izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia t2 , letnik 21, ljubljana, 1977 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia ~ ,letnik 21,str. 75 -162, ljubljana. maj 1977, udk 528 863 Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora - Stanko Majcen, glavni in odgovorni ured- nik - Vlado Kolman, urednik za znanstvene prispevke - dr. Florijan Vodo- pivec, urednik za strokovne prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik, član Božo Demšar, tehnični urednik - Marjan Smrekar Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobold Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegati mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalač, Zlatko Lavrenčič - delegati celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegati uredniškega odbora: Stanko Majcen, Vlado Kolman, Peter Svetik Prevod v angleščino: Jurij Beseničar Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna kolektivna narocn1na za prvi izvod je 400 din, za nadaljnje izvode 200 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 60 din. Naročnina za čla­ ne Zveze geodetov plača v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678-000-0045062 - Zveza Geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5, 61000 Ljubljana, telefon 23-081 in 23-082. Prispevki naj bodo za- radi lektoriranja tiskani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani. Naklada 650 izvodov. Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24.1.1975 je naše glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proizvodov. 75 VSEBINA Stran Uredništvo bralcem 77 Sodelovanje med republikami in pokrajinama na geodetskem področju (Stanko Majcen) 79 Še o razvojnem konceptu visokošolskega študija geodezije (Stanko Majcen) 81 Zaključki simpozija o osnovnih geodetskih delih v Jugoslaviji 23. in 24. septembra 1976 v Hercegnovem (Vlado Kolman) 83 Raziskava sta bil nos ti ni velmanski h reperj ev Lj ubl jonske nivelmanske mreže (Florijan Vodopivec) 84 Uporaba kartografije v občini Žalec (Franc Gajšek) 99 Aerotriangulacija neodvisnih modelov (Jure Beseničar) 101 Karta mesta Ljubljane (Vili Kos) 103 Nova karta v založbi planinske zveze Slovenije (Vili Kos) 105 Simpozij Sodobni aspekti fotogrametrije v Ljubljani (Dušan Mravlje) 106 Pregled kartografske dejavnosti v 1. tromesečju I eta 1977 (Peter Sveti k) 107 Od Gi:ittingena do Zagorice (življenje in delo Jurija Vege) (Franz Allmer) 110 Geodetski informativni dnevi na Dunaju (Zvonimir Gorjup) 114 Pregled občinskih, republiških in zveznih predpisov (Peter Svetik) 116 Statut Zveze geodetov Slovenije 121 In memoriam Mirko Lorber (Rihard Bobinšak) 131 Viljemu Rozmanu v spomin (Gojmir Mlakar) 132 Novi predpisi, raziskave, knjige, publikacije 133 Razne novice in zanimivosti 139 Iz dela Zveze geodetov Slovenije in Zveze GIG Jugoslavije 144 Obvesti I a, razpisi, popravki 156 Izvlečki 159 CONTENT Edi torial board to the readers 77 Cooperation among republ ics and provinces in geodesy (Stanko Maj cen) 79 More about development programm of university study of geodesy (Stanko Majcen) 81 The results of the meeting about fundamental geodetic works in Yugoslavia, September 23-24, 1976, Hercegnovi (Vlado Kolman) 83 The stability investigation of the benchmarks of Ljubljana levelling network (Florijan Vodopivec) 84 The use of cartography in commune Žalec (Franc Gajsek) 99 Aerial triangulation of independent models (Jurij Beseničar) 101 Map of the Ljubljana ci ty (Vi I i Kos) 103 New map pubi ished by Planinska zveza Slovenije (mountaineering