvorana poslušalcev, predvsem pacientov Zdravili- šča in Laščanov, je toplo po- zdravilo slovenske literate, ki so s tem najbolj neposredno začutili, kalco je lepa sloven- ska beseda v poslušalcih od- jeknila in da je močno ce- njena. Posebnega navdušenja je bil deležen koroški pesnik Andrej Kokot iz Celovca. Nje- gove pesmi so odraz večnega boja za obstoj slovenske be- sede na Koroškem onkraj Ka- ravank. Nada Gaborovič je v zanimivi pripovedi posegla v povojno dobo, ko se je v ne- kem mlinu vrtel s kolesom budi čas, povezan kot posle- dica doživetja v vojni. Pavla Rovan je v svojo povest tudi ovila v pretresljivo resničnost vojnega in povojnsga zapleta slovenske Koroške. EmilFre- l:h je v svojih spominih na Gonars v literarnem opusu izpovedal hrepenenje po svo- bodi. Pianist Hinko Haas je sodelovad v glasbenem pro- gramu z globoko občuteno Beethovnovo sonato, Liteframi večer pa je z besedo povezo- val Dušan Plesko. Ta lep kulturni dogodek je vreden posebne pozornosti za- radi svojega vsebinskega spo- ročila in zaradi dejstva, da ga je v največji možni meri pogojevala dobra volja in pri- pravljenost vodstva Zdravili- šča v Laškem, ki je sprejelo pod svojo streho ustvarjalce in poslušalce. Naj bo ta res- nični kulturni trenutek vzor vsem drugim, ki še niso pri- šli do spoznanja, da je kul- tura del vseh nas in da po- staja vse bolj S€tstavina naše- ga načina življenja. DRAGO MEDVED ZA STOLETNICO PIŠE: MILENA MOŠKON Prajv v tieih dneh so se zače- la v vseh prostornih pritličja Stare grofice adajptacijska de- la, ki že sodfjo v ožji pro- gram dokončne racsstavne ure- ditve muzeja. Celjslki miizej bo namreč, ustanovljen kot d(ru,gi v Sioveniji dn enaj''ti T Jugosilaivijii, slavil leta 1982 stoletnico svojega deJiotvanja in kot se predhodeva bodo do taisrait iarvršena vsa potrebna obnovitvena in preureditvena de^a v ncitiranjiih prostoirih in na zijnar.,jiih pročejljdh spome- Hiiišlko pomembne Stare gro- fije. Na ta gradbena dela pa se navezujeco vsa strokovna dela, potrebna za pofitaviitve sitalndh raizstan^ iz gradiva, ki ie zdao v celoti deiponirano, je pa izrednega pomena za preiaeinjtaaiijo historiata žrlv- ]|jieinfj:3k]:h dogajanj na celj- sfcem musajskem podirodju. pritličju Staire grofije bo fanela svoae raasitavne i>ro&to- re narodopisna zbirka, ki bo prikaizov-ala z etnoLošikega sta- laišča zandmiivo preteklost celj- ske^ območja s pouidarkom na poiseibnostth cedijiskega te- i«na, z vplivi alpskega, za- savskega, obscteOgsko panon- skega in p>ohoffskega geograf- sfee^ ponoetom. Poeeben ambient bo dobdla zanimiva izvenevropslta zbir- ka Alme Karlina\'e, ki vse- buije razilične etnološke in S(poimi'ni9ke predmete, katere je KarMnova zbrala na svojih svetovnih poto\'airydh, jih pri- nesla v Celje in j".h namenila muzeju. V določenem prostoru bo razstavljen izbcr ilz numizma- tične zbirke oeljiskega miize- ja, ki je izredno bogata in sloveča zHasti zaradi unikat- nih novcev in najidlb, ki izpai- čujejo med drugim tudi kov- nco keOtcfcih novcev v Celiju. I2ijemen razstavni poud.TJrek bo namenjen najstarejšemu »industrijskemu oblikovanju« na oeliislkem in celo širšem področju. Tu je mišljena in- dustrija keramičnih izdelkov v Nemišiloem dolu, v Libojah (zlasti ob proizvodnji za. ča- sa bratoiv Schtitz) in Gotov- Ijah ter izdelovamje steklenih predmetofv v nekdanjih šte- vilnih glažutah na celjskem teritootlju. Nujno je, da je v razstav- ni koncept vkijiučena tu-dd pre- aentacija zgodovinsk^a urba- nističnega razvoja mesta Ce- Ijja in njegove okoMce. Zato bo iz ix)se>bnega izbora upo- ddbdtev, ka so ohiranijene na grafikah, oljnatih podobah, fotografiiijah, starih načrtih, v razarih dokumentih in puWd- kaoiijah, obLkmana raaistava, ki bo nazoimo in dostojno pirikazaJa tovrstoi razvoj celj- skega predela SCotvendje. Pred\'ideno pa je tudd, da bo v pritldoju Stare grofije ureijen prostor za občasne muze.iske razstave, ki bodo dopolnjevale spoznaivanje do- mačega muzeijsikega gradiva na stalnih raizastavah, obenem pa omogočaile tiudi celjskemu olbainstvu spoznavanje gradi- va iz dirugih muzejev in ga- lerij. Ta vrsta občasne mu- zejske rasastarae dejavnosti je žal zdaij v Celju izredno okr- njena prafv zairadi neurejenih prostoirakiilh danosti. Za iavajantje omenjenega rmuzeijislfcega programa v sme- ri prosUa^^janija viisokega jubi- •leija, je imenovan tudd pose- ben odbor, v katerem so za- stopani vidni cedjisiki in repu- bliištoi kultuimi in družbenopo- liitični delavca ter muzeuski strokovnjakd, 'ki že skrbijo, da bodo vsa dela zakUljaičena pravočasno in čim bolj k\'ali- tefcno. HcMsančna sgradbo sMifc groMje, kjer iaia sv^oje prostore Pokra^iniiki muzej. KOimORNI ZBOR RTV UUBUAHA Na IV. abonmajskem koncertu v sredo, 13. decembra bo KOMORNI ZBOR RTV Ljubljana pod taktirko MARKA MUNIHA izvajal v prvem de- lu pesmi iz svetovne literature sklada- teljev Maxa Regerja, Francisa Poulen- ca in Poljaka Andreja Kosizev^rskega, v drugem delu i>a novitete Rada Si- rrKMiitija, Vilka Ukmarja, Jakoba Ježa in Pavla Mihelčiča. CELJSKI immRm v OSIJEKU Ce bi stopili kako sredo ali soboto zvečer v komaj opaasni »godbeni dom« »Prešernove« železničaiRske godbe v Ulici XIV. divizije, bi prišli na vajo ta«iburaškega orkestra ŽPD »France Prešeren«. Sestavlja ga \'ečidel šolska mla.dina — skupaj 26 članov — mladi- na, ki je izšla s polulske osnovne šole, kjer se je prvič pod taktirko neumor- nega Janka Hočevarja spoprijela s cam^uranjeni in mu ostala zvesta še, ko je zapustila svojo osnovno šolo in se razpršila ix) celjskih srednjih šolah. Orkestru predseduje Franc Cizelj, ki hkrati prevzema Hočevarjevo mesto za dirigentskim pultom. Orkester bo, kakor že večkrat pred leti, tudi letos sodelo-val na bienalnem fejitivalu tamburaške glasbe Jugoslavi- je, devetem po vrsti. Festival bo 8. decembra v Osijeku, v »prestolnici« voj .fKlinskiii tamburašev. Naši tumbu- riiši bodo nastoi>ili kot edini slovenski tamburaški orkester, ki goji koncertno glasbo; za festivalski spored pa je naštudiral Groebmingove Variacije v miniaturi ter Gregorčevi Baletno fan- tazijo in Parado mladosti. G. G. REVOLUCIJA IN GLASBA PIHALNI ORKESTRI NASTOPILI SO 4 NAJBOLJŠI ORKESTRI SLOVENIJE v Sloveniji že šc&t let za- pored .potekajo festivalske prireditve Revolucija in glas- ba, ki so bile letos razen v že tradiciomatoih prireditve- nih prostorih tudi v drugih slovenskih središčih. Namen tega festivala je negovanje glasbenega sporočila iz NOB, kajti glasbena ustvarjalnost, sloneča na tradiciji NOB, je vredna toliko, kolikor jo gra- di prihodnost. Ravno zato naj bi s tem festivalom spodbudi- li ustvarjalce z glasbenega po- dročja k novim stvaritvam, tako da bd nenelino dopol- njevali tisti opus, ki je na- stal o najtežjih časih v zgo- dovini našega naroda. Letos so bile prireditve ra- zen v Celju, še v Zagorju ob Savi, Ljubljani, Postojni, Ajdovščini, Ribnici, Kočevju in Trbovljah. Program Festi- vala je bil v bistiTi razdeljen na tri glasbene zvrsti in si- cer na koncerte filharmonič- nega orkestra, pevskih zbo- rov in pihalnih orkestrov. Tako smo imeli v Celju pri- ložnost poslušati štiri trenut- no najboljše pihalne orkestfe v Sloveniji, ki so doma in na tujem v zadnjih letih do- segli izredne rezultate. Nasto- pili so Pihalni orkester raven- skih železarjev pod vodstvom dirigentov Jožeta Hermana in Alojza Lipovnžka, Pihalni or- kester jeseniških železarjev z dirigentom Ivanom Knificem in recitatorjem Francem Po- gačnikom, Pihalni orkester steklarjev in rudarjev iz Hrastnika, ki mu je dirigiral, Franc Grebenš^, ter Delavski pihalni orkester iz Trbovelj' pod vodstvom dirigenta Mihe Gunzka. Uvodno koračnico; pa je zaigral Pihalni orkester »France Prešeren« iz Celja. Glaisba, ki so jo omenjeni orkestri izvajali, je poudarila svečanost prireditve, ki je bila v počastitev dneva republike in ki so jo organizitrale druž- beno politične organizacije v CeJju. F. PUNGERCIC V ŽALSKEM LIKOVNEM SALONU ZAŽELENO NADALJEVANJE ZAČETKA Dva dni pred dnevom re- publike so v žalskem likov- nem salonu odprli razstavo del, ki so jo slovenski in beograjski likovni umetniki koncem poletja ustvarili na prvem . simpoziju keramL ke v Keramični industriji Liboje. O simpoziju smo pred tedni že ;^iko pisali, zdaj pa si lahko ogledamo še tisto oz. vsaj del tistega, kar so likovniki v kratkih dneh naredili. Razstavljajo: Adi Arzen- šek, Franc Curk, I>ragica Cadež — Lapajne, Boni Čeh, Tone Demšar, Breda Jontes, Zoran Prvanovič, Dubravka Sambolec, Matjaž Schmidt, Veljko Toman in Dušan Tršan. Ob otvoritvi razstave, ka- teri so dali enostaven na- slov »Keramika 78 Liboje« je spregovorila Marlen Prem- šak in pri tem posebej omenila, da smo končno tu- di Slovenci zaorali ledino na tako pomembnem pod- ročju, kot je likovno izra- žanje v keramiki. Pri tem gre posebna pohvala in za- hvala Keramični industriji Liboje. ki je omoTOčila sim- pozij in prvi večji stik slo- venskih likovnih umetnikov z upodabljaiočdm svetom preko keramike. Združili so se na eni strani likovni us- tvarajalci in na drugi zdru- ženo delo. -vse sikunaj pa po- m.eni željo po nadaljnjem sodelovanju. Podoben sim- r>ozii naj b! bil TOako leto (vetrno ceveda za to zvrst v KerPTnični\ dela pa bi ^'^'rstPiili' ob reeš hojo bi do- ber planinec potreboval morda tri ure. Dom nas je pričalkal v megli, toda kljub temu ni mogel skriti svoje lepote. Zares lepa zgradba bo to. Skoraj kot kak- šen majhen hotel. Ingradovi de- lavci so hiteld »ometavat« notra- nje prostore, drugi spet so be- tonirali tla ter polagali ploščice. Zares v težkih pogojih delajo in še mraz jih daje zadnje čase. Kljub vsemu hitijo in zares jim gre vse priznanje. V t^ dneh so verjetno zastekliU okna, ta- ko da je zgradba v glavnem pripravljena za »prezimm-anje«. Otvoritev doma borcev bi mo- rala biti že za letošnji Dan re- publike. Žal, je bilo težko z nabavo materiala, predvsem ope- ke in cementa, tako da se je gradnja nehote zavlekla. Slav- nostna otvoritev doma bo, tako računajo, prvega maja prihodnje leto. Braslovčanom in obrtnikom iz vse občine je res lahko v p>onos. »To ni naša edina akcija,« pra- vi predsednik Združenja Fran jo Verdnik. »Že pred časom smo prisluhnili prošnjam raznih or- ganizacij in društev. Finančno podpiramo Organizacijo ZZB v Žalcu, poma^li smo kurirjem in vezistom, če se le da poma- gamo šolskim društvom in žal- skemu pevskemu zboru. Pod svo- je okrilje pa smo sprejeli tudi pihalni orkester iz Zabukovice. Še bi lahko našteval, vendar ljudje poznajo naše vključevanje in sodelovanje na vseh p>odroč- jih. številni naši člani so aktiv- ni v raznih organizacijah in dru- štvih. Seveda bomo takšno delo širili tudi vnaprej. Ni razlogov, da bi obrtniki stali ob strani vsem družbenim dogajanjem pri nas. Nasprotno! Aktivni moramo biti.« Rado Kovač iz Žalca je prav gotovo e)den izmed najsta- rejših obrtnikov v žalski občini. Nekakšen starosta. Takole nam je pripovedoval: »Biii so časi, ko so nas obrtnike vsi malce čudno gledali. Danes ni več tako. Glede gradnje doma na Dobrov- ljah pa le tole: spomnim se žrtev, ki so jih Dobrovlje prispe- vale med NOB. Žrtve za vse nas. Obrtniki se moramo čutiti dolž- ne, da po svojih močeh prispe- vamo svoj delež pri obujanju tradicij NOB. Ne bi smelo biti obrtnika, ka se s takšno grad- njo ne bi strinjal.« Rado Korim^ iz Prebolda op- ravlja pri domu mizarska dela. « Povedal nam je, da delež, ki ga bodo obrtniki prispevali pri gradnji sploh ni prevelik. Konec koncev obrtniki ustvarijo v ob- čini šestdeset milijonov dinarjev ostanka dohodka. Sicer pa velja še posebej poudariti, da bodo iz tega 1,3 odstotka zbirali tudi de- nar za obrtniški dom v Žalcu. Tudi Alojza Kokovnika smo srečali na Dobrovljah. Zanima- lo nas je, če dom borcev in obrt- niški dom v Žalcu le ne bo pre- velik zalogaj naenkrat za obrtni- ke: :Glecle na to, da bomo de- nar zbirali dalj časa, mislim, da je pHDpolnoma prav, ko smo dali prednost gradnji na Dobrovljah. Kljub temu, da z novo obliko organiziranja obrtnikov, potre- bujemo tudi svoje prostore. Pri- bližno tako nam je povedal tudi Franc Ziavršnik: »Skrajni čas je, da Dobrovlje dobijo nekaj. Pre- pričan sem, da med nami obrt- niki ni nobenega, ki se z grad- njo ne bi strinjal.« Posebno priznanje za trud si prav gotovo zasluži tudi brasilov- ška krajevna skupnost. Obrtniki so povedali, da pri sodelovanju z njo ni nikalicršnih težav. Pohva- lili i>a so tudi Marjana Lešerja, ki se je pri delu še prav pose- bej izkazal. Besedilo: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR Dom borcev na Dobrovljah bodo odprli za praznik dela priliodnje leto. Lep objekt bo tol Kadar nam pišete, se ne pozabite čitljivo pod- pisati. Pripišite pa popoln naslov. Le tako opremlje- ne prispevke bomo upo- števali za objavo. Nvaia za razumevanje! UREDNIŠTVO NT KAKO PRI ŽIVLJENJU BREZ VODE? Pišem v imenu prizadetih. Vehko veselja in upanja je bilo na dan, ko so pobirali prispevek po 4.000 novih di- narjev za hišni priključek vode. Bili smo veseli tudi tedaj, ko so naši brigadirji ponosno prikorakali, nosili zastave, in se odločno iDtili dela — kopanja jarkov in polaganja cevi. Tudi vodni inštalater je bil lepo sprejet pri vsaki hiši, bil pogoščen in nudili so mu pomoč pri delu, čeprav je na koncu pri vsaki hiši pisal dosti več ui za delo, kot jih je bil upra- vičen. Tudi te izmišljene ure čeprav so nas drago stale smo v večini podpisali bres večjih debat. 