Li$t slovenskih delavcev v Ameriki. Ste^r. 5 1. ITSTe VA/ 27. 1900 Xj©*to vin. Vabilo na naročbo. Izborni vspeh boykota. Radi deset centov, Koncem t^ga t^dna prvo pol letje osmega letnika ,,GLAS NARODA" iu prosimo vse one rojake, kt^rim ta fcas poteče naročnina, da bi blagovolili isto kmalu doposlati. Vsakemu rojaku delavcu je znano, da imajo neodvisni delavski listi podporo le pri delavcih, kU«rili organ je baš ,,Glas Naroda'* in zato pričakujemo, dajo nam rojaki delavci ne bodo odrekli. Rojaki delavci, časi so resni, črni oblaki so na političnem in gospodarskem obnebju, pazljivim nam je biti na braniku v prvej vrsti delavskih koristi, ktere istiuito le zastopajo delavski listi in t«h eden je , GLAS NARODA"; vsak slovenski delavec,kteri se zadeva svojega stanu bi m<>ral biti naročnik in podpornik kakega delavskega lista in za Slovence je to „GLA8 NARODA!4' Naš program je znan in odkrit, zato ne bodimo dalje zgubljevali besedi in prostor tratili, ohefiamo 1h, da b »demo i v drugej polovici leta zastopali interese tlačenega delavskega ljudstva in listu sem in tja pridajali prilogo. Na Vas rojaki delavci pa je, da list dobro in točno podpirate. Uredništvo in upravništvo ..Glas Naroda'1. Ponesrečena zabava. Radi neprevidnosti vtonila dva prijatelja. Prijatelja Harry P. Bissel in Clifford Lnngbotham, Člana veslar-skega kluba v Yonkersu, peljala sta se vnedelo v IS čevljnv dolgem čolnu po reki Hudson navzdol, ter nameravala v Kgg Beach na Nf\v Jeri*eyskem obrežju prebiti nedeljo. Rila sta akoro ie pri cilju svoje vožnje, ko* prične njima nasproti p. hat i močan južni vnter, kar ju je pri veslanju jako sviralo. Longbothom vstane ter sleče svoj volneni jopič, pri tej priliki seje čoln prevrnil in oba tovariša sta zginila v vodi. Ko Od tisočev se komaj jeden vozi z St. Louisko poulično železnico. St. Ii o u i s, :!4. junija. Dva „be-ločepca"/-na padla in pretepla sta včeraj gostilničarja Beneja, k^r je zapodil iz svoj«» gostilne gospo Evo Doman, ki je v njHgovih prostorih iskala zavetja preti poulično drn-haljo, ktera jo je hotela kaznovati, radi pogluževanja skabov^ga voza. Gostilničar Bene je že tretja žrtev beločepcev v južnem St. Louisu. Dosedaj se policiji še ni posrečilo uiti jedu«*ga b*h lopov zasačiti. Gospodični Mary Buck posrečilo je konečni» rešiti gospo Doman iz rok ru7.kači'ue množice, kar je njenega brata Louis B. Bučka toli užalilo, da je predvčerajšnjem umrl, — kakor se v obče pripoveduje — vsled zavisti, da je njegova sestra s tem činom dos-gla oltčno priznanje. Ft*di boykota ima družba poulične železnice veliko zgubo. 17 med tisočerih upa se komaj eden posluževati b* ,,skal>ovih voz B ykot ni naperjen samo proti osol)»ui, koje se označene železnice poslužujejo, temveft i proti nj'ho-vim zaščitnikom, če ubraniti se svojega napadalca. Slednji videvši, da mu je tudi vsak silobran nemogoč, vzame iz svojega žepa revolver, ter trikrat ustrelil na Straiana. Vsaka kroglja je le zadela dobro Castazijevo žrtvo, kteri je sluteč kaj ga čaka, ubežal, ter se skril v kleti hiše št. 61 President St., kjer je bil kasneje prijet. \ policijski postaji preiskal ga je zdravnik, ter razun mnogih oteklin našel, da si je Castazi med tepeženi zlomil prst na desni roki, med tem ko je Straiani bil že mrtve. Nesreča na morju. kritiški pamik ,,Puritan" dospel je v nedeljo 24. t. m. docela poškodovan v newyrSko luko. Pred nji del ladije bil je razbit iu poln vode. Kapitan James poročal je pomorski oblasti, da se je njegov pamik dne 17. junija med 40. m 44. stop severne širine ter 47. in 3G. stop zap. dol., zadel ob nemški parnik ,,Arcadia" radi goBte megle. Ne srečo zapazili bo še le, ko je bilo že prepozno. Parnik „Arcadia" zadel je z vbo močjo ob ponesrečeno ladijo. ,, Arcadia" je na potu iz Phila del phi je v Hamburg, je le malo po&kodovaoa. Pijani domobranci. Kako vežbajo milico. Polkovnika John G. Edda, poveljnika 47. polka milice so radi prestopka proti disciplini postavili pod zatožbo. •47. polk je imel 11. maja v Cr^ed-Uiore slrelne vaje in del moštva se je opijanil. Namesto da bi se vež bali v merilnem rokod"!jstvu, podali so se gospodje vojaki v senco biižnega gozda, od koder bo pnstre-ljali svoje naboje na Limbergerjev hotel in mimo vozeče vlake. Da pri tem ni bilo nikakih mrtvih in ranjenih je res velik čudež, kaiti ljudi, ktere bi bili lahko postrelili, ali pohabili je bilo dovolj v bližini pijanih vojakov milice. Ko je podpolkovnik Thurston, nadzornik vaj o streljanju državne milice čul o izgredih vojakov, za-povedal je polkovniku Eddy naj napravi red in to baje poveljnik ni storil. Na poslano mu tožilno pi smo je odgovoril Eddy, da bo njegovi ljudje res streljali na prepove, dan način in je tudi dal več vojakov zapreti, toda ker ni mogel proti njimi najti nikakih dokazov, opustil je vse nadaljue korake. Mlad morilec. Saratoga, N. V., 23. junija. Danes so zaprli I2l^tnega Frank Alden iz Head ley IIill, Saratoga Co., N. Y., koji je včeraj p polu dne ustrelil svojega 56letnega očma Wallace Goodnerja, kteri je pretil svoji ženi, da jej z britvijo prereže vrat. Mladi Alden ustrelil je očma, baš ko je slednji neusmiljeuo pre tepaval svojo ženo. Velik požar v Pittsburgu. Pittsburg, Pa., 22. junija. Danes popoludue je v trgovskem delu mesta razsajal velik požar, kteri