soci ety) (Vili Kos) 105 Modem aspects of Photogrammetry (meeting in Ljubljana) (Dušan Mravlje) 106 Revision of cartographic works in First three months term 1977 (Peter Svetik) 107 From Gi:itingen to Zagorica (life and work of Jurij Vega) (Franc A llmer) 110 Geodetic information days in Vienna (Zvonimir Gorjup) 114 Revision of commune, republic, and federal prescriptions (Peter Svetik) 116 Statute of Association of surveyors, Slovenia, Yugoslavia 121 In memoriam Mirko Lorber (Rihard Bobinšak) 131 In memoriam Viljem Rozman (Gojmir Mlakar) 132 New prescriptions, research, books, pubi ications 133 Different news and, curiosities 139 From the work of Association of Surveyors, Slovenia, and Union of Geodesy Engineers and Surveyors of Yugoslavia 144 lnformations, advertisments, corrections 156 Abstracts 159 76 UREDNIŠTVO BRALCEM Obljuba dela dolg. V zadnji številki smo napovedali, da bomo poskušali čimprej izdati to šte- vilko našega glasila, ker v prejšnji, ki je bila posvečena izključno geodetskemu dnevu v Ve- lenju, nismo priobčili nobenih novic in zanimivosti kot tudi ne prispevkov iz dela organizaci- je geodetov. Žal, kot vidite, našo obljubo le deloma izpolnjujemo. Kljub dobri volji in veli~, ki pripravljenosti celotnega uredniškega odbora so včasih naši načrti neuresničljivi. Za to se navadno najdejo objektivni razlogi, ki pa jih na tem mestu ne želim poudarjati. Zato nam o-. prostite, če so nekatere vesti prestare; v opravičilo naj vam povemo, da se držimo načela "bo-, 1 je pozno kot nikoli". V zvezi s popularizacijo Geodetskega vestnika sta stekli predvsem dve akciji. Prva ima namen povečati število kolektivnih naročnikov, druga pa zagotoviti aktualno in zanimivo vsebino na- šega glasila. Kako naj bi to dosegli? Menimo, da na območju Slovenije ne bi smelo biti or- ganizacij združenega dela in upravnih organov, ki zaposlujejo geodete, ki niso naročeni vsaj na en kolektivni izvod Geodetskega vestnika. Zato smo pismeno prosili posamezne kolege, o katerih smo vedeli, da so zaposleni v takih organizacijah in organih, ki še niso naročeni na naše glasilo, naj se osebno zavzamejo in nas podprejo v naši akciji. Geodetske občinske u- pravne organe na območju SR Slovenije pa smo zaprosili, da bi se naročili vsaj na dva kolek- tivna izvoda. Prav tako smo ponudili vestnik geodetskim organizacijam in organom v ostalih jugoslovanskih republikah in pokrajinah. Upamo, da je Geodetski vestnik, kljub določenim po- manjkljivostim, vreden, da ga podprete na ta način in s tem omogočite nje~ovo čim rednejše izhajanje. Znano je, da so stroški izdajanja glasila vendarle precej visoki kljub brezplačnemu delu uredniškega odbora. Zveza geodetov Slovenije pa tudi drugi nimajo velikih dohodkov,ki bi lahko krili stroške izdajanja Geodetskega vestnika. Aktualno in zanimivo vsebino pa bomo zagotovili le z neposrednim in aktivnim sodelovanjem "baze". V našem primeru bi naj bila to društva (celjsko, ljubljansko, mariborsko) geodetov. Vsako društvo naj bi imenovalo poverje- nika za Geodetski vestnik, ki bi naj bil vez med bazo in vestnikom. S tem bi naj bile zago- tovljene vesti s celotnega območja republike pa tudi drugi samostojni prispevki. Do sedaj je bilo upravičeno slišati pripombe, da je prispevkov in vesti izven Ljubljane premalo. Upamo, da bomo uspeli v naši želji, čeprav začetni rezultati niso preveč vzpodbudni. Za sedaj je le mariborsko društvo dol oči I o za poverjenika tov. Bogdana Samoborja, načel ni ka geodetske upra- ve v Ptuju. Upamo, da bomo v naslednji številki lahko