2iveli smo \ upanju, da bo za nami po- membno delo in da bo kma lu pritekla voda. Zal nas je vodovod v pr- vem letu hudo razočaral. Skoraj ni meseca, da bi vo- do imeli vsak dan. Najhujše pa je to, da se nihče ne za- nima, da bi napako odpra- vili čimprej. Vse kaže, da Komunalnemu podjetju Šent- jur naši problemi niso mar. Tudi inkasanta že dolgo ni bilo. Ce pa po večkratnih prošnjah le pridejo, popra- vijo okvaro le pri rezervoar- jih. Da bi pustili zralc iz cevi, da bi voda potem le pritekla, ni govora. Prav ta- ko se ne zanimajo za čistočo rezervoarja. Ljudje sami i)e- šačijo dobro uro, da odpro ventile in spustijo zrak. In če je v nižjem rezervoarju voda, potem jo sami prečr- pavajo v drugega, da imamo potem vodo za tri dni ali pa še to ne. Kajti v žegru so trije veliki kmetje, ki ta- koj izkoristijo priložnost in ^ napolnijo svoje domače rezervoarje. Vodo potrebuje- jo za živino. Ne vem, kaj so takrat mi- slili, ko so napeljevali vodo v Košnico, 2egar in druge vasi? So mar menili, da bo potem vse brez najmanjšega dela kar samo teklo in da bo njihova dolžnost le v tem, da bodo pobirali de- nar? Ali je sploh kdo za- dolžen za normalno delo te- ga vodovoda? Zdaj, ko že mesec dni ni- mamo vode, smo resnično v skrbeh. Stari vodnjaki m mlakuže so prazni. Torej ni niti umazane vode. Kako naj kuhamo, da o pranju sploh ne govorimo, čeprav smo skoraj sami delavci in tudi majhnih otrok ne manjka. Kam naj se obrnemo, da nas bodo slišali? S tovariškimi pozdravi! PRIZADETE DRUŽINE Ocepek, špoljar. Vojsk, Salobir, Penič in dnigi UREDNIŠTVO: Vprašanj« ne potrebuje našega komen' tarja, čeprav v mislMi, ki nas prevevajo ob branju tega la- pisa nismo i>ozabili na sušo. Pa vendar — prosimo odgo- vorne v Komunalnem pod- jetju Šentjur, da odgovorijo, kako je s tem vodovodom in kako s podatki, ki jih posredujejo podpisane dru- žine. Že vnaprej hvala za sodelovanje in — odgovor. TUDI PRIZNANJE Zopet je veliko kritik na račun Izletnikovih šoferjev in sprevodnikov. Ljudje kri- tizirajo, ne pogledajo pa sa- mi sebe, kakšni so. Toda, naš namen ni 2xiaj pisati, kaj mislijo drugi, marveč o tem, kakšno mne- nje smo imeli mi, ko nas je vozil Izletnikov šofer Tr- žan dne 10. novembra v Por. torož na zbor gostinskih de- lavcev Slovenije. Zahvaljujemo se mu za njegovo potrpežljivost in se mu hkrati oproščamo, če smo bild kdaj preglasni. Ven- dar nas je srečno pripeljal tja in nazaj. Tovarišu Tržanu želimo še naprej srečno vožnjo in da nas bi še večkrat takole po- peljal. Se enkrat — srečno vožnjo! CELJSKI GOSTINCI UREDNIŠTVO: Tudi za pisma takšne ali podobne vsebine, torej tudi za pri- znanja, je prostor v tej ru. briki. NAS VSAKDANJI KRUH V Vitanju, ki je nekoč ime- lo dve, pozneje pa eno pe- karno, dobivamo zdaj kruh iz Slovenskih Konjic. Med- tem ko glede kvalitete sko- raj ni pripomib, pa je zelo pereča njegova dostava. Ta namreč niha med deveto in trinajsto uro. Pa tudi več. Torej kar za nekaj ur. Zraven mučnega čakanja je to združeno še z drugimi neprijetnostmi. Ker pripelje- jo kruh v Vitanje navadno nazadnje, potem ko so ga razvozih že povsod drugod, pripeljejo pač tisto, kar še imajo. Zato je izbira večkrat nezadovoljiva. Mnogokrat do- stavljači niso pripravljeni dati toliko krulia, kolikor bd ga prodajalna želela in po- trebovala. V takih primerih kruha redno zananjka, bodi- si sploh ali pa vsaj določene vrste, po kateri je navadno največje povpraševanje. Tako pekama v resnici skrbi, da gre manj kruha v smeti, za tiste, ki ostanejo brez njega pa je zadeva precej nerodna. Se hujši problem pa je, če kruh ostane. Prodajalna kru- ha ima namreč med svojimi strankami tudi take, M bi raje pojedli močerada aJi krastačo, kot pa knih od prejšnjega dne. Da nekdo pač mora biti zadnji, to dobro vemo -^i, toda zakaj od časa do časa to ne ibi bil še kdo drug in ne vedno samič Vitanje (v dostavi kru- ha namreč). Morda bi se bile vitanjske gospodinje pri- pravljene sprijazniti celo s pozno uro, biti pa bi moraJa vedno enaka in ne vsak dan drugačna. Da čakanje ni pre- več dolgočasno, prihaja med zlato mladino tudi do preri- vanja in drobnih prepirčkov. Ko torej takole daleč čez dvanajsto uro čakamo na kruh, se tolažimo, da bi ga, če bi ga dobivali na primer iz Beograda, dobili še pozne- je. Morda pa celo prej, saj pravijo, da brez ciganke se nič ne ve. FRANC MOHORIC UREDNIŠTVO: Na vsak način vprašanje, na katerega bi lahko konjiška i>ekama odgovorila. Hvala! SE O PODLISTKU V časopisu teče debata o novem podlistku. Jaz se v razpravo glede izbire ne na- meravam spuščati. Lahko pa povem to, da držim pestd za predlog Ivana Premrla iz Strmca, torej za Mlinarjeve- ga Janeza. Imel sem ga, pa sem ga pred lett posodil nekam, od- koder se ta falot ni več vr- nil. Najbrž je odšel za celj- skimi grofi v onostranstvo. Odločitev torej prepuščam vaši trezni presoji. Upam sa. mo, da se ne bo zgodilo nekaj podobnega, kot se na- vadno zgodi ob vsakem spre- jetju novega pokojninskega zakona, ko dajejo razne pred- loge v razjpravo, redno pa potem sprejmejo najslabše- ga, ki je za upokojence, zla- sti še za »male«, naj'bolj ne- ugoden. Rad pa bi se dotaknil teh podlistkov s tehnične plati. Menim namreč, da so pod- listki mišljeni tako, da jih bralci izrezujejo in potem sešijejo ali kako drugače spnejo v zvezek. Da pa je I potem tak zvezek nečemu podoben, je potrebno, da za to skrbi še tiskarna. Vsa im- daljevanja bi morala biti enako široka in visoka in tiskana na eni in isti strani, naiibolje na nenami. ICo jemljem v roke izrez- ke iz prav starih časopisov, vidim, da so tiskarne na to nekdaj zelo pazile, če take- mu podlistku dodamo še le- pe, nekoliko močnejše plat. niče, tak zvezek skoraj v ni- čemer ne zaostaja za broši- rano knjigo. Ce pa pogleda- mo na primer vašo »Očetovo krivdo«, vidimo, da skoraj dve nadaljevanji nimata iste širine oziroma višine. Morda boste rekli, da sem pdkolo- vec, toda mene to moti, saj je tak sešitek kljub vsej skribnostd tak, kot bi ga sku- paj nanosUa voda in je po- gled nanj kar žalosten. Kakšen bo odgovor na to moje pismo, vem že vnaprej. Rekli boste namr^, da je temu kriva novodobna teh- nika in je na starih, izrablje- nih tiskarskih strojih bilo izvedljivo marsikaj, kar na novih in do konca izpopol- njenih ni več mogoče. V tak izgovor rad verjamem, saj mi je znano, da se v nebo- tičnik peš lahko pride, z av- tom pa je to nemogoče. VITANJCAN UREDNIŠTVO: Morali vas bomo razočarati. Ne bomo reku tistega, kar pričakujete, marveč zapisali, da imate prav in da bi tiskarji v res- nici lahko posvečali vpraša- nju, ki ga omenjate, več po- zornosti. Sicer pa je to na- loga tehničnega urejanja. PREVEČ STE SKRITI Žalosten sem bil oni dan, ko sem iskal pisarno, kjer bi oddail naročilo za oglas v Novem tedniku. Res težko vas je najti med tistimi kon- tejnerji in okoU tridesetimi avtomobili. Mislil sem, da bom skozi vežo na Trgu V. kongresa 3 prišel do vaših prostorov. Ta veža, ki je naj- brž sto let služila raznim uradom za zvezo z mestom, je zdaj nesmotrno urejena. Zato, dragi novinarji, po- menite se z upravo Muzeja revolucije. Ti ljudje vas bo- do razumeli in odprU pre- hod, ki je zdaj zabit in ki nas bo popeljal k vam. Lepo pozdravljeni! LEOPOLD CVETKO, Celje, Muzejski trg 8 UREDNIŠTVO: Res je, skri- ti smo, toda, kdor nas je hotel najti, se mu je to tudi posrečilo, čeprav je največ- krat zašel po informacije k našim sosedom, v Slovenija- les. Sicer pa vaša pobuda zasluži pozornost. Bomo po. skusili! CELJE LJUBEZEN, m ZLATA POROKA VINKA IN Dne 25. novembra 1928. leta sta prvič rekla svoj — da. Na isti dan po petde- setih letih sta pred poob- laščenim delegatom občin- ske skupščine pomyono re- kla besedico, kA jima je že tedaj, v mladih letih, po- menila vse, bistvo življe- nja, medsebojnega spošto- vanja, ljubezni. In tudi to- krat je to bilo v Celju. Vinko Mejač (77) in Oti- Uja (74) sta ob koncu no- vembra slavila zlato poro- ko. Tokrat v krogu svojih najdražjih, tudi treh vnuč- kov. Ponosna in srečna, saj sta premagala pot, ki ni bila lahka. Toda, v po- štenem in trdem delu, lju- bezni sta laže prehodila težka leta. Celjana, čeprav sta v me- sto ob Savinji prišla šele nekaj let po končani prvi svetovni vojni: Vinh Komende pri Kamnil OUlija s Koroške on meje. Tu sta se tudi čala in se odločila, de sta na skupno pot. Vinko Mejač je zle letih do začetka drug* tovne vojne delal pr Učnih zasebnikih, vsem kot šofer. Po t< javnosti slovi daleč n It, saj je po stažu pn tovo med naj stare jši'i ne najstarejši poklicr, nik v Celju. In še zd de za krmilo. Soprc ves čas gospodinjila, la mu je dva otroka ka in Majdo. Po drugi svetovni je Vinko Mejač n delal v Celjski tis odkoder je tudi 196i stopil v pokoj. OVANJE E MEJAČ ■To pa so tudi leta, ko i Vinka poznala skoraj a celjska mladež, še po- bej Usti otroci, ki so se tdili drsat na staro na- vno drsališče v mestni ^k. Tu je bil Vinko ne pio oskrbnik objekta, '^rveč tudi tisti, ki je ra- fnel vsakršne težave ^čkov. Zato so ga vzlju- "i in on nje. Otroci so M hodili na drsališče tu- ^aradi Vinka, saj je znal jolažiti tudi takrat, ko "i je zazeblo v noge in ko so se odpele ali Kvarile drsalke, ko so !ubili kapo itd. Vinko je ''oešno reševal vse otroš- težavice. lata poroka je biLa za d in vse njune pomem- h dogodek, tudi dokaz timizma, ki ga zlasti pri iku nikoli ne manjka, zdaj. Bilo je slavje, ko « zlatoporočenca znova '>lesala in visoki jubilej dsebojnega spoštovanja lastila tudi s tretjim stnim dnevom najmlaj- vnučke, ki se je rodila novembra 1975. leta. dosti zdravih in sreč- d let! M. BOŽIČ VITANJE: NISO OSAMLJENI Leta zelo hitro tečejo. Kmalu pride jesen življenja. V teh letih človeku veliko pomeni, če čuti, da ni sam, da je še vedno tudi njemu namenjena določena po- zornost. Iz tega je tudi izhajala odločitev organizacije Rdečega križa v Vitanju, da enkrat na leto pripravi sprejem za ostarele občane. I.^tos je bilo to srečanje že drugo. Skupaj so ga pripravili Rdeči križ. Socia- listična zveza in Krajevna skupnost. V krajevni skupnosti Vitanje je letos 91 krajanov, starih več kot 75 let. Od teh se jih je srečanja udeležilo 36. Predsednik krajevne skupnosti jih je seznanil z uspehi in problematiko v skupnosti. Zatem pa so v kulturnem programu sodelovali cicibani iz vrtca in moški pevski zbor. Zanimivo je bilo opazo\'ati, kako veseli so bili njihovi obrazi ob nastopu naj- mlajših in poslušanju domačih pesmi. Ob slovesu je bil krepak njihov stisk rok z željo, da ostanejo zdravi in se prihodnje leto spet srečajo. VIKTOR JAGER LJUBECNA: SPREJEM ZA OSTARELE V krajevni skupnosti Ljubečna bo- do letos prvio na pobudo Rdečega kri. ža in društva upokojencev pripravili sprejem za ostarele krajane. Tako bo- do 10. decembra v gasilski dom pova- bili vse prebivalce krajevne skupnosti, ki so starejši od sedemdeset let. Po podatkih je takih občanov v krajevni skupnosti okrog 100. Organizacija Rdečega križa v Lju- bečni, ki je nosilec te pohvalne akci- je, lx> udeležencem pripravila tudi zdravstveno predavanje. Tako bo zdrav- nik govoril o krvnem pritisku. Po pre- davanju pa bodo udeležencem pripra- vili še kulturni program s pogostit- vijo. M. BRECL FRANKOLOVO: BORCI DOBRO DELAJO Krajevna organizacija Zveze borcev NOV v FraTikolovem se ponaša z mno. gimd lepimi delovnimi uspehi. Tako so svojo dejavnost ocenili tudi na mi- nuli delovni konferenci, ki se je je od 84 udeležilo 40 članov. Letos junija so imeli množični se- stanek s člani, udeležili so se lepubU- ške proslave dneva borca v Beli kra- jini, sodelovali na prazniku celjske občane in pri razvitju zastave Društva upokojencev v Vojnlku itd. Sprejeli so tudi okvirni načrt za prihodnje leto. Odločili so se, da bodo za osmi marec pripravili srečanje par- tizanskih žena, ki so sodelovale v NOB kot skojevke in borke. Srečanje bo pri partizanski hiši Borovnik na lipi. Orgafaitiirali bodo tudi dva izleta, in to k Urhu pri Ljubljani, na Turjak, Žužemberk, v Trebnje, Pleterje in Ko- stanjevico. Delo borcev pa bo navezano tudi na aktivnost mladih v krajevni skup. nosti in prav tako na organizacijo Rde- čega križa, ki bo počastila trideseto obletnico aktivnega dela. Posebno skrb pa bodo posvetili tudi pripravam na volitve v organe Socia- listične zveze. ŠTEFAN DOI^AR STORE: »KO ZORIJO JAGODE« Ob koncu novembra smo si pionir- ji in mladinci osnovne šole v Štorah v kulturnem domu ogledali film »Ko zorijo jagode«. Film je skorajda pri vseh udeležencih naletel na pohvalne ocene, a tudi brez pripomb ni šlo, saj ga nekateri, zlasti učenci nižjih razre- dov, niso povsem ali sploh nič razu- meli. Odličen scenarij, režija, scena in igralci so povedali svoje. Film je bil zanimiv, saj je prikazoval dozorevanje najstnikov, to je naših vrstnikov. Svojo vrednost pa je poudaril tudi v prikazu otrok, ki so jih starši za- pustili, da bi v tujini več zaslužili, kar se pogojto dogaja. Prav tako me je pretresla usoda Nejca, ki je iskal in našel očeta, a ga je ta pred svojo ženo zatajil. BENJAMIN ŽIBRET TRKAVA: LEPA PROSLAVA Mladinska organizacija Trnava je v počastitev dneva republike pripra- vila proslavo, na kateri so najprej nastopili učenci prvega in drugega raz- reda podružnične šole Orla vas, mla- dinci pa so se predstavili z recitalom revolucionarnih pesmi. Prebrali so tu- di nekaj poslovilnih pisem iz taborišč smrti. Za zaključek pa so trije mla- dinci zaigrali igrico »Kurirček Andre- jec in Pavliha«. Proslava je uspela. Na njej se je zbralo veliko število domačinov. Sta- rejši so odšli domov s spoznanjem, da se tudi mladi spominjajo dni, ko so se za svolx)do borili naši dedje in očetje in da to svobodo znamo tudi ceniti. MOJCA LENKO STORE: SREČANJE STAREJSIH Pred kratkim je bilo v novi jedil- nici osnovne šole v štorah srečanje krajanov v naši krajevni skupnosti, starejših od sedemdeset let. Pionirji in mladinci smo jim pripravili kratek kulturni program pod vodstvom tova- rišice Kovačeve. Ostarele krajane je na uvodu po. zdravil tov. Gaberšček, zatem pa tudi naša mladinka. Najmlajše pionirke pa so goste razveselile s pesmijo in ple- som. In tako je tudi to srečanje poka- zalo, da smo mladi hvaležni starejšim za sadove njihovega dela in da smo jim vedno pripravljeni pomagati. KARMEN GORJUP LAŠKO: PIONIR PROMETNIK Na osnovni šoU »Primož Trubar« v Laškem imamo letos prvič tudi pro- metni krožek. Naloga pionirjev-prometnikov je, da cicibane in pionirje c.pozarjajo na pro- metne predpise. Pomagajo jim, da v-ar- no prečkajo cesto. Tako po dva pio- nirja-prometnika vsako jutro stojita na obeh straneh označenega prehoda za pešce in ustavljata, voznike in dru- ge tedaj, ko morajo čez cesto šolarji. To delata, ko otroci prihajajo v šolo in tudi potem, ko jo zapuščajo. LILIJANA OJSTERSEK PKESENEČENJE Čeprav je bilo po koledarju še slab mesec do urad- nega začetka zime, nas je že presenetil sneg in to v noči od 25, na 26. november. Zapadlo ga je precej, ponekod (recimo v Logarski dolini) tudi do 40 cm. Torej v eni »rundi« toliko, kot v prejšnjih kompletnih zimah. Po sneženju je pritisnil tudi močan mraz, tako da je bilo za 29, november Celje poleg Jesenic (—15°) najhladnejše mesto v Sloveniji. 