je napravil več stotisoč do-arjev škode. Ogenj je nastal v >zadju šestnadstropnega zidanega poslopja. Deset minut ko so zapazili ogenj, je bilo že vse poslopje v plamenu, kteri je pretil tudi sosednim poslopjem. Pet minut pozneje je preBkočil ogenj čez cesto in v 114)11 je pričela goreti streha osemnadstropnega krasnega poBlopja prve narodne banke. Trajalo je v*č nego uro predno se je gasilcem posrečilo ogenj vsaj toliko omejiti, da se ni širil dalje. Prvo poslopje, ktero cenijo na $000.000 je popolnoma pogorelo. V Duffovem kolegiju, ktero je imelo v tem poslopju avoje prostore, je bilo ob Času požara 50 dijakov, kteri so moraii pustiti svoje knjige, da so rešili življenje. V velikem drenju se je več mladeničev poškodovalo. Nekaj časa so mislili, da je več ljudi ostalo v gorečem poslopju, kar se pa k sreči ni uresničilo. Kako je ogenj nastal dosedaj še niso mogli dognati. Grozen čin blaznega. Cedar Rapids, la., 24. junija. Včeraj zvečer je 27Ietni Chae. Mt Hord naenkrat zblaznel, zapustil svoje stanovanje ter se podal v mesto. Danes prišel je a kolom oborožen v stanovanje James Fitzsi-moua ter težko ranil Fitzsimouovc soprogo iu hčgr. Sosed I. Drake prihitel je napadenim 11a pomoč, toda tudi njemu prizadejal je Mef-ford smrtno nevarne rane. Videvši svoje žrtve v krvi ležati, bežal je kakih Bto korakov daleč, ter se na ulici U9trelil. Kroglja prodrla mu je prti pod srcem, nato se je vsedel na tlak, ter ustrelil drugič v svoje prsi, na kar se je zgrudil mriev na ulico. 35 osob usmrtenih. Vlak padel 60 čevljev globoko. Atlanta, Ga., 24. junija. V bližini McDonough pripetila se je minolo noč grozna železniška nesreča, gotovo najstrašnejši , kar se jih je pripetilo tekom za<-ijih desetletij. Vlak, kteri bi mo-il ob 9. uri dospeti v Atlanto, za.tustil je ob 7. uri zvečer mesto Mac in. Vozil je z običajno hitrostjo. Vlak je odšel iz Macona, ko je prh*da razsajati grozna nevihta, dež lil je v potokih, zelo pogosti blisk: razsvetljevali so nesrečni vlak. D-.epevši v bližino mesteca McDom ugh, padel je vlakvfiO čevljev globt. ko v 125 Čevljev široko globino. Ž lezniški vozovi so se takoj zrušili in vneli, vsi potniki, razun onih v Pullman vozu kakor tudi sprevodniki in strojevodje so bili na mestu usmr teni. Radi neprestanega deževja zadnjih dni preplavil je p^tok Camp Creek vso okol;co ter pod-*l železniški nasip; skozi nasti drtino tekla je voda liki velike ■»■ke na drugo stran nasipa. V to olprtino padel je nesrečni vlak in ljudij je usmrtenih. Na rešitev pivih vozov niti. misliti ni bilo mogoče, kajti težki Pullmanoy voz pognal ie ostale vozove v gl- bočitio in v njem se nahajajočim ljudem nikakor ni bilo m"go^e priskočit v pomoč ponesrečencem. Strašna noč ostala l><>d». r< ženini v dosmrtnem spominu. Iz g boči-ne čuii so se obupni v.?* vi z smrtjo se borečih nesrečnež^v, ko-jim ni ostalo nič druzega, nego odločiti se ali na smrt v ognju gorečih vagonov, ali pa pogin v vodi. Nevihta razsajala je neprestano dalje do jutra, in ko je napočil dan, pojavil se je preostalim potnikom Btrašen prizor. Po vodi plavala so deloma sežgana, deloma grozno razmesarjena trupla ponesrečencev. Par rešenih potnikov podalo se je takoj po nesreči v McDonough, kjer so naznanili katastrofo. Takoj je podala množica milosrčuib ljudi na mesto nesreče, toda prepozno, kajti pomagati ni bilo treba nikomur več ; edino kar jim je pre ostalo je, da so skupili ona mrtva trupla, koja je voda splavila na I kopno. Danes zjutraj odposlalo je železniško načelništvo v Atlanti na lice mesta rešilni vlak, s kojim so preostali potniki, kteri bo večinoma težko ali lahko ranjeni, dospeli v McDonough, kjer so jih meščani nastanili v svojih stanovanjih. Mrtveci, kojih ni mogoče poznati, pokopani bodo skupno v McDi-uough. James T. Suilivans strojevodja ponesrečenega vlaka, bil je eden najboljših železniških služabnikov ter je 20 let opravljal vestno - in točno Bvojo službo. Zapustil je vdovo z šestimi otroci. Nevihte na jugu in zapadu. C a r b Ojii dale, 111., 24. junija. Neprestani dež prouzročil je na več krajih velike povodnji. Mestece Mill Creek ob Mobile & Ohio železnice je preplavljenoj navečkra-jih m^sta sega voda do prvega nadstropja. Železniški promet je popolnoma vstavljen. Polje je do cela opustošeno. Atlanta, Ga., 24. junija. Žetev je radi veduega deževja vničena, tretjina vrtuih nasadov ni več za rabo. Prava bitka med štrajkujočimi premogarji in skabi. \V i 1 k e s b a r r e, Pa., 22. jun. Pri Fernwood premogokopu, Butler M ine Co., blizu Yotesville, kjer premogarji že tri tedne štrajkajo, je prišlo danes do hudega boja. Bojevali so se z revolverji in izstrelili nad sto Btrelov. Dva štrajkarja sta bila ranjena. Premogokop straži sedaj več skabov. Šerif Harvey, kteri seje upiral dati posestnikom premogokopa deputyje na razpolage, ima na pmstoru dva detektiva, ktera mu vsak dan poročata o dogodkih. Štrajkarji so večinoma Italijani. Strajk je nastal radi tega, ker so posestniki premogokopa poskušali k uniji spadajoče Italijane odsloviti in na njihova mesta nastaniti skabe. Toda ni se jim posrečilo dobiti več nego dvajset ska'oov, VBi drugi so pristopili k uniji. Štrajkarji so zasedli vsa pota proti premogokopu in tu je že večkrat po-preje prišlo do pretepa s skabi. Danes pa je prišlo med oboroženimi