objavili tudi imena poverjeni kov za celjsko in I j ubl j ansko društvo. Za konec čestitamo tov. Teobaldu Belcu, članu izdajateljskega sveta našega glasila, za visoko odlikovanje red dela z zlatim vencem, s katerim ga je odlikoval predsednik republike SFR Ju- goslavije, in želimo, da bi bil tudi v prihodnje pripravljen sodelovati pri Geodetskem vestniku. Za uredniški odbor predsednik uredniškega odbora Stanko Majcen 77 78 SODELOVANJE MED REPUBLIKAMI IN POl km o- ~ - dopustno nesoglasje med niveliranjem tja in nazaj D = dolžina nivelmanske linije. Mreža ni vsebovala,na novo niveliranih zaključenih zank, zato je ta kontrola tudi odpadla, pač pa je bilo možno kontrolirati nivelirane višinske razlike z danimi višinskimi razlikami med dvema danima reperj ema. Tu pa so se pojavile težave, ker nekatere višinske razi ike niso bile v dopustnih mejah, po enačbi: Q= 1,0 D Vzrok tega je bilo posedanje, zaradi katerega so se posedli dani reperji v obdobju od 1971. do 197 4. 1 eta . Julija 1975 so bile ponovno nivelirane višinske razlike med novimi fundamental nimi reperj i 1n tako imenovanimi delovnimi reperji v naj bi ižjih zgradbeh. Tabela posedanj fundamental nih reperj ev v I eti h od 1974 do 1975 R - R 1974 1975 sredina llM (m) L.M (m) (mm) (m) FR-5 - R51/1 +0,6820 +0,6819 +o, 1 +o, 6820 FR-6 - R42/10 -0, 1824 -0, 1820 -0,4 -0, 1822 FR-7 - R42/l l -1,4661 -1,4659 -0,2 -1,4660 FR-8 - R5722 -6, 3495 -6, 3492 -0,3 -6, 3494 85 Če predpostavimo, da se zgradbe, v katerih so delovni reperji, niso posedle, potem opazimo majhen dvig vseh fundamentalnih reperjev, kar pa je skorajda neverjetno. Vzrok tega je ver- jetno naključje, saj je skoraj nemogoče, da bi se late toliko raztegnile, posebno še, ker je bila navezava obakrat opravljena meseca julija. Ker so razlike majhne in v dopustnih mejah, smo v računu upoštevali aritmetične sredine, 2 .4 Navezava f undamental ni h reperj ev in novih zank mreže Pri navezavi mreže so se pokazale težave, predvsem na južnem območju mestne mreže, kjer so večja posedanja, Najenostavnejšo navezavo smo imeli v Dolskem in v Škofljici. Tam sta fundamentalna reperja navezana na mestno mrežo le s slepim vlakom do najbližjega reperja mestne mreže. Seveda se nismo zadovoljili le s tem, ampak smo nivelirali tudi do naslednje- ga najbližjega reperja in s tem kontrolirali stabilnost prvega reperja. FR-6 v Jezeru smo navezali na reper mestne mreže R 7200 in ga kontrolirali z niveliranjem do R 7201. Ta dva reperja pa sta obenem rabila za navezavo nivelmanskega vlaka iz Vnanjih goric prek Ljubljanskega barja, ki je rabil za določitev višine FR-5 v Vnanjih goricah. Seve- da pa bi bila ta navezava izredno dolga in zato netočna. Da bi izboljšali natančnost, smo iz Vnanjih goric potegnili nivelmanski vlak prek Brezovice do Podsmreke, tam pa smo ga na- vezali na mestno mrežo, na reper R 113. Ker pa reper že leži na območju Ljubljanskega bar- ja, smo nivelman podaljšali do reperja R 114, ki že leži na trdnih tleh. Sama od sebe se je ponudila še možnost dodatne navezave s tretjim nivelmanskim vlakom od Vnanjih goric do me- stne mreže v Drapaležu na reper R 39/24. Tako imamo možnost določitve nadmorske višine vo- zliščnega reperja R 52/2 v bližini fundamentalnega reperja FR-5 iz treh nivelmanskih vlakov. S tem na eni strani povečamo natančnost nadmorske višine FR-5 in na drugi strani dobimo zgo- ščeno mestno nivelmansko mrežo na jugozahodnem območju. Poleg navezave fundamental nih reperj ev smo še zgostili mestno ni vel mansko mrežo na južnem delu Ljubljanskega barja, kot