4. decembra je bilo tudi precej hladno, saj so v Podplatu in v Radmirju zabeležili kar —12", In kakšen je bil četrtek, 6. de- cember 1977, torej točno pred letom dni: bilo je toplo (prejšnje dni je bila temperatura pod minusom), ven- dar oblačno z manjšimi padavinami vobliki dežja po- nekod pomešanega s snegom. Zdaj lahko današnji če- trtek primerjate z lanskim, ko so bile temperature ob polnoči plus 3, ista temperatura je bila tudi ob štirih, šestih in osmih zjutraj, opoldne je bilo plus šest, po- poldne ob 18, uri plus dva in od dvajsete do polnoči nič stopinj. ALOJZ ROZMAN, milič- nik iz Celja: »Takrat, ko je začel p^ati prvi sneg v sedanji »zimski« sezoni sva s sodelavcem Fran- cem Lesničarjem dežura- la pod Trojanami, Ko sem prišel domov je žena najprej mislila, da sem padel v vodo, tako fem bil moker. Moker pa sem bil zato, ker sva s kole- gom morala tiščati avto- mobile čez zasnežene Trojane, Pomagala sva ljudem, mnogi med njimi pa so nam govorili, da smo mi krivi za takšno stanje na cestah. Pa to sploh ni res!« VINKO OREŠNIK, Ce- stno podjetje Celje, tozd vzdrževanje cest: »Takoj, ko je začel naletavati pr- vi sneg v letošnji zimi, smo začeli s pluženjem in posoljevanjem, V ak- ciji je 46 plugov in posi- povalcev soli ter okoli 80 delavcev. Problemi so s soljo, ki jo imamo prema- to, iz uvoza iz Romunije pa je še nismo dobili. Lahko rečem, da smo ti- ste odseke, za katere skr- bi naša služba, sorazmer- no hitro očistili snega in usposobila za varnejšo vožnjo.« FRANC LAVRIC, in- špektor za promet pri UJV Celje: »Ocena ob či- ščenju cest letos oz. v sedanji zimi ob prvem zapadlem snegu je takšna: lahko so začeli pravočas- no, vendar ni bilo dobro. Preveč je bilo okvar na strojih, s katerimi so či- stili ceste. V naši službi smo naredili več, kot smo bili »dolžni«. Posebno problematična pa je ved- no cesta Celje—Zajesov- nik.« BRANKO BEZENŠEK iz Celja: »Veliko sem na cestah in to kar je zdaj je navadni kriminal. Sneg je resnično padel nekoli- ko prej kot v prejšnjih zimah, vendar zaradi te- ga ne bi smelo priti do takšnih težav. Ceste so slabo splužene, pločniki zamrznjeni, parkirni pro- stori neurejeni... Čudim se, da je lahko do tega prišlo ob prvem letoš- njem zapadlem snegu.« HERI KUZMA Iz Pon- graca: »Najbolj me moti to, da poleti lahko vozi kombi otroke iz Pongraca v šolo v Griže, pozimi pa ne. Mislim pa, da bi to bilo bolj potrebno pozi- mi, Sicer je pa tako; pr- vi sneg nas je presenetil, kaj bo z drugim, ko še s prvim nismo opravili? Po- glejte samo avtobusni po- staji v Žalcu in Celju? še po desetih dneh sta neureieni.« Novembrsko presenečenje v obliki snega, polede- nelih posameznih odsekov cest in ulic ter pločnikov še vedno traja pa čeprav je sneg zapadel že pred več kot desetimi dnevi. Parkirni prostori so neočiščeni in zlasti mestne ulice površno splužene. Vse skupaj pa poteka prepočasi. Čiščenje in odstranjevanje snega namreč! Morda pa bo pri naslednjem snežnem me- težu že bolje. Moralo bi vsaj biti! TONE VRABL 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 7. de^^embra 1978" JAVNA RADIJSKA DODAJA V ORIZAH Uredništvo Novega ted- nika in Radia Celje ter Telesnokulturiia skupnost in Občinski svet zveze sindikatov Zalec bodo na- slednjo javno radijsko od- da.)<» združili s proglasi- Ivijo najboljJ5ega športni- ka občine Žalec, najl>olj- še organizacije združene- ga dela v Žalcu na pod- ročju rekreacije in pro- glasitvi.jo najboljšega šol- skega športnega društva. Prireditev bo v petek, 8. decembra ob 17. uri v kinodvorani v Grižah. Na- stopili pa bodo ansambel Jožeta Rusa iz Radeč, pevka Marjana Deržaj, kvartet Frankolovčani, hu- morist Poldek, gledališki igralec Borut Alujevič in še kdo. Vsekakor bo tudi nagradna igra, v kateri bodo gledalci v dvorani lahko preizkusili svoje sposobnosti. VONARJE VIR PITNE VODE ZA OBE REPUBLIKI Med obsoteljskimi in za- gorskimi griči, ob vznožju pregrade Sotelskega jezera, kjer se bo že spomladi pri- kazal zametek aku-nulacij- skega jezera, se je tik pred dnevom republike zbrala stoglava množica Obsotelj- cev in Zagorcev. Po dveh letih intenzivne gradnje jezu in vzporednih objektov je končno prišlo do otvoritve tega pomembnega gospodar- skega objekta za obsoteljske občine v Sloveniji in Hrvat- ski. Slovesnosti v Vonarju, v neposredni bližini Atom- skih toplic so se poleg pred- stavnikov družbeno p>olitič- nega življenja šmarske, kra- pinske, klajnške in pregrad- ske občine udeležili tudi Ma- rija Zupančič-Vičarjeva, re- publiška sekretarka za ur- banizem, Viki Rode, p(Ki- predsednik IS, Daniel Režek, član IS Sabora SRH ter se- kretar za vodno gospodar- stvo Hrvatske in še nekateri predstavniki vodnega gospo- darstva obeh republik. O poteku gradnje, izvaja- lec je biilo celjsko p>odjetje NIVO, stala pa je okoli 80 milijonov, je spregovoril Ni- ko Rožič, direktor podjetja, ki je delo opravilo zelo kva- litetno. Pregrada in z njo novo So- telsko jezero, kot so ga po- imenovali, bo prineslo vrsto koristi za obe strani in je hkrati tudi plod nenelmega in dobro organiziranega so- delovanja, dela in naporov, je za Nikom Rožičem pou- daril Daniel Režek. Na ta način so Obsoteljci in Zagor- el dostojno proslavili dan re- publike, predstavniki dveh narodov, ki sta z roko v ro- ki sodelovala skozi vso, do- stikrat zelo krvavo zgodo- vino. O pomembnosti objekta je spregovorila tudi Marica Zu- pančič-Vičarjeva, ki je med drugim dejala, da je nova pridobitev rezultat skupnih naporov in hotenj in da je ' bila prav na tem objektu J znova dokazana moč samo- ' upravnega dogovarjanja in j sporazumevanja, moč brat- stva in enotnosti. V znaku bratstva in enot- nosti, sodelovanja med naro- doma je izzvenel tudi kul- turni program, saj so v njem sodelovali pionirji in mla- dinci z obeh strani Sotle, ki, kot so poudarili govorniki, nikoli ni predstavljala m.eje v pravem pomenu besede. Sotelsko jezero bo v svoji končni obliki dajalo prebi- valcem Obsotelja in indu- striji precejšnje količine pit- ne vode, seveda le takrat, ko bodo pripravljene tudi či- stilne naprave. Jez bo moč- no omejil poplave, na voljo pa bo tudi voda za namaka- nje. Na svoj račim bodo pri- šli tudi turistični delavci, saj bo jezero nudilo precejšnje možnosti za izletniški turi- zem, nekoliko manj pa za vodnega. MILENKO STRAŠEK 102 metra dolg in 15,5 metra visok jez bo v pri- hodnosti zbral na 195 ha površine 12,4 milijona ku- bikov vode. GOSPODARNOST ALI KONJIČEK FIŠE: JOŽE PETEK Naši kmetje ne gosp:)darijo po enotnih merilih. Ne- katerim je obdelovanje zemlje nuja, saj drugih dohod- kov nimajo, drugim tx)lj konjiček ali razvedrilo ozi- roma dopolnilo k rednim mesečnim dohodkom ali po- kojnini. Tudi na trgu niso vsi enaki. Nekateri morajo prodati, kar so pridelali, za vsako ceno, sicer ne bi imeU dohodkov, Irugi prodajo le takrat, ko so s ceno zadovoljna.. Tako se naše kmetijstvo razvija v dveh smereh. Nje- gov pomembnejša del mora temeljiti na gospodarnosti. Z dohodki je treba kriti vse pridelovalne stroške in kmetovalcem zagotoviti take osebne dohodke, da bodo voljni svoje delo opravljati še naprej. Drugi del zaseb- nega kmetijstva se razvija — ali včasih nazaduje — bolj priložnostno. Tisti kmetje, ki niso le kmetje, ima- jo še druge redne dohodke, večje, mnogi celo veliko večje kot iz kmetijstva. Dohodek iz kmetijstva jim je le dodatek za boljše življenje. Kmetje, ki imajo Iz kmetijstva le dodatne dohodke, nimajo enotnih meril, katero delo se jim splača in ka- tero ne. Nekatera dela opravljajo bolj za razvedrilo kot po računu, da so ustrezno plačana. VzUc temu ne ma- rajo, da bi se kdo okoristil z njihovim pridelkom tako, da bi zanj premalo plačal. Četudi pridelajo, nočejo pro- data. Pa tudi manj pridelajo. Vzroke za neenako založenost naždh trgovin in tržnic z živili je treba iskati tudi tu. Vidimo le vreme, ki res- da lahko močno zmanjša pridelke. Večkrat pa se zgo- di, da tudi ob normalnem ali poprečnem vremenu imamo eno leto preveč krompirja, živine in drugega, naslednje leto pa premalD. študij različnih meril, ki se jih poslužujejo naša kmetje pri gospodarjenju, pa se mnogim menda zdi tako naix>ren ali zaplerten, da se ga ne marajo lotiti. Morda tudi podcenjujejo odvisnost oskrbe z živim od tistega dela kmetijstva, kateremu ni tako nujno obdelovati zemljo kot pravim kmetom In delavcem na družbenih kmetijskih gospodarstvih. Med pomembnejši del našega kmetijstva smo poleg družbenega uvrstili še tiste kmete, ki tudi ob ugodnih razmerah na trgu ne smejo omejevati svoj proizvodnje. Ne smejo ziarto, ker bi sd potem še bolj zmanjšali do- hodke, ki jih ne bi mogU nadomestiti iz drugih dejav- nosti. Neko poljščino aiceir lahko zamenjajo z drugo, donosnejšo, pitance z molznicami in podobno, ne sme- jo pa pustiti polj neobdelanih in krme neporabljene. Ta, pKDmembnejši del našega kmetijstva pa je po obdelovalni zemlji manjši od priložnostnega. Z/aščitene kmetije imajo le kako četrtino vse kmetijske zemlje, v nekaterih občinah še veliko manj. Zaščitene kmetije pa tudd niso še vse dovolj trdne. Niti polovica jih nd mo- derniziranih ali urejenih. Kako torej obdelovati kme- tijsko zemljo, da ne bo mnogim služila le za razvedrilo po delu v tovarni ali pisarni? Odgovor imamo: to je možno z združevanjem zemlje, sredstev in dela — a je, žal, premalo upoštevan. CELJE Cez 700 kmečkih upravi- čencev v celjski občini se je pred prazniki na referendu- mu odločalo o pomembnih spremembah v samoupravni organiziranosti kmetijstva v Celju. Kmetje v zadružni enoti Vojnik in Celje so gla- sovali za samoupravni spo- razum o združevanju kmetov in delavcev v temeljni za- družni organizaciji VojniK in Celje, za statut temeljne za- družne organizacije in za samoupravni sporazimi o združitvi obeh TZO v kme- tijsko zadrugo Celje. V zadružni enoti Koope- lacija Celje je za sprejem Samoupravnih aktov glasova- lo 80 odstotkov vseh glaso- valcev. Referenduma se je udeležilo 82 odstotkov vseh volilnih upravičencev. V za- družni enoti Vojnik sg je vabilu na glasovanje odzva- lo 78,64 odstotka kmetov, za sporazume pa se je od- ločilo nekaj čez 72 odstotkov glasovalcev. Vendar se na referendu- mu kmetje niso odločali le o samoupravnih splošnih aktih, ampak so voUli tudi nove samoupravne organe in se opredeljevali glede izsto- pa iz žalskega kombinata Hmezad. V zadružni enoti Celje, ki vključuje tudd Šmar- tno v Rožni dolini (tam je, na primer, glasovalo 73 kme- tov in je bila udeležba 100- odstotna), je za občni z^^r temeljne zadružne organiza- cije, za upravni odbor, za nadzorni odbor in za zbor delegatov kmetijske zadruge glasovalo kar 96 odstotkov vseh udeležencev referendu- ma. Za izločitev iz Hmezada pa 91,1 odstotka. V zadružni enoti Vojnik, ki vključuje še kmete iz Dobrne, Frankolovega in Strmca, se je za izstop iz Hmezada odločilo 74,05 od- stotka udeležencev ^ referen- duma. Za predlagane kandi- date v samoupravnih orga- nih TZO Vojnik in v KZ Ce- lje pa je glasovalo ZA 78,64 odstotka glasovalcev. V sa- moupravne organe so v obeh temeljnih zadružnih organi- zacijah izvolili čez 100 kme- tov in delavcev. Z uspešnim referendumom so v celjski občini sklenih živahno politično aktivnost frontne SZDL in izvršnega sveta, ki sta v usklajeni de- javnosti s Hmezadom vo- dila in usmerjala referen- dumske priprave. S sklepom o novi samoupravni organi- ziranosti kmetov so v obči- ni uresničili eno izmed re- solucijskih