štrajkarji in skabi do omenjeae-ga krvu^ega boja, pri kterem prvi niso nič opravili, ampak dva njihova tovariša sta bila hudo ranjena. Priporočilo. Rojakom dospevšim v New York toplo priporočamo ,Wahrenberger hotel1 130 Greenwich Street. Dobra, tečna jed in čedno stano vanje je po nizkej ceni. Potujoči Slovenci Be tam shajajo. Ako bi bila po noči ali ob nedeljah naša pisarna zaprta, naj le lepo tja gredo. Ta hotel je par hiš od naše pisarne. „Rumeno pošast" je imenoval cesar Viljen II. trajno pretenje Kitajcev Eyropi in vsemu omikanemu svetu, kakor hitro se popolno zavedo o svoji mo£i m zmožnosti. Rekel je, da ta mongolska pošast na daljnem iztoku pre2i na politični položaj Evrope. Toda veliko bolj nevarne, nego po-vodenj milijone sinov nel»eškega cesarstva so razne*bolezni želodca, ktere nadlegujejo vsak narod, provzročene od nespametnega pitja mrzle pijače ol> vročem letnem času. Na lo isti ni to nevarnost ne opo/arja ljudstvo vladar ali plemen i taš; toda vse to jeskrl.no prevdaril naš meščan JOSEPH Tki NEK, 437, West iSth Street Chicago, 111, kteri je /e preil IO leti iznašel svoje AM ERIK ANSKO l.RFN-KO VINO, ktero se je v tem dolgem času najboljše obneslo, ter jxKiaja človeštvu močno in nedosegljivo orožje proti neomenjeni neyar-Tri ne rje vo amerikansko grenko vino yTriner's American Elixir of lJitter Wine) je najltolj zanesljivo zdravilo ne samo za poletne bolezni, ampak splošno za vse bolezni žeh»dca, ieter in ledic. Ozdravi neprebavljivost, zaprtje, bi u vanje, drisko, omotico, s!al»o spanje itd. Vino je zelo finega okusa in celo otroci ga radi pijo. Trinerjevo grenko vinoTriner's Hitte W ines (vprašaj lekarnarja in ne vzemi ničvredno ponarejeno nadomestilo) ohrani več Življenj, nego jih kitajski „boxerji" vzeti zamorejo. Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite ee vedno na FR. SAKSER & CO. 109 Greenwich Str.. New York. nKaiser Wilhelm der Grosse" cdpluje iz New Yorka vtorek 3. julija ob 10. uri. To naznanjamo rojakom na m no ga vprašanja. j^P"vParobrodue listke prodaja: FR. SAKSER, 109 Greenwich St. New York. Seveda... misliš vsako pivo je dobro — Vefiiuonia je tudi .... Top*■■. ako si kdaj pokusil $ SUPERIOR STOCK * pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE . Bosch Brg. Co. laze linden, - - - mich. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. Entered as second class matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893. »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Isdajatelj in uredniic: Published by F. SAK8EB. 109 Greenwich St. New York City. tf a leto velja list za Ameriko $3.—, «a pol leta ..............$1.50, I a Evropo xa vse leto ... gld. 7.—, m i. „ pol leta----- 3.50, • „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki „Glas Naroda" iihaja vsako sredo in soboto. GLAS NARODA" (,,Voicb of the People") Will be isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon Order. Pii spremembi kraja naročnikov orosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nas) )vnika. Dopibom in pošiljatvam naredit«-aaslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Telefon 3795 Cortland. Kapitalistična nesramnost. Bodisi temu kakorkoli, po našem prepričanju postopali so St. Louiski štrajkarji, hoteči šiloma preprečiti promet poulične železnice — popolnoma pravilno. Nika kor se jim ne more predbacivati, da so skušali z uporabo dinamita j Kitajska Botha hoče odnehati. ,boxerjev4 na Kitajskem in zboljšati policijske razmere, seje popolnoma izalovilo, kajti očividno je, da kitajska vlada pod geslom: „proč veluik Botha pripravljen^se podati tujci," z „boxerji" zajedno proti Angležem, toda predsednik Kruger tujcem postopa. Že spočetka vstaje se je obče trdilo da cesarica-vladarica vstajo pospešuje, kojemu dejstvu se je v oficijelnih krogih seveda ugovarjalo. Toda temu ni več tako, kajti na mesto da bi kitajsko vojaštvo vstajo takoj v priče tka udušilo, je isto vojaštvo na strani ,,boxerjev" napadlo evrovejski del mesto Tien-Tsin, ter zabraniio mejnarodnemu vojaštvu pot proti Tien-Tsinu. Položaj je od dne do due resnejši in težko je tolmačiti, bodo li velesile tudi v bodoče zavzemale stališče, da je vojska s Kitajsko nemogoča. Gla&otn ljudskega prava ni neobhodno potreba, da se forme!no razglasi vojuo stanje še le v slučaju, kadar jedna država drugi vojsko napove, temveč za proglasitev vojnega stanja zadostuje popolnoma, ako koja država brez uzroka v škodo drugih držav prične vojaške operacije. Kljulj temu velevlasti do danes še niso proglasile Kitajsko kot vojskujočo se silo, temveč vedno se še o ,,fanatični druhali" govori, kar je popolnoma neumestno, kajti kitajsko vojaštvo je izbor-no v vojevanju poučeno, z moder-uimi puškami in najnovejšimi topovi oboroženo. Iz vse stvari bo seveda sedaj šf ne morejo izvajati posledice. Sicer skuša podkralj Li - Hung - Chang med Kitajsko in velesilami posredovati, todsi t^mu nihče ni verjame kajti faktumje, da hoče cesarica s tem činom le nadaljno pošiljatev vojske v Kitaj zaprečiti. Toda zakaj se ni kitajska vlada takoj s po-četka prič« !a pogajati z velesilami? Sedaj je gotovo žo prepozno, kajti velesile bodo gotovo izvršile svoj načrt, dasiravuo so bile takoj pri prvem poskusu — oslobodenju Tien-Tsina — poražene. Za kako pporazumljeuje je sedaj skoraj