prikazuje slika št. 1, Tu na barju seveda ne smemo pričakovati najboljših rezultatov, ker je izvedba nivelmana otežena zaradi nestabilnih tal in zaradi po- sedanj danih reperjev, ki tudi ne poznamo dovolj natančno. Že prve primerjave med izmer- jenimi višinskimi razlikami in danimi višinskimi razlikami so pokazale, da brez upoštevanja posedanja ni mogoče zadostiti strogim zahtevam o dopustnih nesoglasjih. Iz predhodne razis- kave o posedanjih smo vzeli vrednosti posedanj na leto za posamezne dane reperje, po upo- števanju posedanj pa dobimo dobro osnovo za izračun novih višin. To potrjuje, da so tudi po- sedanja na južnem trdnem območju kljub velikim zneskom, zelo verjetna, sicer se nam izmer- jeni nivelmanski vlaki ne bi dobro ujemali z danimi višinami. 86 Slika 1 Slika 2 87 Tabela 1. Posedanje reperj ev za navezavo novih delov mreže R Pos/1 Štev .1 et H' .6.h H mm m mm m 7198 3,00 2, 7 292,7222 -6,0 292.7162 42/8 3,63 2,7 287,6347 -9,7 287,6250 114 0,31 2,7 320,6455 -0,8 320,6447 7200 2,22 2,7 293,9329 -6,0 293,9269 39/24 2,02 2,7 291,2616 -5,4 291,2562 5355 2,90 2,0 295, 1147 -5,8 295, 1089 41/26 5,40 2,4 288,6872 -13,0 288, 6742 42/26 3,07 2, l 297,7814 -6,5 297, 7749 Iz tabele se vidi, da znaša popravek posameznih višin od 0,8 do 13,0 mm. Kljub tako veli- kim posedanjem in, seveda, popravkom pa se nam popravi jena mreža I epo izravna. 2 .5 Ocena natančnosti Tu zaključenih zank ni in ne skupne izravnave. Zato I e iščemo nesoglasja med ni vel iranimi višinskimi vlaki in višinskimi razlikami danih reperjev. Tako lahko računamo po enačbi. f = nesoglasje med dano in merjeno viši no N = število nivelmanskih vlakov V naslednji tabeli so zbrani daljši nivelmanski vlaki z novo izmerjenega območja in pripada- joče vrednosti nesoglasij .Da bi dobili verjetnejše rezultate, smo dodali še 3-kratno meritev zanke 40. Tabela nivelmanskih zank in vlakov Zanka f s s2 f2 ff Nivelir Vlak mm km km2 -s- 142 +0,6 6,58 43,30 0,36 0,05 koni 002 143 +0,2 3, 72 13,84 0,04 0,01 II 144 -0,7 4,37 19. 10 0,49 o, 11 II 145 +0,9 2, 12 4,49 0,81 0,38 II 139 -1,4 6, 10 37, 21 l, 96 0,32 koni 007 140 +0,4 l, 33 l, 77 o, 16 o, 12 II 141 -0,2 9,44 89, 11 0,04 0,00 II 40 -0, 8 7,69 59, 14 0,64 0,08 koni 002 40 +0,9 7,69 59, 14 0,81 o, 11 II 40 +2,4 7,69 59, 14 5,76 0,75 koni 007 .E 56, 13 I 386, 24 Lll,07 Ll,93 Po gornji enačbi dobimo srednji pogrešek za ki I omet er dvojnega ni vel mana. m = ± 0,44 mm/km 88 Ta rezultat je precej manjši od srednjega pogreška iz leta 1971 in seveda tudi od srednjego pogreška iz leta 1963. Vzrok tega je gotovo tudi uporaba točnejšega nivelirja. Zato bo za- nimiva primerjava med zankami, niveliranimi z nivelirjem koni 007, in zankami, nivelirani- mi s konijem 002. Rezultati so tile: m007 = ± O, 55 mm/km moo2 = ± O, 35 mm/km Rezultati, dobljeni s konijem 002, so za 30 % boljši od rezultatov, dobljenih s konijem 007, kar je vsekakor veliko izboljšanje natančnosti. Na ta način smo dobili le skupni pogrešek nivelmana. Skušajmo ga še razčleniti na sistema- tični in naključni del. Za to razmejitev pogreška si izberemo način s presekom dveh premic, ki je obdelan v članku GV 1975, št. 4, z naslovom Določitev najbolj ustreznih formul za oceno natančnosti mestnih nivelmanskih mrež. V ta namen zberemo vse nivelmanske vlake iz prejšnje tabele v eno premico in vse nivelmanske linije, do dolžine 0,5 km, iz naslednje tabele v drugo premico. Ti dve premici nato grafično presečemo, kot kaže si ika 3. Tako do- bimo vrednosti za r, 2 oziroma za Y/ ter za a 2 oziroma za a 11= o,,s ~ = 0,42.