palog za leto 1978. Samoupravne in orga- nizacijske spremembe v družbenoekonomskem polo- žaju kmetov v občini je za- hteval tudi zakon o zdru- ženem delu. Temeljni za- družni organizaciji bosta kmetom omogočili neposred- nejše vplivanje na odločit- ve v kmetijslu politiki v ob- čmi. Bolj jasni bodo raču- ni o pKDSlovanju in gospo- darjenju, kmetje pa bodo lahko sprotno preverjali do- sežene in nedosežene plan- ske cilje ter ugotavljali vzro- ke za odstopanje. Analiza uresničevanja sred- njeročnega družbenega plana v celjskem kmetijstvu ni najugodnejša. O tem so kri- tično spregovorili predvsem kmetje. Zavedajo se, da drugačna samoupravna orga- niziranost še ne pomeni mnc^o. Vendar je sedaj po- dana možnost za bolj kako- vostni pogovor in dogovor o izboljšanju proizvodnje, o delu pospeševalne službe, o preusmerjanju kmetij, o po- vezovanju v strojne in dru- ge skupnosti in predvsem o modernejšem, sodo one j- šem, tržno usmerjenem pro- izvajanju. Delavci in kmetje- kooperanti v zadrugi so že v javni razpravi ugotovili, da pomeni samostojna zadniga povečanje odgovornosti za dobro gospodarjenje. Mate- rialni položaj kmetov in de- lavcev v zadrugi bo v naj- večji meri odvisen od nji- hovih naporov, da obogatijo in povečajo proizvodnjo, z izrazito usmeritvijo v proiz- vodnjo mesa, mleka m ct- tnin, kjer so pogoji, pa tudi sadja. Kmetje živinorejci bodo morali razmišljati tu- di o povečanju površin, na- menjenih koruzi. Povsem razumljivo je, da niti v planiranju, ne pri na- ložbah, ne pri povezovanju kmetijstva s predelovalno in- dustrijo in trgovino kme*:je in kmetijska zadruga ne Do- do ostali sami. V celjski ob- čmi so se dogovorili za po- membnejši delež kmetijstva v družbenogospodarskem raz- voju. Predvsem zato, ker celjsko kmetijstvo prav tako nosi odgovornost za večjo proizvodnjo prehrane, ker je pctrošno območje precejšnje in ne nazadnje zato, ker je v občini sedež predelovalne industrije (Mesnine, Mlesar- na). še najvažnejše pa je dejstvo, da Celje doslej ni dovolj izkoristilo možnosti za hitrejši razvoj kmetij- stva. S 1. 1. 1979 bo začela z de- lom Kmetijska zadruga Ce- lje. Kmetje in delavci v za- drugi so pred veliko odgo- vornostjo. Kako najbolje za- četi in kako čimveč doseči, to je vprašanje, na katerega bodo morali v prvi vrsti odgovoriti prav delavci v za- drugi in kmetje. — nd LATKOVA VAS v La-ikovd vasi te dni praznovala zlati jubilej skup- nega življenja Franc in Ma- rija Zagožen. Oče Franc je bil rojen v Latkovi vasi leta 1903, kot kmečki sin. V rani mladosti je pomagal doma, pozneje pa se je izučil za elektrikar- ja in se zaposlil v TT Pre- bold. Med vojno je izgubil očeta, dva brata, tri sestre in nečakinjo. Prav po veli- kem krvnem davku, ki ga je Zagoženova družina plačala za svobodo, je znana po vsej doUni. Franc je vseskozi de- loval tudi kot gasilec. V dru- štvu je bil več let strojniilc ter opravljal razne funkcije. Se zdaj je predsednik nadzor- nega odbora. Mati Marija se je rodila leta 1905 kot kmečka hči v Tmavi. že zelo zgodaj je spo- znala trdo delo na kmetiji in v dnind. S 15 leti se je zar poslila v TT Prebold. Tu je tudi spoznala svojega moža. V složnem zakonu so se jdma rod'ili trije otroci in si- cetr dve hčeri in sdn, ki pa je v veliko žalost obeh letx) dni star umrl. Sedaj ži^iiita pri mlajši hčer- ki, v neposredni bližina pa živi tudi starejša. Tako so lahko veliko skupaj. To je zlatoporočencema v veliko veselje, še posebno rada ima- ta svoje vnuke, ki' jima Ijii- bežen obilno vračajo. T. T. ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA LETA št. 47 — 7. decembra 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 O vlogi obrtnikov v žalski občini prav gotovo ni treba znova govoriti, saj smo o tem že ničkolikokrat govorili in pisali. Dejstvo je, da predstavljajo obrtniki v žalskem gospodarstvu pomembno vlogo. V obrtništvu je danes zaposleno že okrog 600 ljudi. Lani so dosegli 210 milijonov celotnega do- hodka in okoli šestdeset milijonov dinarjev dohodka. Letos bo ta številka še večja. Prav je, da v današnji številki predstavimo žalske obrtnike. Hkrati pa spo- ročamo njihove najlepše želje ob novem letu. Obrtniki pa se pridružujejo tudi čestitkam ob 29. novembru — dnevu republike. 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 7. de^^embra 1978" ® OBRTNO ZDRUŽENJE ŽALEC m OBRTNO ZDRUŽENJE ŽRLEC ® OBRTNO ZDRUŽENJE ŽALEC m št. 47 — 7. decembra 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 €1 OBRTNO ZBRUZENJE ŽALEC # OBRTNO ZBRUZENJE ŽALEC # OBRTNO ZBBUZENJE ŽALEC # 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 7. de^^embra 1978" # OBRTNO ZBRUZENJE ŽALEC ^ OmTm ZBRUZENJE ŽALEC m OBRTNO ZBRUZENJE ŽALEC ® št. 47 — 7. decembra 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 RADIO CELJE Kljub trormtnim težavam s slišnostjo se v radiu Celje te dalj časa pripravljamo na novo leto in v avezi s ^tem raizmišljamo o novostih in spremembah v programu. Razmišljanja sedaj razgrinja- Doo pred vas v obliki pred- loga in pričakujemo vaš od- 6iv. Dobrodošla bodo prav vsa mnenja, pripombe, pred- logi. Sporočate jih lahko pis- meno na naslov »Radio Ce ^ieonedelijka do četrtka se bomo dopold- ne dobivali »v živo«. Oddaje bodo imele več tipov. V in- formativnih bomo vselej pri- pel iaili v studio goste in se t njimi pogovarjali o zanimi- vih, aktualnih, pomembnih Stvareh za vsakdanje življe- nje in delo, odločanje in - Bovarjanje. Te oddaije naj bi postale še bolj polemične, že- limo, da bi postale odrvrt dia- log o najbolj zanimivih vpra- fen dh. Drug tip oddaj bodo vodi- teljske dopold^inske oddaje »v živo« z naslovom »Dopol- dan z vami«. To bodo oddaije koktejlskega. tipa, v katerih bo voditelj-novinar natrosil koš zanimivosti, razmišl^ajnij, »iabavnih dogodkov in podob- tvo. Občasno bodo na sipotredu hidi nagradne igre v obliki tie'iiV, morda tijdi križanke. Naiveč'o težo r^a bi še med odda'jami »v ži- vo« nosile četrtkove popol- danske oddaje, ki bodo še naprej trajale eno uro. Govorni spored v oddajah govornega spo- reda bo več novosti. Posebno težo nay bi dobili iavimi ra- dijski teksti, bodisi v obliki Uteramdh oddaj ali pa radij- skih iger. Čeprav nam je la- ni in letos uspelo pripraviti po eno radijsko igro, nismo zadovoljni. Pripravljamo že razpis, s katerim bomo iska- li več primernih tem in tek- stov, ki bi jih bilo mogoče f>osnetd v obliki radijiSkih iger. Pozabili ne bomo na otro- ke in njihov pravljični svet. Ob nedeljah bo še vnapirej vsakih štirinajst dni na spo- redu odda.ja Onkraj srebrne črte, s pravljicami, pesmimi in drugo mladinsko in otro- ško literaturo. Pripravljaimo pa še eno oddajo, v kateri bomo vsak mesec objavili po eno humoresko, primemo ra- dijsko obdelano in z njo, upamo, zaba.vala, V sporedu pa bomo obdržah že uveljaiv- Ijene govorne odaaije Pred- stavljamo vam, literarna od- daCa, Kekčevi prijatelji, piet- kov mozaik, feljton, mladin- ska odcteja ter med prijate- lji, ki pa je že zabavno-glas- bena oddaja. Glasbeni program Tudi glasbeni program ra- dia Celje bo v prihodnjem letu doživel nekaj sprememb, ki naj bi obogatile spored. Tako bo ob ponedeljkih po- poldne na programu oddaja »GLASBA, KI JE NE POZNA- MO«, v kateri bomo predsta- vili narodno in revolucionair- no glasbo i2!venevrop®kih de- žel. Obe lestvici, domače in zabavne glasbe, bosta tudi v prihodnje ostali na progra- mu, s tem, da bo lestvica za- bavnih melodij od novega leta dalje na sporedu vsako soboto ob 17.45 in ne več ob petkih, kot je bila doslej. Za zaiaavno glasbo smo si ob petkih namreč rezervirali pol ure programa, ko bomo ver- jetno predvajali disko glasbo. Tudi oddaji Iz arhi^na res- ne glasbe smo namenili pol ure, tako da bo v bodoče obogatena s stroko\Tiim ko- mentarjem, na sporedu pa bo vsak torek ob 17.30. Zabavnoglasbena oddaja No- ve plošče se bo poslej ime- novala Glasbene novosti. Na sporedu bo vsako sredo ob 17.15. V tej oddaji bomo predvajali posnetke z najno- vejših plošč in kaset naših produkcij. Ob sredah pa bo ob 17.45 tudd 15-minutna od- daja zborovske glasbe. Vsekakor bo v prihodnjem letu s podaljšaniiem dopol- danskih oddaj za eno uro, več časa tudi 2a glasbo, tako da bomo lahko predvajali ce- le skladbe in ne samo neka« taktov, zaradi česar smo do- bili veliko protestov mših posltišalcev. Več časa pa bomo posve- tili tudi snemai^ju zborovske in instrumentalne glasbe iz Celja in okolice, kot tudi zbi- ranju glasbenih posebnosti s tega področja. Kot smo že omenili, si pri- zadevamo, da bi podaljšali dopoldanski spored, ki teče v živo, še 2» eno uro. Sodi- mo, da bi lahko tako po- drobneje obdelali teme, ki se jih lotevamo. Vse nd odvisno le od nas, naših možnosti in zmožnosti ter volje. Dobiti moramo tudi soglasja naših ustanoviteljev in zavoda RTV Ljubljana. Upamo, da bomo do konca leta v prdzadeva- njih uspeli. Ob koncu tega zapisa, ki vas sezanja s programskimi načrti radia Celje, objavlja- mo še zamišljerK* ptrogram- sko shemo po dnevih in urah, ki naj bi veljaJa v prihod- njem letu: Programska shema Ponedeljek: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami (ali »V živo« — vmes ob 9.00 Poro- čila, 10.00 Zaključek dopol- danskega sporeda. 15.30 Ob- vestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kroni- ka, 17.15 Glasba, ki je ne po- znamo, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z viami (ali »V ži- vo«) — vmes ob 9.00 Poro- čila, 10.00 Zaključek sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Repor- taža, 16.00 Poročila, 16.05 Če- stitke m ix>z5dravi, 16.45 Za- bavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domače zabav- ne glasbe, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami (ali »V ži- vo«) — vmes ob 9.00 I\>ro- čila, 10.00 Zaključek sporeda. 15.30 ObvesUla, 16.00 Poroča- la, 16.05 Čestitke in ix>zdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbene no- vosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glaisbe, 18.00 Zaključek sporeda. Četrtek: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami (ali »V ži- vo«) — vmes ob 9.00 Po4-očiIa, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni glo- bus, 16.00 Poročila, 16.05 Če- stitke in po2diravi, 16.30 »V živo« — vmes ob 17.00 Kro- niKa), 18.00 Zaucljuček spo- reda. Petek: 8.00 Poi-očila, 8.10 Petkov mozaik — vmes ob 9.00 Poročila, -10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in po- zdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Rezervi- ran čas, 17.45 Turistična od- daja (menjace — Kulturni feljton), 18.00 Zaključek spo- reda. Sobota: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami (ali »V ži- vo«-) — vmes ob 9.00 Poro- čila, 10.00 Zaključek sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 športna sobota, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni glo- bus, 17.30 Filmski sporedi, 17.45 Lestvica zabavnih me lodij, 18.00 Zaključek s^po- reda. Nedelja: 10.00 Poročiia, 10.15 Obvestila, 10.30 Mladi mla- dim (menjaje — Kekčevi pri- jatelji, ob 10.30 in Onkraj srebrne črte ob 10.45), 11.00 Med prijatelji (enkrat meseč- no Humoristična oddaja), 11.30 Predstavljamo vam, 11.45 Feljton, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska od- daja, 14.00 Zaključek sporeda. (V nedeljski spored bomo uvrščali taidi posnetke javnih radiijskih oddaj, prenose spo- mJnskih in drugih svečanosti in radi'ske igre). BRANKO STAMEJCaC 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 7. de^^embra 1978" PLANINSKI RAJ UREJA: JANEZ VEDENIK PLArilNSTVO KOT ELEMENT ODPORA tN OBRAMBE Le tisti, ki svojo domovino, svojo zemljo dobro pozna, jo lahko tudi v vseh okoliščinah resnično ceni, je ne izda, temveč se za njo bori in — če treba — žrtvuje. Planinstvo je ena redkih te- lesnokultumih dejavnosti, to po- vezuje človeka vsestransko in ne- IKJsredno z delom in življenjem v naravi. Usmerjeno je v gorski svet, ki je dandanes v civilizira- nem svetu še najmanj prizadet in najmanj okrnjen v svoji prvo- bitnosti, v odročnih predelih na- šega planeta f« ladaja človeku še vr.sto privlačnih ugank in nerazi- skanih območij. Planinska dejav- nost v gorah zahteva osebno pri- sotnost in ta navaja planinca k razvijanju njegovih etičnih, estet- skih in športnih nagnjenj, krepi neustrašenost, podjetnost, iznajd- ljivost, velike napore, vzdržljivost, tovarištvo, kolektivno delo, ohra- njanje in razvijanje naravnih in- stinktov in hitrih reakcij na tre- nutni položaj, vero v uspeh in še mnogo drugih vrednot, k.i veljajo kot najbolj cenjene tudi v vsaki organizirani družbi in ne nazad- nje v vsaki armadi. Udejstvovanje v planinstvu, bo. disi organizirano bodisi spontano IT. naključno je v visoki meri prostovoljno, kar mu spet daje močan pečat izvirnosti in neuki on- Ijivosti. Človeku omogoča m od njega celo zahteva pravilno oce- njevanje in vrednotenje lastnih moči, privajanje, veliko disciplino, samovzgojo in splošno vzgojo, saj je to dejavnost, ki ne omogoča nikakega stričevstva, zanašanja na zveze in znanstva. V gorah mora biti vsakdo osebno kos nalogam, opraviti jih mara sam, ali kot član skupine, vsak mora biti ak- tiven, vs£ik se uspešno lahko loti le podvigov, katerim je dorasel. Značajsko so to nedvomno močne komponente, k£ikršne cenimo pri vsakem vojaku in oficirju, ne gle- de na to, kateremu rodu vojske pripada. ADI VIDMAJER K NALOGAM URESNIČEVANJA ZASNOVE LJUDSKE OBRAMBE I. roglabljanje podružbljcnja 1. Planinska organizacija zdru- žuje na desettisoče aktivnih obi- skovalcev gora, 6 čimer prodira do občana kot posameznika in ga tako mobiliziira k udejstvovanju in usposabljanju za hojo v gore. 2. Široka izbira dejavnosti, ka- terim pa je v vsem osnova fizič- no udejstvovanje, omogoča, da vsak najde sebe, spozna svoje zmogljivosti, posebne lastnosti in možnosti ter se optimalno usmeri in specializira. Planinstvo ima se- veda tudi odlične psihične, kultur- ne, moralne in estetske prvine. 