neugoden čas izvan, ako vlada vsem zahtevam promet ustaviti ter življenje potnikov v smrtno nevarnost spraviti. Vse to je družba poulične železnice sama storila ter pri ten: postopala tako, da je javno mnenj« moralo biti prepričano o krivdi š t r a j k a r j e v. Konečno mora biti štrajkarjem že vse jeduo kar njim ,,javno mnenje* \ ali bolje meščanstvo, predba-civa, radi tega slab vtis, kterega jo napravilo nesramuo početje družbe, gotovo ne bode manji. Da je krivda na strani družbe, je skoraj dokazano dejstvo. Sicer zaprta dva služabnika družbe še nista priznala, da sta naravnost cd nje dobila povelje posluževati se dinamita, toda ker ne moreta navesti nikakega uzroka usiljuje se skoro utemeljena misel daje družba sama razstrelbe prouzročila, da na ta način vlado prisili v odpošiljatev vojaške moči, ter javnost proti štrajkarjem nahujska. Istotako vse prejšnje razstrelke xamorejo se družbi sami pripisovati, kajti v nijednem slučaju ni bilo kako drugo imetje družbe poškodovano. Nesramnost St. Louiške družte tam ore Be po vsej pravici prispo-dabljati onim mest Buffalo, Chicago, Idaho itd. Kapitalisti se pritožujejo o infamuem postopanju štraj-karjev, med tem ko počenjajo oni najnesramneje, hoteči vso krivdo svaliti na štrajkarje, samo da se jim posreči privabiti oboroženo silo proti ubogim delavcem. Ali ni to vrhunec kapitalistične nesramnosti? ugodi te»xa javno varnost jamči, kar jej je pa docela nemogoče. Iz li pil koloni] London, 23. junija. Kakor se skupno delovanje tako počasi na Fretori je poroča, je glavni po- ga zadržuje, ker se slednji boji, da bi ga ne poslali v pregnanstvo. Poveljnika Andries in Crouje sta se podala. Na cestah v Pretoriji vidijo večkrat soproge generalov Botha in Luka Meyer kupovati Bvoje vsakdanje potrebščine. Tu se zelo čudijo, da deputacija iz Pietersburga prav na severa Trausvala in daleč od bojišča, lord Robertsa prosila naj pošl e tja posadko ter prevzame podajo mesta. Vlaki bodo baje kmalu vozili med Durbanom in JohanneBburgom. Iz Scheepersne-ka v Oranje državi se poroča, da je v Četrtek 250 Boercev pregnalo blizu Durukopa oddelek britiške konjiče in v ozadju Brabantovega tabora vplenil mnogo govedi. Komatije na Kitajskem. Položaj vedno bolj resen. C he F u, 22. junija. Oficijelno se poroča, da streljanje na Tien Tein z velikimi topovi še vedno traja. Tujezemske naselbine so skoraj vse požgane in amerikanski konzulat je popolnoma porušen. Rusi zasedajo železniško postajo toda boxerji jih hudo nadlegujejo. Pomoč je nujno potrebna. Zgube so velike. Železnica od Tong Tan do Ching Liang Cheng na potu do Tien Tsina je odprta. Shanghai, 22. junija. Kakor konzul Zjed. držav v Che Fu brz<>-javlja, so Kitajci streljali včeraj na tuj^zemsko naselbino v Tien Tsinu zvelikim topom. Amerikanski konzulat je bil razdjan. Pravijo, da j< general Young nedavno pri avdi-jenci cesarici vdovi predstavil vqdja boxerjev. Telegrafično postajo v Tien Tsinu so požgali. Tudi med tukajšnjimi Kitajci je nastal velik strah. Bogatejši se umakujejo nazaj na dežnlo. Istotako beže ruski prebivalci iz Che Fu in New Chwaug v Port Arthur. Nek uradnik iz Che Fu trdi, da kitajsko brodovje išče zavetja v Shanghai. Britiška vojna ladija „Daphne" je iz Hongkong" dospela v Shanghai, in v Canton je dospela amenkanska topničarka ,,Don Juan d'Austria". Dobro plačani profeforji brez učencev. Ha van a, 22. junija. V Ha van i prihajajo na dan vedno novi škandali. Najnovejši škandal zadeva profesorje tukajšnega vseučelišča, od k ter i h so nekteri dobivali $24 - . j • J) fl i Žrt 000 letne plače. Teh profesorjev ^t je bilo skupno 72, zraven pa še 24 < \ , . , . . . ^ ueti najbrže pomočnikov, od kterih nekteri niso imeli nikakega razreda, drugi zopet jednega ali dva učenca. Poleg tega so nekteri profesorji dobivali še posebne dohodke od vlade. General Wood je zmanjšal število profesorjev na 46 s pomočniki vred, kteri za 450 dijakov popolno zadostujejo. Preje je bila na pr. grščina razdeljena v tri dele: zgodovina, slovnica in slovstvo, za ktere so bih odločeni posebni učeniki. Sedaj je za vse tri oddelke nastanjen jeden sam profesor. Vojska na Kitajskem. Resni položaj na Kitajskem za-vsel je stališče, koje nam jasno sve-dofti, da ni jedna evropejska velesila, ktere so se združile v svrho mejnarodnega postopanja na Kitajskem ni bila dovolj poučena o notranjih razmerah velikanskega cesarstva, kajti da se zbirajo v skrajnem vshodu za svetovni mir nevarni oblaki, na to nihče ni mislil. StaliMe, kojega so zavzele sdroiene velesili, ud uši ti vstajo Vojna med Bosrci in Anglijo. Hamilton in Buller. P r e t o r i a, 22. junija. Jan. Ha-miltonova kolona je včeraj dospela v Springs na poti v Heidelberg, kjer se bodezjedinilz Bullerjem. Slednji je bil včeraj v Paardekopu in bode jutri dospel v Standerton. S tem nameravajo učiniti zvezo med Pre-torijo in Standertonom in med Transvaalcem in Oranjevcem paiBto pretgati. Baden-Powell poroča iz Ruatenburga, da je našel mero-dajne Boerce, kteri so se mirno vračali na svoj dom. Med njegovo odsotnostjo so vjeli poveljnika Steijua in dva sovražna častuika. Lord Ed. Cecil, administrator Rusten-burg pokrajine jedo časa, koje bilo odposlano to poročilo nabral skoraj 3000 pušk. Komisar v Kroo stada poroča, da so v Wolmorenstadu oddali Boerci 341 pušk. Več vojaštva na Kitajsko. Portsmouth, 22. junija. Ad-miraliteta je izdala povelje, da ima 30. junija 1241 pomorščakov odriniti na Kitajsko. Calcutta, 22. junija Štirnajat prevožnih ladij bode vozilo vojaštvo iz Indije na Kitajsko. Razun vse ladije v pristanu, in „Palamcotta" bo-v nedeljo odrinili s 7. ben ga 1 s k i m p.