3. Individualni in prostovoljni način dela ustvarja podlago za potrebe obramije. Vsak aktiven planinec je hkrati vojak, ima pri- vzgojene mnoge telesne in duhov- ne lastnosti, ki jih terjamo od pripadnikov oboroženih sil. 4. Značaj dejavnosti v planinski organizaciji usposablja veliko .šte- vilo državljanov, da se v pro- stem času spoprijemajo tudi z na- logami — gorskim vodništvom, alpinističnimi vzponi in odpravar- stvom, vzgojo — ki jim dajejo ši- rino ter znanje, ki je potrebno ofioirjem, 5. Širina planinske dejavnosti in prilagodljivost organiziranosti še na druge načine prispevajo k i)0- družbljanju. V planinski organizaciji so že nastale planinske sekcije JLA in društva JL.^, ki so normalno vključena v naloge planinske or- ganizacije. Planinstvo ne pozna ozke zapr- tosti v krajevni m mestni organi- zaciji. Dejavnost sama sili k širi- ni, menjavi ciljev, pri čemer so celo republiški okviri preozki, za- to so izleti, odprave in druge prireditve v sosednje republike nekaj normalnega, sklepajo se bratstva med PD raznih republik, udeleženci teh akcij spoznavajo .širno domovino in njene posebno- sti. Lahko trdimo, da so prav planinci tisti, ki najbolj poznajo vse skrite kotičke svoje ožje in širše domovine, pa so zaradi tega tudi zavedni nosilci praktičnega izvajanja ideje o bratstvu in enot- nosti. 6. Planinska samozaščita — GRS je podružbljena že od vsega za- četka svojega obstoja, reševalci planinci so vselej pohiteli na po- moč komui-koli in ne samo pri gorskih in smučarskih nesrečah, temveč tudi ob naravnih katastro- fah. ADI VIDIIAJER RADUHA v soboto m nedeljo je bil dru- gi zbor PLANINSKIH VODNI- KOV (PLV) Planinske zveze Slo- venije v koči na Loki pod Radu- ho. Na zboru so podelili značke tudi prvemu rodu zasavskiii pla- ninskih vodnikov. Poleg običajne- ga dela — izmenjava mnenj in izkušenj, dopolnitve pravilnika in družabnega večera — so bile tudi praktične vaje (navezovanje, re- ševanje . . .) pod vrhom Raduhe. Na vrhu so bili vsi udeleženci, ki jili je bilo okoli 60. Zbor je potekal v lepem vre- menu, ki je pripomogel k dobre- mu razpoloženju vseh obiskoval- cev gora. Bil je dober razgled nsid. meglenim morjem, po vsem širnem obzorju, dokler je neslo cko. božo jordan KROG PODRAŽITEV Vse bolj se bližajo dne- vi, ko bomo delali takšne in drugačne bilance. Z zadovoljstvom bomo ugo- tavljali, kaj vse smo na- redili, za koliko smo bo. gatejši. Iskali opravičila za spodrsljaje, hkrati pa soglasno obljubljali, kaj vse bomo naredili v pri- hodnje. že nekaj tednov je ja- sno, da letošnje politike cen nismo uspeli obdržati v dogovorjenih okvirjih. Ne bomo razčlenjevali vzroke, ker ne bi imeli za to niti prostora niti časa, pač pa si oglejmo drastičen primer, ka- kšno je naše obnašanje in kakšno hkrati ne bi smelo biti. Nedavna podražitev go- riva je obremenila vse po- trošnike z večjimi stroš- ki, kot bi jih mogh po- kriti s svojim dohod- kom. Zato je razumljiv pritisk, da bi radi zvi- šali prodajne cene svo- jim izdelkom. Tako so se znašli v nezavidljivem položaju predvsem vsi prevozniki v potniškem in tovornem prometu. Vsem skupaj nam je jas- no, da je njihov družbe- noekonomski položaj od- visen predvsem od njdho- vega dohodka, zato smo tudi zapisali v letošnjo resolucijo, da bodo lahko povišaM cene v cestnem prometu takrat, ko se bo- do povišale cene goriva. Cene v potniškem pro- metu se naj bi povišale za pet odstotkov, v to- vornem pa šest. Vendar! Vsi prevozniki hkrati tožijo, »da s takš- nim povišanjem lahko pokrijejo le izpad dohod- ka zaradi višjih cen go- riva, da pa so tudi sicer cene prevoza prenizke«. V sosednji Hrvatski naj bi bile cene prevoza že zdaj za približno 40% višje kot pri nas. Takšno razmišljanje bi tudi sprejeli, če bi hkrati zagotovo vedeli, da pre- vozniki iščejo pri sebi skrite rezerve. Tudi v to- vornem in potniškem prometu bi lahko v večji meri našH izhod drugje, ne le v višji ceni. Znano je, da prevoz pri nas vpliva na končno ce- no iizjdelka tudi do 20%, in da v tem skorajda ni- mamo para na svetu. Cestni in železniški pre- vozniki bi morali uskla^ jevati med seboj odnose v delitvi dela. S tem bi zagotovili iimnejše poslo- vanje, ki bi imelo za po- sledico morda tudi nižje stroške. V sosednjih deželah so že zdavnaj spoznali pred- nosti železniškega prome- ta. Zato so sklenili, da bodo težje tovore zaupali železnici. S tem so raz- bremenili promet na ce- stah, manj uničujejo ce- stišča in beležijo prihran- ke. Uvedli so posebne vla- ke, na katere so naložili tovornjake, ki prevažajo težke tovore iz Hambur- ga na Bližnji vzhod. Ta vlak je imel pred leti vo- zni red samo do Ljublja- ne, kjer so vse te tovor- njake razložili in so na- daljevali svojo vožnjo po naših cestah. Menda se takrat niso sf>orazumela med seboj železniška go- spodarstva o cena tega prevoza. Nek drug naš cestni prevoznik je pK>trošil ve- liko vsoto dragocenih de- viz za uvoz sp>eoialnih to- vornjakov, namenjenih prevozu cementa. K sreči smo se odločili za cenej- šo varianto in ta tovor zaupali železnici, tovor- njaki i>a čakajo pravega posla v garažaJi. Takih ilustracij, ki nam jih pri- naša življenje, bi lahko našli še veliko. Prijatelj mi je razlagal, kako mu- kotrpno vožnjo je imel pred dnevi s svojim av- tom do Ljubljane, ko je zapadel sneg. Menda se je vozal pet ur. Vlaki so t^a dne vozdli brez za- mud — osemdeset minut od Celja do Ljubljane, šele ko sem odhajal od njega, sem se siK>mnil, da je železaiičar in da ima verjetno brezplačno vo- zovnico. IZ ZGODOVINE NOB V CELJU (18) PIŠE: FRAN J O FIJAV2 Gospodar Joža Žvegler, po- vratnik iz lepega študentov- skega življenja na trdo kmeč- ko zemljo, ni nikoli pozabil ljubezni do knjig. Da, knjige so bile njegov drugi svet. V njega se ni zaklepal. Veliko lepega in novega o tem, kar je bral, je posredoval svoji družini in okoiMci. Nasproti domai&ije je bila stara, napol lesena hišica in v njej si je uredil knjižnico. Le tisti, ki je pozaial žveglerjevo pot pred vrnitvijo domov na zemljo, je lahko razumela nje- govo vnemo za knjige. Na policah skrbno uregene knjiž- nice so bille knjige Trubarja, Bohoriča, Dalimaitina in vse do Vodnika, Prešerna, Jurči- ča Finžgarja. In poleg teh, literarnih in lefposlovnih diel, so bille tu še knjiige iz zgo- dovinopisja, naravoslovja in gospodarstva. Joža je bil na- ročen na knjige Mohorjeve dffTiilbe in razno časopisje. Dve leti pred nemško oku- pacijo je pričel gospodar Jo- že žvegler močno bolehati. Revmatizem miu m dopuščal, da bi bil dosti na nogah. Le reJiko je še šel s pomočjo palic iz hiše. Zato je družina še bolj poprijola za delo. Že- na, dvajset let mlajša od mo- ža, je voljno prenašala vse napore. Mnogo in marsikaj se je spremenilo pri Zveglerjevih s prihodom okupatorja. Knjige so zakopali na njivo, katero so potem poisejali z ajdo. To- da, nekdo, ki ni bil naklonjen Zveglerjevim, je moral to opazovati. Potem so prišli žandairji, pokazali kje naj Žveglerji kopljejo. Nekaj sto dragocenih slovenskih knjig se je spremenilo v bakljo. Zveglerji so težko prikrivali solze, v njih se je še bolj raapijamtel bes proti Nemcem in domačim iadajalcem. Tudi iTgon njihovega sorodnika, brata gospodarjeve žene, me- sarskega mojstra Toneta Ga- briča iz Sevnice z vso dru- Hoo, jam je dal musJati. Sicer so pa enako počeli Nemci v Šentjurju. Cteračje je bilo napeto in ljudje, ki so si medseboj za- upali, so si izmenjavali novi- ce z vseh strani. Tudi o par- tizanih na bližnji Resevni. Kaj kmalu so potrkali na Mairovšekova vrata v Rifniku tudi pri^padniki osvobodilne- ga gibanja v Šentjurju. Tako je ta hiša postala že 1941. leta člen v verigi pripadnikov OF. Spomladi 1942. leta je bila skozi -določeno obdobje postojanka članov pokrajin- skega poliitJiičnega vodstva KP Slovenije in OF za Štaijersko. Tu so se srečevali, zadrževa- li, sprejemali odločitve in se spet razišLi po svojdh oprav- kih Sergeij Kraigher, Tone Znidairšič, Tončka Ceč, Cvet- ka Praprotnk in piav goto- vo tudii posamezni sodelavci okrožnih odborov odnosno komitejev KP. V opisovanju dogodkov in razmer v Šentjiurju smo že navedlli, da je prišlo do ob- sežnega vpada Gestapa v šent- jursko organizacijo OF. Tudi Žveglerjevim ni bilo priza- nešeno. Tone Znidaršič in Cvetka Praprotnik sta opozo- rila domače na verjetnost razširitve aretacij, ker sta predvidevala možnost, da bo ta ali osii popustil oib zasliše- vanju in mučenju. Svetovala sta, da se naj vsaj sin Jožek umakne in odide z njima. To- da Jožek in vsa diruž na so bili prepričani, da vedo le redlki za njihovo sodelovanje z OF. Res, vedeli so le tisti, ki so jih pridobili za delo. A kaj, ko je pa ravno nekdo od teh veliko, odnosno vse iiz?po- vedal! Tone Žnidarič-štefan in Cvetka Praprotnik-štefka, ki sta se zadrževala ravno v ti- stem času domala že štiri- najst dni na šentyurskem sek- torju, sta postala zelo pre- vidne. Vkljuib mrzlim dnem in nočem sta si uredila ležiš- če na prostem v gozdu pod razvaldnami gradu Rifnik. Ka- dar nista šla po svojih oprav- kih in poteh, so jima nosdli žveglerjevi zsvečer ali ponoči hrano v gozd. Gestapo je ob pomoči šentjurskih žandarjev opravil večino aretacij 4. maja 1942. Tako tudi pri Zveglerjevih. ZvezaM so 22-letnega sina Jo- žeka in hčerki, 25-letno Ma- rijo in 24-letno Justino. Že doma so jih pretepli, še hu- je je bilo v Starem piskru. Mati je hotela svoje otroke rešiti. Prosila je Nemce na občini v Šentjurju. Zaman, napKKlili so jo. PN:>tem je za- vdila v culo nekaj perila in se napotila v Celje, da bd le nekako prišla v stik z otro- ki. Toda tu so jo zaprli. Vsa zmedena in misleč, da dela prav za svoje c^oke, je pri- FRANCIŠKA DOBROTIN- ŠEK, mati iirvoborca Leona, roj. 16. 12. 1883 v Dramljah, je sodelovala v osvobodilnem gibanju od prvih dni delo- van.ia Celjske čete do areta- cije v maju 1942. leta, ko je bila zatem odvedena v Ausch- witz, kjer je podlegla stra- hotam koncentracijskega ta- borišča v novembru istega leta. Slika prikazuje Žveglerjevo družino v pribl. 1922. letu, k je bila podarjena družini Gabrlč v Sevnici. Posnetek je i družinskega albuma Silve Šentjurc, roj. Gabrlč, nečakinj Marije Žvegler, roj. Gabrlč. Žveglerjevi spadajo v vrst tistih družin na Slovenskem, ki so med narodnoosvobodll no vojno povsem preminule. Od takšnih družin so se pc razgubile tudi njihove slike. Okupator je pri hišnih p« iskavah in kasneje odnesel vse, kar je bilo za njega vrec no, a knjige, razne spominke in slike je vrgel med sme ali v ogenj. znala, da je ona podpirala in dajala nepoznanim ljudem hrano in jih prenočevala. Le tega ni povedala kdo so bih tisti, ki so prišli do njih. Po- tem so čez nekaj dni prišli v Rifnik policisti in naložili 75-letnega gospodarja Žveg- lerja na kmečki voz, doložili še nekaj čebrov zaplenjene masti in odpeljali žrtev s se- boj. Tudi Žvegler ni tajil so- deilo(\'an!ja z osvobodilnim gi- banjem. Trdil je, da so vse zveze in p>odpiranje uporni- kov njego\'0 delo. Rešiti je želel ženo in otroke. Toda nič ni pomagalo, Gesitapo je ho- tel še in še novih priznanj. Ker teJi ni bilo, so kreimeni- tega moža, telesno vsega zbi- tega, pokončali s strelom v glavo v jetniški celici. Žve- glerjevo ženo, 56-letno, nekdaj ponasno gospodinjo, je zasli- ševanoe in trpinčenje čaato zimiecilo. že je ^bila odpeHjai iz Starega piakra na Boc Od tu se je najčešče n daljevala pot v koncentrac sko taborišče, le redikim ; se vrata odprla, da bi odi domov. Nekatere so, vsaj v 1942. letu, vrnili nazaj na morišče v Marijbor ali C Ije. Toda, kot je pred nedž nim v razgovoru pojasnje^ la tedanja sotrpinka žvegl* jeve na Borlu Milada Šmj je žveglerjeva hotela ponc no ,pred Gestapcm izpriča da je samo ona sodelovala partizani. Privedli so jo i zaj v celjske zapore in jo 22. j'Ulij,a ustrelili. Vsi tr otroci Žveglerjevih so pot( preminili v zloglasnem Ma hausenu. Jožek že novemt 1942. leta, Marija in Justi še v istem ali kmalu v i sledttxj«ini l«tu. št. 47 — 7. decembra 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 IZBIRAMO ŠPORTNIKA, ŠPORTNICO 78 V »BOBNU« VEČ KOT TRIDESET IMEN Prišli snio do trenutka, ko bomo iz- brali najboljšega špK>rtnika oz. športnico v našem mestu. To delamo že več let in delo ni niti najmanj lahko. Lahko ni zato, ker je Celje športno mesto s šte- vilnimi resnično dobrimi športniki in je tako izbor izredno težek. Tudi letošnji izbor (izbraU bomo deset najboljših šport- nikov in šix>rtnic) bomo izpeljali v so- delovanju TKS, ZTKO in NT -- RC, pri izpolnjevanju anketnih listov pa bo so- delovalo 30 celjskih športnih novinarjev, telesno vzgojnih delavcev in ljubiteljev športa. Po pregledanih anketnih listih (v petek, 8. decembra ob 12. uri v prosto- rih NT — RC) bo posebna komisija še opravila morebitne potrebne korekture, tako da bi bil končni izbor oz. razvrstitev čimbolj realna. Glavni kriteriji pri izbiri športnika so: — medalje oz. vidne uvrstitve na naj- večjih mednarodnih pa tudi domačih tek- nnovanjih ter nastopi v državni reprezen- tanci, — postavljanje državnih in republiških rekordov, — razvejanost in splošna kvaliteta pa- noge, v kateri nastopa »izbrani« športnik, — športnikov odnos do šole, študija ali dela oz. športa nasploh in — športnikeve mora.lne kvalitete. Glavni kandidati za najboljše športnike oz. športnice so (brez »voznega reda«): atletika (Kopitar, Lisec, Ukič, Rozman, Žirovec, Bunderla, Erjavec, Kolar, Lovše Prezljeva, Cop, Prezelj, M. Kopitarjeva itd.), judo (Fabjan), hokej na ledu (Bra- tec itd.), rokomet (Anderluh, Tomič, Ive- zič, Toplak, Vukoje itd.), karting (Bu- žan), streljanje (A. Jager, T. Jager, Je- ram, Pihlar, Seršen itd.), šah (Pešec itd.), koaijeništvo (B. Herman, Saša Domanj- ko), kegljanje (Urh, Marine itd.), košar- ka (Polanec, Gole itd.), smučanje (Klako- čer), drsanje (Blagotinškova), alpinizem (vrhunski vzpon celjskih alpinistov v An- de), jadralstvo (Pešec itd.), modelarstvo, karate (Špiljak itd.) itd. Vemo, da ni- smo našteli vseh, ki bi prišli v ožji izbor. To bo napravila komisija, katere člani so dobri poznavalci celjskega športa. Brez dvoma pa bo tudi letos izredno težka odločitev za najboljšo celjsko športnico. Sicer pa počakajmo še nekaj dni in se- gli bomo v roke ter čestitali tistim, ki so v letošnjem letu na področju športa v našem mestu največ dosegli. Zmagovalca bosta tako kot vedno prejela velika kri- stalna pokala izdelana v steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini, ostali pa tudi posebna spominska priznanja. TONE VRABL COŠARKA CELJAN! VODIJO POHVALA VELJA VSEM IGRALCEM Dve zadnji koli v ZKL za- od so Celjani zaigrali izre- no dobro in iztržili drago- ene 4 točke. V gx)steh so ajprej odpravili sredi Sa- ajeva Zeljezničarja s 85:84 Jl:32), nato pa doma v der- Iju vodilno moštvo Juga iz ►ubrovnika s 110:93 (45:59). , Srečanje z Jugom pa je bdio enkratno doživetje za vse ljubitelje celjske košar- ke, (Deljani so povedli s 6:0, 8:2, pa so gostje že v 6. minuti spremenili rezultat sebi v prid 11:10. Potem so Celjani prevzeli pobudo v svoje roke in razpoloženi Sa- bolčki je uspešno zaključe- val protinapade svojega mo- štva. Do odmora so si Celja- ni priborili 7 košev predno- sti. Omeniti velja, da je T. Sagadin vso tekmo zaradi poškodbe sedel na klopi in da je že v 17. minuti moral zaradi resne poškodbe zapu- stiti igrišče odlični branilec M. Sagadin. Gole je odlično pokrival najbolj nevarnega igralca gostov Markoviča, pa tudi igralci Juga so povsem onemogočili Polanca. v n. delu je z vstopom Hauptma- na nastal preobrat. Razigra- li so se vsi Celjani, pred- vsem Polanec, ki je zadeval koš po mili volji, izvrstni branilec Hauptman, pa Gole, v določenem obdobju pa še Kralj, Kuljad in Pongrac. To je bil utečeni stroj, ki je de- loval brezhibno. V 31. min. so Celjani povedli že s 84:59, pa 90:65, 94:69 — kar s 25- timi koši prednosti! Ob od- hodu treh celjskih igralcev zaradi i>etih osebnih napak so gostje v zadnjih minutah le nekoliko omilili poraz. Še beseda trenerja Z. Sagadina: »To je bila najlepša in naj- bolj učinkovita igra Clelja v letošnjem letu. Imel sem te- žave z obolelimi in poško- dovanimi igralci. V I. pol- času so igralci zaigrali pre- več boječe, v II. delu pa so pokazali sproščenost, oogum in učinkovitost. Pohvala ve- lja vsem igralcem, pred- vsem pa Golcu, Polancu, Sa- bolčkemu in Hauptmanu.« KAREL .TUG SPREJEM ZA ŠPORTNIKE VELIKI USPEHI Nekaj dni pred dnevom republike je predsednik občinske skupščine Jože Marolt v imenu skupščine in družbenopolitičnih organizacij mesta Celja pripravil v stranski dvorani Narodnega doma sprejem za večjo skupino celjskih športnikov, ekip in športnih delav- cev. S tem so se tudi predstavniki javnega življenja v Celju oddolžili in zahvalili celjskim športnikom za številne dosežke, ki so jih dosegli v letošnjem letu. Jože Marolt je v priložnostnem nagovoru omenil, da je Celje sicer številčno majhno mesto, po dosežkih športnikov pa se brez dvoma uvršča med največja v Jugoslaviji. Pri tem je še posebej izpostavil dosežke atletov (med drugim mladinske državne prvakinje, ve- liki uspehi Roka Kopitarja itd.), košarkarjev (uvrstitev v I. B zvezno ligo), strelcev (letos osvojili dragoceno Titovo lovoriko), kegljavk in drugih, kot alpiniste za dosežke v tujih gorstvih, judo klub za uvrstitev v prvo ligo in Marjana Fabjana, AMD Šlander, Partizan Kovi- nar Store itd. Vsi rezultati so plod požrtvovalnosti tekmovalcev in trenerjev. Tekmovalci s svojimi uspehi niso afirmirali samo Celja kot športnega mesta, am- pak mesta v celoti. Ob koncu pozdravnega nagovora je vsem športnikom in njihovim vaditeljem predsednik Jože Marolt zaželel tudi v bodoče še več takšnih us- pehov, kot letos. Za pozornost se je zahvalil predsednik skupščine TKS Celje Aleš lic in predsedniku izročil album s posnetki dosežkov celjskih športnikov. Nato se je med športniki razvil prijeten klepet, največ pozornosti pa ,ie bil deležen judoist Marjan Fabjan, ki je pred dnevi osvojil bronasto medaljo na mladinskem evrop- skem prvenstvu v Pragi in tako dodal novo medaljo v že tako bogato celjsko riznico. T. VRABL SAH: BRINOVEC IN SKOK V Žalcu je bilo občln.sko prven- stvo v šahu, kjer je nastopilo 25 šalilstov. Zmagal je Brinovec pred Raziiigerjcm in Crepanom (vsi Ža- lec), Štormanom (Šempeter) itd. Sindikalna organizacija v tozd maloprodaja Tkanina v Celju je pripravila šahovski brzoturnir v počastitev dneva republike. Zma- gal je Skok iz Šempetra pred Cre- panom iz Žalca, štormanom iz Šempetra itd. JOŽE GROBELNIK PETEK, 15. DECEMBRA: LETOS PRVI ŠPORTNI PLES Tudi letos bodo v Celju pripravili zaključno športno prireditev, na kateri bodo proglasili najboljše celjske športnice in športnike za le- tošnje leto ter izročili pri- znanja tistim, ki so se naj- bolj izkazali v letošnjih sin- dikalnih trimskih igrah. Pri- reditev, ki jo pripravlja Zve- za telesnokultumih organiza- cij Celje skupaj s TKS in uredništvom NT-RC, bo v pe- tek, 15. decembra ob 20. uri v veliki dvorani Golovec. Po uradnem delu, ko ibodo raz- delili priznanja, bo še prvi športni ples, kjer bo igral ansambel Venus, pela pa Tatjana Dremelj. Program bo povezoval Borut Alujevič, ki bo tudi vodil nagradno tekmovanje najboljših špK^rt- nih parov. Prireditev je namenjena športnikom, športnim delav- cem, simpatizerjem ter ude- ležencem rekreacijskih tek- movanj. Vabila, ki veljajo kot vstopnice, bodo delili preko OZD in telesnokultur- nih organizacij po 30 din, kar je simbolična vsota. To- ne Goršič je ob tem dejal. da »brezplačnih vstopnic ne moremo deliti in tudi dru- štva oz, OZD naj v principu storijo tako. Hočemo zago- toviti dejansko udeležbo ti- stih, ki jim je prireditev na- menjena ter jim tudi pravo- časno zagotoviti prostor. Prosimo predsednike di-u- štev in skupin ter organiza- to rje rekreacije v TOZD, da poskrbijo za obveščanje in zbiran,ie prijav. Ne zamudite priložnosti in se zberite ob prijetnem omizju kot del ve- like celjske športne druži- ne.« T. VRABL NA CELJSKEM OBMOČJU PRIZNANJE ZA DELO V ŠPORTU Pred letošnjim Dnevom re- publike so v Ljubljani pode- lili tradicionalna Bloudkova priznanja in to športnikom, špoirtnim delavcem, športnim organizacijam in ekipam, ŠŠD in organizacijam zdru- ženega dela na področju sin- dikalnih rekreacijsko šport- nih iger. Vsako leto so med nagrajenci tudi predstavniki s celjskega območja, kar je nov dokaz, da je pri nas športna dejavnost izjenmo razvejana in razgibana. Le- tos so podeliU šest Bloud- kovih nagrad (med njimi ni predstavnika s celjskega ob- močja) in 29 Bloudkovih plaket, kjer pa smo bili do- bro zastopani. Bloudkove plakete s celjskega območja so v letošnjem letu prejeli: Košarkarski klub Celje za uspešen razvoj košarke in ustvarjanje novega košarkar- skega centra v Sloveniji. Zbor atletskih sodnikov Celje za izredno požrtvoval- nost pri organizaciji vrhun- skih prireditev v atletiki. Dušan Gradišnik iz Celja za strokovno in organizacij- sko delo v telesni kulturi. Rok Kopitar iz Celja za tekmovalne dosežke. Slovenijales, LIK Savinja iz Celja za napredek šport- no-rekreativne dejavnosti v kolektivu in v občini. Rudolf Bajec iz Šoštanja za organizacijo in razvoj te- lesne kulture v kraju ter pri urejanju športnih objektov. Vinko Lavrinc iz Laškega za organizacijsko delo v strelskem športu. Vsem tudi iskrene čestit- ke v imenu športnega ured- ništva NT-RC! TONE VRABL ROK KOPITAR DELEGAT NA KONGRESU ZSMJ Od 13. do 15. decembra bo v Beogradu zvezni kon- gres Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Med šte- vilnimi delegati iz vseh republik in pokrajin bo tudi letos eden najuspešnejših jugoslovanskih atletov Rok Kopitar iz Celja. Rok bo delegat Telesno kulturne skupnosti Slovenije. To je vsekakor veliko priznanje za 19-Ietnega atleta, ki je prav v letošnjem letu navdušil s svojimi dosež- ki. Izboljšal je štirinajst let stari državni rekord Dja- ni,ja Kovača v teku na 400 m. tr STRELJANJE TESNA ZMAGA KOVINARJA v okvir praznovanja dneva re- publike so se vključili tudi strel- ci. V štorah so izvedli tekmova- nje z zračno puško serijske izde- lave. Bili smo priča izredno ize- načenim borbam tako v ekipni kot v konkurenci posameznikov. Ekipno so to pot dosegli tesno zmago strelci »Kovinarja« iz štor s 10&8 krogi. Eavno toliko krogov so nastreljali tudi člani strelske družine »Celje«, le da so bili po seštevku zadnjih serij nekoliko slabši. Sledijo ekipe »Tempo«, »žična«, »Bratov Dobrotinšek« — Vojnik, »Zl£itar«, »Miličnik« in »Cinkarna«. Med posamezniki je zmagal Tone Jager z 272 krogi, pa čeprav zračna puška ni nje- gova specialnost, še nekaj rezul- tatov ostalih posameznikov: Ivan Kočevar 269, Branko Malec 267, Aleš Hočevar 267, Vili Dečman 26G, Ervin Seršen 266, Fric Rezar 266, Franc Hočevar 266 in ostali. PRESENEČENJE V Grosuplju je bilo prvo izbir- no tekmovanje za sestavo repre- zentance Slovenije z zračno pišto- lo standard. Za veliko preseneče- nje je priskrbel Celjan Janez štu- hec, ki je dosegel odličen rezul- tat 378 krogov in prepričljivo zmagal. Njegova zmaga je toliko pomembnejša, ker so streljali vsi elitni pištoljaši na čelu z udele- žencem olimpiade Francem Peter- nelom in njegovim sinom, ki je evropski mladinski prvak. Kaže, da smo v Celju po dolgem času zopet dobili odličnega strelca. KONČANA LIGA V Rečici so končali z občinsko ligo z malokalibrsko puško, ki je trajala pet kol in na kateri je sodelovalo 11 ekip. Ekipno so zmagali strelci SD »Tone Bostič« — Zidani most, pred SD »Pivo- varna«, SD »Dušan Poženel« — Rečica, SD »Jurklošter«, SD »Jo- že Tovornik« — Rimske Toplice itd. Najboljši posamezniki: Dušan Gričar, Bojan Gričar, Jure Golob, Roman Matek, Bojan Gorišek in ostali USPEŠNA »LETINA« Celjski strelci so v letošnji se- zoni nedvomno poželi največje uspehe v zgodovini njihovega ob- stoja. V nekaj besedah bomo poskušali strniti njihove letošnje svetle trenutke. Jože Jeram je tu- di letos osvojil naslov prvaka Slovenije z zračno puško serijske izdelave. Branko Malec je postal prvak Slovenije pri mladincih z malokalibrsko puško serijske izde- lave. Alenka Jager je bila daleč najboljša pri mladinkah, saj je z novimi republiškimi rekordi zlahka zmagala na prvenstvu Slo- venije in postala prvakinja Jugo- slavije. Tone Jager, čeprav ga lahko štejemo že med veterane strelstva v Jugoslaviji, še vedno zelo uspešno nastopa na raznih tekmovanjih. V letošnjem letu je z veliko premočjo zmagal na pr- venstvu Slovenije z malokalibrsko puško serijske izdelave in z vo- jaško puško. Celjska ekipa v po- stavi: Tone Pihlar, Ervin Seršen, Jože Jeram in Tone Jager pa je prvič v svoji dolgoletni karieri uspela zmagati na prvenstvu Ju- goslavije, za kar so prejeli lep in dragocen srebrn pokal pred- sednika republike Josipa Broza Tita S to trofejo, ki so si jo vedno tako želeli, jim je vsaj delno po- plačan njihov dolgoletni trud in amaterska predanost temu športu. Celjani so seveda zmagali še na skoraj vseh tekmovanjih, kjer so S6 pojavili, ker pa so to manj pomembna tekmovanja (razni tur- nirji in prijateljska tekmovanja) jih to pot ne bomo naštevali. Želimo si, da nas bi Celjani tudi v naslednjih sezonah vsaj približno tako uspešno zastopali kot letos. To pa bo vsekakor iz- redno težka naloga, ker Celjani nimajo dovolj kvalitetnega in kvantitetnega mladega zaledja, pa tudi trenerja nimajo in primerne dvorane zn vadbo z zračnim orožjeni. T. JAGER ROKOMET ANDERLUH V SZ Izkupiček zadnjih dveh kol zvezne rokometne lige je bil za celjski Aero do^kaj skro- men. Z drugega so Celjani zdrknili na peto mesto in morali priznati premoč Med- veščaka in Metaloplastike. Toda v obeh srečanjih so Ce- ljani imeli priložnost za toč- ko, V Zagrebu je Medvešča- ka rešila vratnica, v srečanju proti Metaloplastiki pa je ne- izkušenost mladega moštva iz Celja opravila svoje. Potem, ko so Celjani držali korak z domačini in njihovo vod- stvo 17:20 spremenili sebi v korist 21:20 in 22:21 ter imeh igralca več, so sedem minut pred koncem popustili in do- mačini so ponovno prišli do dveh dragoconili točk. Vsako gostovanje je težko. Posebno za mlade igralce. In v zadnjem srečanju so Celja- ni imeli dobro razdeljene moči. Ob Vukoju in držav- nem reprezentantu Anderluhu, ki je že odpotoval v Sovjet- sko zvezo, so dobro zaigrali še Ivezič in Praznik. Toda končnega koraka k uspehu ni bilo. To je redna šola za mlade igralce, ki na gostova- njih ne pokažejo vse svoje moči. Toda s časom bo pri- šlo tudi to in F>otem bo pot celjskega moštva k vrhu laž- ja in hitrejša. Celjani se bodo ponovno pomerili za točke 16. decem- bra v (3el;u proti Borcu iz Uroševca. Tu je potrebno zmagati in stik z vrhom bo ponovno dosežen. Vodja potovanija v Šabac Andrej Pečovnik pa nam je ob pDvratku v Celje povedal: »Naša ekipa je zaigrala zelo dobro. Zadovoljili smo doma- čine in kar trinajstkrat je bil rezultat izenačen. To potrju- je, da smo že nekoliko bnlj zrela ekipa. Toda zadnjih is;e- dem minut nam žoga ni ,slu- žila'. Nismo izkoristili igralca več in pravilo je, če gola ne daš, ga dobiš. Žal je to bil<) v korist domačinov.