^š polkom. D n n a j, 22. junija. Druga vojna ladija križarka „Maria Theresia" je dobila povelje nemudoma odriniti tia Kitajsko. R i m, 22. jun. Križarki „Strom-in ,, Veauvia" bodeti v malo dnevih s 1600 vojaki odrinili pr..ti Kitajski. Yokohama, 22. junija. Ruska križarka „Patik41 je včeraj dospela v Taku. glede delitve Kitaja. Zato p redu je. Pomožno vojaštvo ne more dalje. Washington, 23. junija. Oddelek mornarice je dobil - danes zjutraj od contre admirala KemplVa brzojavno poročilo, da so se naši pomorščaki vzajemno s 400 Rusi blizu Tien Tsina spoprijeli s Kitajci, toda sovražnih vrat niso za-mogli prodreti. Sedaj je pripravljenih 2000 mož za drugi poskus. Glede vprašanja mednarodne mornarice je Kerapflf dne 23. junija preko Che Fu poročal, da se sedaj med tujezemskira vojaštvom v Pekingu nahaja 30 Avstrijcev, 75 Francozov, 79 Augležnv, 50 Nemcev, 40 Italijanov, 23 Japoncev, 75 Rusov in 58 Amerikancev. O oBodi Seymourove pomožne ekspe-dicije ne ve kaj poročati, istotako ne o položaju v Pekingu in Tien Tsinu. Važnim smatrajo tu brzojav Li Hung Changa, poznanega kitajskega diplomata in sedajn^ga podkralja v Cantouu, v kt^rem zagotavlja, da se streljanje iz trdnjav na tuje-zemsko brodovje ni zgodilo na povelje vlade. Podkralj želi v imenu oblasti iti v Peking ter upa tam prav sigurno napraviti mir. Mi-alijo, da so Zj«d. države in tudi druge oblasti njegov predlog sprejele. V vojnem oddelku nameravajo osem oddelkov G. p«»lka zvezne konjič« poslati na Kitajsko. Polk je sedaj nastanjen v San Francisci in bil začetkom namenjen za Manilo. SSO0 mož broječi oddelki se bodo vkrcali na prevožni paruik ,Graut'. Na Filipinah je brigada vojakov in še š^st vojnih ladij dobilo povelje nemudoma odriniti v Taku. Admiral Kempflovo brodovje bode štelo potem trinajst ladij. Vkljub omenjenih vojski ni h priprav trdi naša vlada, da Zj^d. države ne nameravajo vojske proti Kitajski. Tri milijone ,,boxerjev" na bojišču. Obupno stanje v Tsinu. tudi Tien Tsinom razdejan«. Raaki vojaki prihajajo daai za dnevom. Angleški konzul prosil je brzojavno pomoči, a ni dobil odgovora. Tujci bežijo k obrežju. Petrograd, 24. junija. Položaj v Tien Tsinu je vedno resneji. boli Delitev Kitajske cilj oblastij. London, 23. junija. Iz položaja na daljnem iztoku je videti kakor bi se Kitajska z vsem svetom vojskovala. Vojske ni napovedala niti Kitajska, niti drugozemske oblasti; uzrok temu pa je, ker j« zveza s Kitajsko nemogoča in oblasti kitajskim zastopnikom v Evropi ne morejo preje izročiti potnih listov, dokler niso sigurni o osodi svojih lastnih poslancev v Pekingu. Iz kitajske stolice že devet dni ni bilo nikakega zanesljivega poročila m bati se je za varnost tamoši.jib tujezrmskih podanikov. Sedaj je j;>sno, da Be kitajska vstaja ne bode dala tako hitro zatreti. Konečna rešitev kitajskega vprašanja dela Angliji največ preglavice, kajti pri tem nima kaj dobiti, pač pa mnogo zgubiti. Vsa objavljena poročila o b >delovanju n« Jutrovem so ugodna, toda lord Salisbury in britiški diplomatje se boje 2a Britanijo neugodnega konca. Vfcljub vsemu zanikanja se baje že 'sedaj vrše diplomatične obravnave L o n d o n, 24. junija. Kontre-admiral Bruce poslal je v London brzojav, vsled kterega v kitajskih vodah zjed i njen o brodovje pod vrh-uim poveljem ruskega podadmirala popolnoma soglasno postopa. Dne 22. junija prišlo je v Taku 200 mož anglo-kitajsk^ga polka iz Wei Ilai \Vei. Ker je vsaka zveza m^d Tien Tsin in Taku nemogoča, ter se je v zadnjih petih dneh posrečilo le jednemu poročevalcu priti iz Tien Tsina v Taku, je v obče le toliko znano, da so Kitajci evropejske naselbin«' popolnoma opustošiii. Po-žaj mednarodnih posadk je sila resen. 22. t m. zapodili so boxerji" v Tien Tsin poslane pomožne četo v beg. 25. t. m. došli brzojav poroča, da je pripeljal britiški paruik dumber" iz Tong San v Che Fu zadnjih 30 evropejskih begunov. Mesto Pei Ta IIu so tujci ustavili. • Povsem opravičeno se je bati za Peking in Tien Tsin kakor tudi z b adgiirala Seymoura in njegovo proti glavnemu mestu odpublano vojaštvo. Vstaja razširila se je po vsem severnem Kitaju, kjer se je zbralo nad tri milijone j.boxwrjev". Iz Shanghaja in Che Fu se poroča, da so v Tien Tsinu baje vsi Evropejci pomorj-ni, kterim ni preosta-jalo časa poiskati si varnega zavetja. V četrtek bojevala se je ruska in ameriška posadka, 530 mož, z 20.-000 Kitajci. Li Hung Chang svetoval je zastopnikom velevlaatij, da v Tinn Tsin ne pošljejo več vojakov, kar bi utegnilo tamošnje prebivalstvo le do skrajnosti razburiti. Iz Pekinga še vedno ni nikakih direktnih poročil, vendar je podkralj pokrajine Shantung zatrdil, da so poslaništva v Pekingu v varnosti, ter da so inozemski poslaniki zahtevali svoje izkaznice. Shanghai, 24. junija. Ruski ad miral Hildebrandt odposlal je včeraj 4000 mož proti Tien Tsinu. Med vojaki je polovica Japoncev. Che F u, 23. junija. Poročevalci javljajo iz New Chwanga, da je železnica med New Chwangom in Dopisi. La Salle, III., 22. junija. Potrtega srca sem danes prijel pero v roke in tega ne bi storil, ako ne bi imel rojakom sporočiti žalostnih vesti in sicer o zgubi dveh rojakov vsled nenaravne smrti. Dne 16. t. m. po noči ob 1. uri je šel rojak Pavi Primožič k potrebi in pri tem tako nesrečno padel po stopnicah, da sije tilnik zlomil, in je na meBto nesreče poklican zdravnik kouštatiral takojšnjo Bmrt po padcu. Pokojnik je bil doma iz Podgore pri Gorenji vasi, okraj Skofja Loka na Gorenjskem, stanoval je pri rojaku M. K., kteri se je pa te nesreče tako preplašil, da je ponesrečenega takoj dal odvesti iz hiše, zato bo bili duhovi precej raz burjeni, ali vse se je že deloma poravnalo in se bode še. Mrtvaški oder bo pokojnemu napravili pri rojaku A. Lajkoviču. Pogreb je bil dne 18. t. m. ob 2. uri popoludne do nemške katol. cerkve, kjer so bili pozemski ostanki blagoslovljeni, potem pa prepeljani na nemško katol. pokopališče. Sprevoda se je udeležilo društvo sv. Družine z svo-limi društvenimi znaki kakor vedno za umrlim bratom, udeležilo seje pa pogreba tudi obilo drnzih rojakov, ker pokojnik je bil miroljuben, dobrovoljen in aplob vsakemu priljubljen. V starem kraju zapušča blagi pokojnik šestero otrok in ženo. Bodi mu zemlja lahka. * Dne 20. t. m. pa je končal tek svojega življenja tragične smrti rojak Kristijan Likovič, doma iz Dolenjskega. Povod smrti je bil — samomor v obupu in umobolnosti vsled nesrečnega zakona. Kot mladenič je bil jako marljiv delavec, krotkega in mirnega obnašanja in vsakemu priljubljen. Osoda pa je hotela, da se je drugo polovico meseca maja t-ga leta oženil in sicer tako nesrečno, da si ni upal več živeti in raje m lad< brezbrižno ženo prepustil svoj-j osodi, sam pa segel po vrvi in bu obesil. Ze ni prvo omenjenega rojaka bode K S K Jeduota izplačala §800; žena druzega pa ne dobi nič, ker ni bil pri nobenem društvu. Že so se v našem delavskem listn ,,Glas Naroda" razmotrivali ženi-tovanski pogoji in razmere, k temu je doposlala gospa l\ Ž. iz Cleve-landa, O , dopis, v kt^rem je doka zala, da se zanima za obče človeške razmere, ter da čita, in da je potreba vsem čitati in politične razmere bolje presojati, ker so one navadno podlaga gmotne sreče ali pa tudi nasprotuo. Ona žena, ki se je ojačila pisati za list, bi vendar morala na vsak način spodbujati ne le možke, ampak tudi žeuBke v ianimanju do čitauja. Častitam jej za požrtvovalnost, želim pa tudi, da bi se druge ženske poprijele dopisovanja, in da bi še ona kaj pi-aala. Ako bi naši fantje in dekletu bolje čitala dobre spise, kteri blaže srce, razvedrujejo um in časnike, potem ne bi bilo toliko nesrečnih zakonov, namreč zakonov brez trohice ljubezni in si že prvi mesec po poroki po življenju segali. Simon Kavčič. Stari trg pri Kočevju, 12. junija. Slav no uredništvo „Glas Naroda" v New Yorku Po Vašem cenjenem listu za našo farno cerkev nabranih 339 K. in 70 h. sem gotovo prejel in vkujižil Prearčno se Vam zahvaljujem za Vašo ljubav in trud I Bog povrni I Zupni urad v Starem trgu, dne 11. juuija 1900. Peter Režek, župnik. Pavi Majerle in Ivan Koče, odbornika. Oficijelni dinamitarji. St. L o u i s. 23. junija. Hudobnež Ora F Havill. pri ktereu.u so včeraj našli naboj d in;, mita pri \V abash mostu in ga zaprli, je danes načelniku detektivov priznal, da je naboj sam položil pod most in potem drugim ljudem pravil, da je slišal štra karje p- goyarjati se o nameravanem razdejanju mogta. Havillov sokrivec Luther Ferran, kterega bo ž njim vred zaprli je prip wedoval policijskemu načelniku, da je Havill v njegovi pričujoč-nosti dobil dinamit od nekega zamorca, kteri dela v kamenolomu pri Claytouu. Odkar sta Havill in Ferron v zaporu, se v St. Louisu niso pripetile nikake razstrelbe dinamita. Iz tega sklepajo, da sta bila ta dvauficijel-na dinamitarja nastanjena od za-vratno morilne Transit Co., da bi zamogli dolžiti in blatiti štrajkarje ter to dalo governerju povod pozvati milico nad nje. Glavni državni pravdnik Crow je sklenil proti Transit Co. vpeljati obravnavo za razveljavljenje ,,charterja". Bivši governer Stone, odvetnik štrajkar-jev bode dokazal, da so pod jedna-kimi okolščinami že odtegnili „charteril železuičnim družbam. Dalje bode Stone dokazal, da je Transit Co. dobila svoj charter s podkupovanjem in se poslužila raznih Bleparij. ,,Boycott" proti družbi ima izvrsten učinek. Vsak dan si omislijo štrajkarji nove omnibuse in noben odličen človek se ne vozi več v vozovih z skabi. Chicago, 23. junija. Governer Stephens je rekel dam s nekemu poročevalcu: „V iztoku Ima ljudstvo prenapete nazore glede položaja v St. Louisu. Jaz pod nikakimi okolščinami ne smatram opravičenim, ako bi pozvali milico nad štrajkarje dokler šerif in policija razgrajalce utrahujejo. Takozvane izgrede so učinili Ih cestni pobalini in proti tnini so vendaar ne more poslali vojaštvo. Ciklon v Oklahomi. G u t h e r i e, O. T., 24 junija. Grozen ciklon, kteri je divjal včeraj kakih 50 milj naokoli v Beaver Countyu, prouzročil je ogromno škodo in več nesreč. Tri osobe bo bile na mfstu uamrtene, več nevarno ranjenih. Veliko število živine bilo je ubite, ali poškodovane. Ciklon razdejal je več hiš. Hišo posestnika Nebba odnesel je vihar 50 yardov daleč; 16 pastirjev, koji so pribežali v označeno hišo je deloma hudo, deloma