« J, KUZMA 20. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 7. de^^embra 1978" DELAVCEM UJV CELJE TITOVA OPLIKOVANM Pred dnevom republike je več de- lavcev organov za notranje ziuleve z območja t.lV Celje prejelo za visoko strokovnost in družbenopolitično aktiv- nost odlikovanja tovariša Tita. Tako so odlikovanja tovariša Tita prejeli: Red republike z bnmastim \eiicem Franc Krajnc, Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ivan Beznik, Rajko Doležal, Karel Mendot, Franc Tišler in Jože Stopar, Red dela s srebrnim vencem pa Rudolf Štraus, Milan Trbu. lin in Marija Krštinc. Odlikovancem je visoka priznanja izročil sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik na slovesnosti, ki je bila OO dnevu republike v prostorih milice v Celju. Ob tej priložnosti so podelili tudi »Znake za veščine odličnih strel- cev, radiotelegrafistov in borilnih špor- tov« petim delavcem, in sicer Karolu Kastelicu, Mihi Debelaku, Janezu Zu- pančiču, Adolfu Recku in Vladu žuži. iTiinanj.i jim je izročil načelnik in- špektorata milice v UJV Celje Lojze Horvat. Se dvanajst miličnikov in drugih delavcev organov za notranje zadeve je prejelo ob diievu republike prizna- nja za svoje delo. Podelili so jim jih komiteji občinskih konefrenc ZKS s celjskega območja ter medobčinski svet ZKS v obliki knjižnih daril za odgovorno opravljene naloge pri sprem. Ijanju delegacij komunističnih in de- lavsJšth partij, Id so v času kongresov zveze komunistov obiskale celjsko ob- močje. ALPINISTIČNI KOTIČEK KOROŠKE IN ŠTAJERSKE V LOGARSKI DOLINI v soboto pred prazniki se je zbralo v domu v Logarski dolini 80 alpinistov iz šta.ier- sko-koroških alpinističnih odsekov, da pomodrujejo o problemih, ki tarejo odseke v tem koncu, da predlacajo delo v bodoče in dajo obra- čun za leto nazaj. Zbor Koroških in .štajer- skih AO je že tradicionalen in edinstven v slovensK?m alpinističnem prostoru, saj podobnih zborov alpinis*^ič- nih odsekov z večjega pcd- ločja ne beležimo nikjer drugod. To so povečini manjši od- seki, ki se borijo z velikimi težavami, tako organizacij- skimi in finančnimi. Telesno- kulturne skupnosti v večini krajev, od koder so alpini- stični odseki, še niso spre- jele alpinizem kot enakovre- den in vrhunski šport, zato se celo najmočnejši odseki le s težavo prebijajo v os- predje kljub temu, da imajo odlične alpiniste. Celje jp s TKS ža našlo skupen jezik; najtežje je v Mariboru, I:jer za alpinizem ni pravega za- nimanja. Sedaj tam ustanavljajo še tretji alpinistični odsek (ple- zalni klub), čeprav sta za Maribor že dva odseka ve- liko, saj se tako drobi stro- kovni kader in finance in je predvsem večji nastop pri or- ganizaciji odprav problema- tičen. Zbor je nakazal predvsem težave pri financiranju, opre- mi, odpravah v tuja gorstva, plezalni šoli, publioiranju in obveščanju ter Aiiranju po- datkov (INDOK), ki se na pobudo kronista Savenca pravkar ustanavlja. Vsi odseki so v mejah možnosti delovali zelo do- bro, tehnični rezultati pa so naslednji: AO Cma na Koroškem 95 vzponov, AO »Impok SI. Bistrica 307 vzponov, AO Ko- zjak Maribor 350 vzponov, šaleški alpinistični odsek 324, AO Celje 700, AO Ravne na Koroškem skupno s sek- cijo Prevalie 420 vzponov in AO TAM Maribor 530 vzpo- nov. Število vzponov seveda ne daje popolne slike moči od- seka, ker je predvsem važno, kakšni so vzponi, koliko je prvenstvenih, kakšni so uspe- hi na odpravah ter kako po- teka organizacijsko delo in vzgoja mladih kadrov. Na pobudo zbora (vodil ga je načelnik AO Celje Ciril De- bel jak-Cic) se bodo načelni- ki AO Koroške in Štajerske sešli na sestanku, kjer se bo skušalo omiliti težave, dogovoriti za skupen nastop na koroško-štajerski odpravi in za sodelovanje med odse- ki pri izobraževanju, preda- vanjih, poročanju, kroniki itd. V gorah je zapadlo več kot 1 m snega, ki je •saradi vetra nanešen in zbit na od- vetrnih pobočjih, kar pred- stavlja veliko nevarnost klo- žastega plazu. Opozarjamo, da je vsako prečenje snežišč ne glede na temperaturo iz- redno nevarno in tvegano. Na sliki: Skoraj se bo za- čel zimski del plezalne šole in bodo mladi nad Okreš- Ijem nabirali prvo »zimsko znanje«. Skoraj se bo začel zimski del plezalne šole in bodo mladi nad Okrešljem nabirali prvo »zimsko znanje«. OBMOČJE PRAZNIČNO ŠTEVILNE PROSLAVE Prazniki so za nami, tudi številne pro- slave. Ni bilo šole, kjer bi ne počastili roj- stni dan naše republike, skoraj ni bilo vasi in kraja, kjer bi za praznik ne pripravili tudi kulturni program, in še in še. In tako te dni prejemamo v uredništvo številna pisma in zapise o vsem tem doga- janju, o številnih proslavah, ki so marsikje imele tudi delovno obeležje. Povsem razumljivo je, da vseh teh pri- spevkov ni moč objaviti, četudi govorijo o pomembni dejavnosti in čeprav, zlasti oni iz šol, posredujejo tudi prisrčnosti ob spre- jemu cicibanov v pionirsko organizacijo. Ta- ko nam o tem poročajo z osnovne šole v Štorah, pa s šole Slavka šlandra v Celju, iz osno^Tie šole v Vitanju itd. Na celj^^ti gimnaziji pa so proslavo združili s spreje- mom 25 dijakov v Zvezo komunistov. Več kot uspele so bile tudi proslave, ki so jih pripravili v mestih, v krajih in va- seh. GlaTOO besedo v kulturnih progi-amih so imeli seve člani domačih in drugih pi^^v svetnih društev. Ob tej priložnosti so mno- gokje uprizorili tudi dramska dela. Tako v Vitanju Klopčičevo enodejanko »Mati«. Le- po proslavo so imeli tudi v Krajevni skup- nosti Pod gradom v Celju. Na vseh teh in dnigih je prišla do izraza povezava šole s kraje^Tio skupnostjo, saj skoraj ni bilo pri- reditve za odrasle, na kateri bi ne nastopili tudi šolski otroci. Iz -^j^h teh zapisov, ki smo jih prejeli, preveva še velika zavzetost ne samo organi- zatorjev teh prireditev in proslav, marveč tudi tistih, ki so jih obiskali. Polnoštevilna udeležba je značilna za vse in tako tudi po- zornost našemu velikemu prazniku. UREDNIŠTVO fil-i-i^: Pri celjskem Turističnem dru.štvu tudi decembra ne bodo počivali. Tako so za so- boto, 9. t. m. pripravili zanimiv izlet v Treb- če in Atomske Toplice, v četrtek, 12. t. m., pa bo v dvorani DIT na Tomšičevem ti-gu 7, torej v poslopju, kjer dela tudi Turistič- no društvo, Ernest Rečnik iz Šentjurja z besedo in barvnimi diapjozitivi posredo^-ai svojo pot po Kitajski. Stekle so tudi priprave za izlet v Gra- dec in ogled znanega musicala »My fair Lady.« Obisk tega musicala bo v tem mese- cu, oziroina januarja prihodnje leto. —b Ml IN ZDRAVJE PIŠE: DR. MARJAN VEBER Nesreča nikoli ne p>očiva, tako pravimo. To nam potrju- jejo tudi statistični p^atki. Tudi v šolsikem obdobju so nesreče doka»j pogoste. V ce- lotni strukturi obolenj so na trobjem mestu, če p>ogledamo podatke dispanzerja za šalske otroke in mladrno v Cel-u, lahko ugotovimo, da se je za- toklo p>o pomoč v naše ordi- nacije zaradi različnih nesreč letno približno 1600 do 2000 učencev, kar pcmeni povpreč- no 11,7 odstotka od vseh prvih obolenj. Nadaljnoa ana- liza nesreč nam pove, da so se pojavlijaili kot vzroki ne- sreč v največji meri — 86 od- stotkov razni udarci, padci, vbodi, vrezi, ogenj, vrela te- kočina, slučajne zastrupitve itd. Sledil jo prometne nesreče s 7,3 odi?Jtotka, nato nesreče, ki jih je povzročila druga oseba — 2 odstotka in nesre- če nastale slučajno oziroma iz nepojasnjenega vzroka — 0.6 odstotka. Posledice nave- denih vza-okov so največkrat oprasikanine, odrgnine, obtol- čonine, odprte rane, zvini, iz- pahi in podobno. Bilo jih je 85,5 odstotka. Prelome smo registrirali v 6,9 odstotka, opekline v 3 odstotkih in pošfcod!be notranjih organov, vključno pretres možgan — 1,2 odstotka. Ako se jxxs!uži- mo še podatkov ostalih zdrav- stnrenih služb celjske regije, ugotovimo, da so si le-ti dokaj x>odobni, sweda z majhnimi odstopanji, tsko je v regiji odetc^ek raznih udarcev, padcev, vbodov itd., nekoliko večji — 90,7 od?t':*t- ka, diočim je odstotek pro- metnih nesireč manjši — 6,6 odstotka. Nekaj manj je ne- sreč povzročenih po drugi osebi — 1,7 cidi-totka. Glede na naravo neareče ugotavlja- mo v regijti več opra^kanih, odrgnin, obtoloenih itd. — 86,9 odstObka, več prelomo-v' — 7,2 odstotka, opeklin — 4 Ddietotke in poškcdb notra- njih orgaruov, vklj^-no pre- tresa rriožganov — 1,7 odstot- ka. Žail ne razspolagamo s toč- nimi podatiki glede kraja na- stanka nekaterih nesreč. Tu nam toreij manjikaijo eksagtrri pokazatelji števila nesreč, ki so se pr merile dr«na, v šoli, pri telesni vzjgoji itd. Razpolagamo le s podatki o prometnih nesrečah. Toda z novo mednarodno klasifi- kacijo obolenj in poškodb bo- mo dobili vpogled tudi v sam kraje še preostalih nesreč. Kajti za uspešno prevencijo nesreč so nam te informtcije izredno pionriembne. Tudi o stopnj.i narave posameznih nesireč nimamo točn'ih podat- kov; kajti glede na to smo lahko nudili nekaterim učen- cem prvo in dokončno pomoč v naših ordinac jaih, druge pa je bilo troba naix>titi ali pa so šli mimo nas nararaost v bolnico k sfpecialistu oziro- ma celo na oddelek. Na vo- ljo pa so nam podatki o naj- bolj tragičnem koncu nesreč, ne-sreč, ki so se končale s smrtjo. Talto beležimo v zad- ni h petih letih 5 smrtnih primerov. Od tega odpade na prometne nesreče 38 odstot- kov, ostali odstotek pa si de- Kjo v enaki meri utopitve in samomori. Kaj nam pra/vzaprav pove- do te siuhopame številke? Brez dvoma se velja zami- sliti nad dokaj velikim števi- lom nesreč v tem obdobju. Pcise-bnega pomena so tudi prometne nesreče. Ne sme- mo se zadr^.-oiijiti zgolj z ugo- tovitvijo, da so izgubili živ- ljenje zairadi utopitve štirje m'adi Ijiudlje, enako število pa se je raiie odločilo za smrt, kakor za nadaljnje življenje! Pri slednjem se še kaže spo- mn -1 dejstva, da je suicid to- likim. in toliikim mladim nad življenjem obupanim mladim vendarle spodletel. Točnih po- datkov o njih nimamo. Toda iz drugih virov lahko pcr/za- memo, da je suicidalnost med nami zelo razširjena in da so vzroki zanjo zelo različni. Tu- kaij ni:kaik:or ne m,aremo mi- mo vpliiva druž'ngkega okolja in družbme skupnosti (šola, de!oaTia organizacija), kjer se lahko rojeva in grmadi dosti konflrktov, ki pripeljejo mla- dega človeka na suicidne mi- sli. Znano je, da se nesreča ne primeri sama od sebe, am- pak je zato potreben nek vzrok. Vzroki nesreč pa so nam v večini primerov ven- darle poznani. Zato lahko gč- vorimo o prevenctjd nesreč. Pri tem pa je treba porazde- liti skrb, da bi do nesreče ne priš'o ali vsaj, da bi njihovo število čimbolj zmanjšali na starše, vzgajr;t)e]ye, celotno družbo. Miflim, da je potreb- no dati otroku v pr\ti vrsti ustrezno -vzgojo. Nadalj^anje prihodnjič! PilfPOROČA že so tu novoletni nakupi, zato so va v Veleblagovnici T na oddelku FOT< OPTIKA pripravili najrazličnejše aranžm je, kot je: set za odpiranje s prtičkom (188,56 dii mlinček s prtičkom (124,03 din) deska za rezanje s predpasnikom in les nim priborom (212,94 din) Lepa je tudi izbira bakrenih vaz od 180^ 266 din, ročnih in stenskih ur ter zlatnir Zlatarn Celje. št. 47 — 7. decembra 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 CELJE NAGRAJENE REJNICE v počastitev dneva re- publike je občinska skup- nost socialnega skrbstva v Celju priredila za rej- nice celjske občine pri- srčen sprejem. Udeležilo se ga je preko dvajset rejnic, ki so prejele tudi jubilejne nagrade. Za dvajsetletno delo so jih prejele: Marija Cevzar, Ana Lipovšek, Anica Pan- gerl in Neža Vrečko. Za desetletno vzgojo in nego rejencev pa nasled- nje rejnice: Marija Krof- lič, Jožefa Seles, Ana Ko- vač, Milica Golob, Cirila Novak, Terezija Poženel, Fanika Felicijan, Ivanka Hojan, Marija Benedek, Nada Tepež, Angela No- vak, Pavla Kerš, Fanika Podgorelec, Silva Novak, Ljudmila Gumzej, Pavla Lipičnik, Justika Fijavž, Ivanka Germ, Marija Kempf, Marija Kerš, Ana Založnik, Marija Rauh, Milka Zidar, Marija Klo- bučar, Marija Iskrač, JTa- rija Gorenak, Amalija Ko- lar, Marija Skok. Gojenci Pionirskega do- ma v Celju so rejnicam pripravili kratek kultur- ni program, pozdravil pa jih je predsednik občin- ske konference SZDL Ce- lje Jože Volfand. Z. S. OBMOČJE 41 PRIZNANJ ZA REJSKE USPEHE Živinorejisko veterinarski zavod Celje in 2ivinoreijska poslovna skupnost Slovenije sta letos prvič podelila pla- kete za dosežene rejske uspe- he, oziroma za uspehe v pro- izvodnji mleka. Poslej bo ta oblika stalna praksa in hkra- ti stalna spodbuda za boljše rezultate. Letošnje slavje je bilo v Gornjem gradu. Tu je o po- membnih premikih v kmetij- stvu in v tem tudi o živino- reji govoril direktor Živino- rejsko vetermairskega zavoda, dipl. inž. Bojan Nendl, ki je med drugim deijal, da se je tudi širše celjsko območje uspešno vključilo v enoten selekcij,ski program v Slove- niji in izkoristilo vse mož- nosti za delo pospeševalne in selekcijske službe. Medtem ko je bilo 1963. leta na območju zavoda le od 10 do 15 % čistopasem- skih živali rjave ozsiroma li- saste pasme, jih je danes več kot 80 %, ponekod pa se bli- žajo celo sto odstotkom. Od 173 živali pod molzno kontrolo 1966. leta pri koope- rantih, se je ob koncu 1977. leta to število povzpelo na 4293 krav v A kontroli in 9225 v B kontroli od skupaj 25.799 zajetih v odkup mleka. Na družbenih posestvih je bilo pod A kontrolo 1536 ži- vali. Tako lani, letos pa se je to število znatno povečalo. Lani je bilo od kooperan- tov odkupljenih 45 milijionov litrov mleka, na družbenih posestvih pa 6,7 milijiona h- trov. Letos bo od kooperan- tov odkupljenih okoli 50 mi- lijonov litrov mleka. »Od izrazitega nakupovalca plemenskih živali i>očasi po- stajamo vzrejno področje. To velja posebej za rjavo pas- mo,« je med drugim pouda- ril Bojan Nendl. Odraz uspešnega dela se- lekoijske službe je tudi v dej- stvu, da je od skupaj 330 rjavih bikovih mater v Slo- veniji 104 ali 31 o/o v območ- ju celjskega zavoda, in sicer v Mozirju 74, v Žalcu 14, Šo- štanju 7, Brežicah 8 in v Pre- valjiah 1. O lepih rezultatih na šir- šem celjskem območju go- vori tudi poda.tek o premira- nju rejcev, ki imajo visoko proizvodnjo in najmanj dva- najst krav ene od kombini- ranih i>asem. Od okoli pet- deset takšnih kmetij v Slo- veniji jih je kar devetnajst na širšem celjskem območ- ju, od tega 11 v Mozirju, tri v Šoštanju, dve v Prevaljah ter po ena v Šentjurju in Žalicu. Gre torej za izredne rezul- tate, ki so plod prizadevanj rejcev in skupnega dela služb kmetijskih zadrug ter Živino- rejsko veterinarskega zavoda. Na srečanju v Gornjem gradu so podelili za rejske uspehe, to je za visoko pro- izvodnjo mleka, priznanja dvema družbenima obratoma (Zalog in Podlog) ter 39 rej- cem. če upoštevamo, da je bilo v Sloveniji skupaj pode- ljenih okoli 120 takšnih pri- znanj, potem je delež celj- skega območ^ia tudi v tem zrcalo uspešnega dela. Po občinah oziroma območ- jih kmetijskih zadrug so ta priznanja dobili: Mozirje: 1 zlato, 7 srebrnih in 16 bro- nastih, Žalec: 1 srebrno, 6 bronastih, Velenje: 1 srebrno, 1 bronasto, Šentjur: 1 srebr- no, Brežice: 4 bronaste in Slovej Gradec: 1 bromsta. Farmi v Zalogu in Podlogu sta dobili srebrni priznanji. M. BOŽIČ CELJE DELEGATI OBČINSKE SKUPSCINE ; v torek, 12. t. m., bo osmo kdno zasedanje celjske ob- jSinske skupščine. Delo bo )otekalo na ločenih sejah 'seh zborov, sicer pa bo to lelo, ki si zasluži pozornost. Tudi tokrat bodo namreč la dnevnem redu pomembna rprašanja. Prva pozornost K) prav gotovo veljala osnut- 01 resolucije o politiki iz- rajanja družbenega plana ob- Sine v prihodnjem letu. Tu- li osnutka odloka o občln- kem proračunu za prihod- nje leto ne kaže prezreti. tembolj, ker gre za nove na- loge in nove obveznosti. Tokrat prihaja na dnevni red tudi poročilo o nedovo- ljeno zgrajenih objektih, oziroma o črnih gradnjah, ki jih je v občini kar pre- več. V tej zvezi gre v raz- pravo tudi osnutek odloka o razvrstitvi teh objektov, torej korak, ki naj bi rešil boleče vprašanje za občino in za mnoge posameznike, črnograditelje. Med odloki, ki prihajajo v razpravo kot osnutki, ka- že predvsem opozoriti na dva. Na tistega, ki se nana- ša na dolgoročni plan cb- čme Celje in na odlok o pripravi in sprejetju druž- benega plana občine Ceije za obdobje od leta 1981 do 1985. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa bodo odločali tudi o predlogu odločbe o opustitvi bolniškega pokopa- lišča ob cesti na Dobrovo v Celju. MB RIUflSKE TOPLICE: »POHILAJENE« PIONIRSKE VRSTE Tik pred prazniki je bila v Rimskih Toplicah na osnovni šo- li svečanost sprejema cicibanov v Pionirsko orsanizacijo. Tako nam sporočajo člani novinarskega krožka iz te šole. Kot že tolikokrat dosedaj, je bilo tudi ob tej priložnosti nad- vse slovesno. Nastopil je recita- cijski krožek pod vodstvom men- torice Jožice Barič. Cicibani, ki so bili sprejeti v Pionirsko orga- nizacijo, so dobili pionirske ru- tice, titovke in rdeče nageljne — in seveda tudi pionirske izkaz- nice. V pionirsko organizacijo ,ie nove člane sprejel predsednik pio- nirske organizacije Peter Bahčič. Po prireditvi so bili novo sprejeti pionirji pogoščeni. hEVIJA USPELA Liboje so v soboto in nedeljo pred Dnevom republike »ares živele z domačo narodno-zabavno glasbo. Gesla, pla- kati, okrašena dvorana DPD Svoboda itd. so ustvarili ^zdušje, tako da so nastopajoči pozabili na sneg, ki je Fztrajno padal ta dva večera in tako marsikateremu glas- beniku povzročil nemalo preglavic ob povratku domov. Na VI. reviji narodno zabavnih ansamblov je tokrat ttastopilo kar 26 ansamblov iz Slovenije ter Steverjana iz Italije, dve vokalni skupini, pevski zbor domače DPD Svo- i>oda, Robert Cimerman in njegov vnuk sta igrala na citre, |sa smeh v nabito polni dvorani pa je poskrbel Volodja l^eer. L čeprav je bila prireditev zamišljena kot revija in nima . kmovalnega značaja, se bo moral organizator te priredit- l^e, DPD Svoboda, v bodoče zamisliti nad kvaliteto posa- Iheznih ansamblov. Čeprav je velika večina nastopajočih tadovoljila poslušalce v dvorani, je bilo tudi nekaj takih, ki bi morali z nastopom še počakati. Drugo leto praznuje i>PD Svoboda Liboje petdesetletnico uspešnega in plodne- •Ha delovanja, zato bo morala VII. revija biti še kvalitetnej- ša, pa čeprav na račun manjšega števila nastopajočih. 4 F. P. — T. T. SLIVNICA - LOKA - SODNA VAS - CESTA SOLIDARNOSTI Pobudniki akcije so šentjurska, šmarska in celjska ob- čina skupaj s krajevnimi skupnostmi Loka pri žusmu. Vin- ski vrh, Slivnica, Tinsko in Pristava. Po vsej verjetnosti, tako so ugotovili že na nedavnem posvetu v Loki pri žusmu predstavniki omenjenih krajevnih skupnosti in občin, bo akcija prihodnje leto dobila solidarnosten značaj: sodelo- vale naj bi mladinske delovne brigade, JLA, pa tudi neka- tere druge občine celjsk^a območja, najverjetneje Žalec, Velenje, Laško..pridružile pa naj bi se tudi nekatere delovne organizacije, predvsem tiste iz razvitejših območij, katerih krajevne skupnosti so pobratene s pobudniki ak- cije. Zbiranje potrebnih sredstev je v zaklučni fazi, celotna investicija pa naj bi, po predračunski vrednosti, veljala okoli 45 milijonov dinarjev. Pri tem velja omeniti delež krajevnih skupnosti in krajanov, ki so bih še posebej de- javni pri zbiranju obveznic posojila za ceste, namenjenih za posodobitev te, zelo pomembne ceste za krajane neko- liko odmaknjenega predela Kozjanskega. Prihodnje leto bodo začeli asfaltirati odsek ceste Sliv- nica—Loka, do leta 1981 pa naj bi s posodobitvijo prišla na vrsto celotna cesta, ki bo najkrajša povezava celjskega območja z Obsoteljem, približan pa bo tudi spominsko krajinski park Kumrovec—Trebče—Kozjansko. Ob cesti le- ži tudi jezero, nadvse primerno za turistični ribolov, cesta pa bo gotovo pospešila razvoj turizma in dala pospeševa- nju in preusmerjanju kmetijstva .novo vrednost, ljudem pa novo življenje. MILAN ŠTANCER »ukMSE^I OTSI« Med prazniki je bila v prostorih laške muzejske zbirke razstava »Ukradeni otroci«, ki jo je v Laško postavil Mu- zej NOB iz Celja. Razstavo, ki je bila odprta deset dni, si je ogledalo veliko občanov, zlasti pa na večer otvoritve, ko je bil v razstavnem prostoru tudi priložnostni kulturni program. Postavitev razstave sta omogočila Občinski odbor ZB NOV in občinska kulturna skupnost. 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 7. de^^embra 1978" št. 47 — 7. decembra 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 BERLINSKI VTISI (4) PIŠE: JURE KRAŠOVEC Leta 1S91 je arhitekt Franz Schwecten zgradil spo- minsko katedralo, ki je do- bila ime »spominska cerkev cesarja Wilhelma«. Ta stavba v novoromanskem slogu je bila med drugo svetovno voj- no močfno poškodovana. Os- tal je le portalni del z zvo- nikom, ki mu je bomba od- česnila vrh. Ko so po vojni pospravljali ruševine, so se odločili, da bodo ruševino sicer zaščitili, toda v niče- mer spremenili. Zdaj stoji tam kot svareči prst zgodo- vine, ki opozarja na posle- dice vojne. Resnicoljubni Nemci vidijo v tem spome- niku rušenja še kaj več, namreč to, da so drugo sve- tovno vojno sami skuhali, zato stolp svari sodobno Nemčijo pred novimi avan- turami. V letih 1959—61 je Egon Eiermann postavil ob ruševino novo moderno kate- dralo osmerokotne oblike, prav tak pa je tudi nov zvo- nik za porušenim stolpom stare cerkve. Wilhelmova spominska cer- kev pa ni edini svarilni spomenik v Berlinu. Tem namenom služi tudi berlin- ski »Reichstag« tik na meji z vzhodnim Berlinom. Ta ndč kaj ugledna mešanica različnih stavbnih slogov ima kot nekdanji nemški parla- ment burno zgodovino. Na- cisti, ki so sami skuhali pro- vokacijo s požigom, so r^u- nali na občutljivost Nemcev za njihove nacionalne sveti- nje, 2a.to jim je incident slu- žil za začetek pogromov proti komunistom in dru- gim naprednim silam ob 2a,- četku nacističnega prevzema oblasti. Seveda je bil to pre- debel zalogaj, ki se je zatak- nil v grlu nacističnih velja- kov, ko je obtoženi Dimit- rov, takratni generalni sek- retar kominteme, iz obto- ženca postal tožnik. »Reichstag« so sicer obno- vili, vendar njegov izgled je mračen. Toda svetla je po svoje njegova današnja vse- bina, kajti v stavbi je stalna razstava novejše nemšice zgodovine. Velikanska parkovna ploš- čad pred »Reichstagom« je prav tako znana po različ- nih zgodovinskih dogodkih. Tu je Hitler govoril deset- tisočem zbranih Berlinčanov in hujskal na pohode po Evro- pi. Ta prosluh sloves trga ni motil pokojnega ameriškega predsednika Johna Kenne- dyja, (to se ne bi na tem mestu dal proglasiti za ob- čana zahodnega Berlina in dal vedeti, kaj bodo ZDA storile, če bi Zahodnemu Berlinu grozila kakšna ne- varnost z vzhoda. Sicer pa so Berlinčani manj natančni, kar zadeva svetost tega prostora. Pred leti je RIAS iz Berlina pri- redil pred »Reichstagom« zborovanje Nemcev, vendar ne političnega, marveč turi- stičnega. Simbolično je Ne- mcem pokazal, da jim je, če imajo marke, svet odprt in da zato še ni treba koraka- ti pod zvx)ki koračnic in s čeladami na glavah. Hudo- mušno reklamo si je privoščil tudi koncem »Nekermann«, ki je pred dvema letoma sporočil svetu, da je v nje- govi režiji potovalo v svet več Nemcev, kot jih je s svojimi pohodi poslal po svetu Hitler, le s to razliko, da so se »Nekermannovi« pohodniki iz tujine tudi vr- nili. Berlin je dandanes pred- vsem trgovsko, poslovno in turistično—^zabavno mesto. V neposredni bližini WiIhelmo- ve spominske cerkve je naj- večja trgovska hiša v Ev- ropi — Evropa center. To je 86 metrov visoko poslo- pje. Površina njegovih stek- lenih fasad znaša 1,8 kvad- ratnega kilometra. Ima 12 nadstropij in v njih so: restavracije, bari, kavarne, ka- baret, tri nadstropja trgo- vin, garaže, dvorana za ume- tno drsanje, hotel, dve ki- nodvorani, cassino in še kaj. Drugi trgovski gigant je KaDeWe (Kaufhaus der Welt), ki s svojim imenom »svetovna trgovska hiša« odkriva svoje ambicije. V 6 nadstropjih niidijo vse kar je mogoče dobiti za denar, razen avtomobilov ne pro- dajajo. Tu je otroški vrtec za otroke kupujočah mater, tu je salon za nego psov, blagajna za gledališke vsto- pnice, zavarovalnica, delav- nice za popravljanje kuplje- ne konfekcije, montiranje gum, skratka vse ob boga- to založenih oddelkih za na- kup predmetov, ki jih zme- čemo nase, podse in vase. PRIHODNJIČ: NASI V BERLINU V sredini je »Keiser-Wilhelms — Gedachtniskirhe«, ob njej je moderna sodobna katedrali v or.adju levo nebotičnik »Evropa — center«. ČUDNE IZNAJDBE AVTOR JE NAŠE GORE LIST Nedavno tega so v Stock- halmu na švedskem ljudje zi- jali od začudenja. Po cesti se je valil svojevrsten avto na dveh kolesih. Njegov avtor je Milutin Dragic, ki si od iznajdbe baije obeta bogastvo. Na dve veftiiki traktorski kole- si je obesil vozniško kabino z motorjem 500-kubičnega m.otocikla. Z obračanjem to čudno vozilo nima težav. Obr. ne se na mestu okcfli svoje osi. Bolj kot vse drugo, re- klamira Dragic varnost tega vozila. S hitrositjo 12 kilome- trov na uro se je zaletel v zid. Kabina vozila se je sa- mo zamajala, toida udarec so prestregla veliikanska kolesa. Slabosti tega vozila so: par- kiranje po širini in možnost, da bi se v nijem vozilo več potnikov. In še nekaj. Pri trčenju z veliko hitrostjo bi se kabina vozila začela vrteti kot. veletoč, kar pa ni z& vsak želodec. LMJEPRMUO... ... ADVOKAT pri odpiranju testamenta zbranim s< rodnikom: Umrli je ves svoj denar prelil v potovalne ček in odpotovcd ... ... ASTRONOM k temi o življenju na drugih planeti) Včasih mislim, da smo Z^pUjani sami, včasih, da nisrru Oboje me navdaja s skrbjo. ... ŽENA, ki je ravno preračunala neke številke sv< jemu možu: Tako. Hišni proračun je gotov. Tvoja skrb j le povišica plače. ... PACIENT svojemu zdravniku-psihiatru: Ubogal sei vas. Olajšal sem si dušo in šefu povedal vse, kar si o njei mislim. Zdaj sem lažji za mojo službo. ...FILMSKI KRITIK o igri Charlesa Brons