lahko ranjenih. BODI previden na potovanju! Kupi tvoj parobrodni listek pri FR. SAKSERJU, 109 Greenwich St., ker ta te odpošlje s prvini dobrim parnikom, preskrbi ceno, dobro sta novanje in hrano. Ako kdo v New York dospe na kak kolodvor in se ne ve kam obrniti, naj gre na postaji k telefonu in nas pokliče 3795 Cortland in slovensko se z nami zmeni. Pri 15 centih, ktere da za telefon prihrani dolarjelfl Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,St. Paul", junija iz Southamptona, z 952 potniki. ,,Chateau Vquem", 23. junija iz Marseille, 5 1114 potniki. .jL'Aquitaine", 23. junija i/ Havre. ,,Lucania'% 23. junija iz i.iverpoola, s 1015 potniki. ,,Main*', 25. junija iz Bremena, b 366 potniki. „Maasdam", 25. junija 1/. k.Jtlcidiuiia, s 416 potniki. „Archiinede", 25. junija iz C-nove (20 dni vozila), z 922 poniki. ,,Kaiser Wilhelm der Grosse'% 2t>. junija iz Bremena, s 1370 potniki. -C Dospeti imajo: ,,Bremen" iz Bremena. „Kensington" iz Antwerpena. „Majestic" iz l.iyerpoola. „Kai*;r Friedrich" iz Hamburga. „La Touraine" iz Havre. ,,Etruria" iz Liverpoola. ,,St. Louis" iz Southamptona. ,,Potsdam" iz Rotterdama. O d p 1 j u 1 i so: ,,Batavia", 26. junija v Hamburg. ,,St. Paul", 27. junija v Southampton. ,,\Vesternland", 27. junija v Anlwerpen. O d pl j al i bodo: ,,Grosser Kurfiirst", 28. junija v Bremeu. ,,L'Aquitaine", 28. junija v Havre. ,,Fiirst Bismarck", 28. junija v Hamburg. ,,Aller", 30. junija v Genovo. ,,Graf Waldersee", 30. junija v Hamburg. ,,Maasdam", 30. junija v Rotterdam. ,,Lucania", 30. junija v Liverptxil. „ Kaiser Wilhelm der Grosse", 3. julija v Bremen. „Sl. L«uis", 4. julija v Southampton. ,Kensington", 4. julija v Antwerpen. .Bremen", 5. julija v Bremen. .Majestic", 6. julija v Liverpool. ,Kaiser Friedrich", 5, julija v Hamburg. ,La Touraine", 5. julija v Havre. ParnHki listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO. 109 Greenwich Su, New York. Jugoslovanska Katoliška Jednota. | ^ ili Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: Jožef Agn\6, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Nel>. I. tajnik: Ivan Govts, Box 105, Ely, Minnesota;) II. „ John Globoka r, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Aqni6, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG : John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PreSirn, Box 236, Ely, Minnesota; John LovSin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. PRISTOPILI: K društvu štev. 2, Ely, Minn., Andrej Arko, „ Frank Bobnar, J f f I ' Jakoh Parka, j) u J» * M Frank Vidervol. K društvu štev. 9. Calumet, Mich., Josip Ul.išič, ,, „ Josip P. Zunič. K društvu štev. 12, Pittsburg, Pa., John Stermole, „ Anton Zupančič. u ti " ' Društvo šteje 59 udov. K društvu štev. 15, Pueblo, Colo., Alojzij Bradač. Društvo šteje 19 udov. Izločen od društva štev 1, Ely, Minn., Josip Spicnagel. f Umrl od tega društva brat Frank P ri j a te 1 j, d-.ma iz Ribnice. Uzrok smrti: padel med vozove v Chaudler rovu v Ely, Minn. Društvo^šteje 151 udov. Izločen od društva štev. 9, Calumet, Mich. Anton Štu4 ranjenih, več jih je pogre-šajajo. Strojevodja je skočil raz vlak, koje vidni, da se ni mogoče izogniti neoreči. Rop na osobnem vlaku. S u 1 1 o s, Vra.t 22. junija. Osobni vlak St. Louis Iron Mountain A Southern železnice bo danes zvečer na mali postaji Olla, La., napadli štirje tolovaji. Dva roparja Bta udrla v ex presni voz med tem ko sta njihova tovariša ostala na straži. Ekspresnemu uradniku Bta za-pretila b smrtjo, ako jima ne izroči gotovine in ga primorala, da je odprl denarno omaro, iz ktere sta ugrabila $31. Potem so roparji zbežali. Šerifovo moštvo s krvnimi psi zasleduje tolovaje. Evropejske in druge vesti. Madrid, 22. junija. Nad po-krajiuo Madrid so vsled kraljevega dekreta odredli izjemui stan. Proti davkoplačevalci, kteri Be upirajo spoluiti svoje dolžnosti bodo izdali posebna zaporna povelja, in razgra jačem proti vladi pre tč z ojatro ka-zuijo. Zadruge, morajo razpustiti in časopise zatreti. Je bil Murawjew zastrupljen? London, 22. junija. Tu vlada sum, da ruski minister zunajnih zadev grof Murawjew ni umrl vsled kapa kakor se je včeraj poročalo, ampak vsled zaatrupljenja. Pravijo, da je Murawjew postal žrtev svoje ga konservativnega prepričanja v kitajskem vprašanju. Bati seje, dt» bodo vsled njegove smrti gled Kitajske nastale še meduarodn spletke. Dunaj, 22. junija. Kakor se iz Petrogada poroča, bode grof Lamsdortl od zunaj nega urada Petrogradu zavzemal prostor umrlega Murawjewa. Kmetski izgredi v Bolgariji. Sofia, 23 junija. Pri nedav nem uporu kmetov v Varna pokra jini je bilo 90 osob uamrtenih in 372 raujenih. V pokrajinah Varna, Šumla, Tirnova, Raegrad, Rusčuk in Riatovac so proglasiti prekosod Vlada b>de več časopisov omejila in je izdala stroga pravila, po kterib se morajo uredniki ravnati. Skrivnostno oboroževanje brodovja London, 23. junija. V sredi med dogodki jugoafrikanske vojske in upora na Kitajskem, bo obračali primeroma le malo pozornosti na hitrost, s ktero Francoska oborožuje tvoja brodovje jedno vedo, da v ladijestajah deiajo po noči in po dnevi v nedeljo in delavnikih. V zbornici se skrivnostno pomenkujejo o tem kar se pripravlja v krogih mornarice. Milijone izdajo ne samo za vežbanje, ampak tudi za brzo pripravo vs»-h ladij. Radi tega pa ni treba takoj misliti na vojsko z Anglijo kakor si jo domišljuje javno mnenje, ampak sedanji mednarodni položaj tako oboroževanje že nekolikoopra-ičuje. Zato pa tudi angleška ad-miraliteta ni nič manj delavna. Ta teden se je zvedelo, da bodo sestavili novo br »dovje, ktero bode vedno pripravljeno braniti angleški kanal. Poprave brzo izvršujejo in novosti vpeljujejo, da zvišajo moč britiškega brodovja. tako dolgo, dokler niso prišli z vo zom po njega, tudi je prosil, da B" mu dali iz žepa cigareto, ktero je kadil. Na kolodvoru je sam brez podpore šel po stopnicah. Prepeljali so ga v deželno bolnico. * * * Droga železniška zveza s Trstom Revizija trase za progo Gorica-Trst je že popolnoma dovršena. Projekt za progo od Jesenic skozi Bohinj v Gorico je železniško ministrstvo že odobrilo, in se bo komisijonalni ogled te proge vršil začetkom julija. Do konca meseca julija bo tudi revizija proge čez Karavanke do Jesenic končana, in ker se bo mej t^m izvršila tudi revizija vseh drugih prog, bodo s tem terminom dognana sploh vsa pripravljana dela za zgradbo druge železniške zveze s Trstom. * . * Me/u ar—tat. C'i tatelji naši se hržčas še spominjajo poročila, daje nedavno fr'ga v frančiškanski samostan v Kostanjevici pri Gorici vlomil bivši m<'žnar t^ga Hamostana 33tetni Henrik Povše ter ukradel 5(H) kron. Policija je tatu še tisti dan zasačila, in zdaj je bil Povše, ki je doma nekje na Kranjskem, obsojen na 11 mesecev težke ječe. * * * Velik zločin je izvršil v Malbor-g-tu neki topničar, kterega so trije vojaki pripeljali vklenjenega v Ljubljano. P..silil je neki 62 l^t staro žensko in jo potem umoril, pa tudi truplo mrtve žene je še oskrunil. » * * * Samomor vojaka Dne 5. junija. s^ je v Celovcu ob 2. uri popoldne ustrelil desetnik Viktor Hauptman 17- pešpolka. Učinek strela je bil strašen; prestrelil si je vrat, jezik nu je mahal iz ust, in možgani so ležali nekaj na stropu in nekaj na njegovem hrbtu. Istrelil seje na stranišču. Samomor je pri 17. peš-polku sedaj Bk- raj že na dnevnem redu. Kaj naj bi bilo vzrok k temu? Drobnosti. Kap Zadela je 8. junija dopoludne na sejmišču Ivana Verbiča, mesarja n posetnika v Planini pri Rakeku. Bil je takoj mrtev. * * * Umrl j« dne 6. junija v Črnomlju Janez Stariha, bivši lastnik mlina na Kolpi v Prihavci. V (-mom lju se je naselil še le pred kratkim. Svoj Čas se jh mnogo trudil, da seje zgradil most preko Kolpe pri Vinici. Pokojnik, ki je bil na glasu bogataša, je zapustil le kakih 16.- 000 goldinarjev. * * * V Ameriko se je odpeljalo v mi -secu majniku iz Ljubljane 21S oBob. Zaradi nameravanega izseljenja prfd izpolnitvijo vojaške dolžnosti je bilo aretovanih 10 mladeničev. * * * Konj splašil se jena Marijinem trgu v Ljubljani ]2letnemu fantu Alojziju Zajcu iz Smartua pri Savi. Konj jezdirjal po Prešernovih ulicah na Dunajsko cesto, kjer so ga uatavili. Fant ni mogel konja obdržati in je »»i 1 sam v velikej ne varnosti, da bi padel z voza. Nesreča se ni nobena pripetila. * * * Vlak povozil je v noči od 3. na 4. t. m. Franceta Lunderja, zavira ča na južnem kolodvoru v Ljubljani Btanujočega v Bohoričevih ulicah št. S. Franc Lunder je šal ob HI. uri na kolodvor v služb* in da bi si pot prihranil, hote! je skočiti pri skladiščih na tovorni vlak, ki je peljal proti kolodvoru. Mej tem pa je zagledal za seboj me šani v!ak in je skočil v stran, toda je padel tako nesrečno, daje prišla ležati leva roka na rels in je šel mešani vlak čez njo. To roko mu je pod komolcem popolnoma zmeč kalo, in se je le b kitami še držala rame. Na desni roki mu je odtrga lo tri prste. Ko je vlak odšel, je Radi tega pa vse Franc Lunder sam vstal in stal Samomor. V noči od 2. na 3. junija seje v Petrovčičevem hlevu v Postojni obesil 40letni Jožef Zavrl z Lahovč v kamniškem okraju. * * * Rop. Iz Borovelj na Koroškem se poroča: Dne 6. junija okoli 11. ure opoldne je bila 11a cesti napadena in oropana ženska, ki nosi iz Voigtove pisarne v Borovljah pošto n druge lahke reči v pisarno v Podljubelj. Nesla je ravno denarza zplačilo delavcev Podljubeljem v znesku dvanajst tisoč kron. Napa-lalec je bil našemljen. Iztrgal je ženski to boleč z denarjem in izginil v hoato. Ropar je moral vedeti, da pride žena s tem denarjen po potu n je nanjo prežal. V Borovljah bo nabiti lepaki, ki naznanjajo, da dobi 1000 kron darila, kdor pride tatu na sled. * * * Samomor? 7 junija ponoči je na potu iz Trsta v Benetke skočila gospodična Dora Lavričeva, hčerka znanega ve'etržca g. Lavriča iz Tr-tu, z ladije in utonila. Šele v Be-natkah so zapazili, da gospodične ni več na ladiji. Pokojnica je bila znana krasotica; v zadnjem času je bila vedno zelo otožna. * * * 0«jeiij. Kakor so objavili razni slovenski listi, vršila bi se bila Slomškova slavnost na hinkoštiii ponedeljek popoldne po večernicah na Grajeni pri Ptuji pri gostilničarji Janezu Gregorcu. V noči od bin-koštne nedelje na binkoštni pene deljek nastal je okoli 10. ure pri imenovanem gostilničarju uenado-ma požar, goreti je začelo pri na-spr< itnem konci od hiše pri svinjaku in v hipu je bilo vse poslopje v plamenu. Zgorelo je precej zrnja in 9 svinj. Sumi se, da je ogenj netila zlobna roka. * * * N, Pravica v cerkvi. V neki cerkvi v Pulju so se že 35 let sem vršile vse ceremonije v hrvatskem jeziku. Zdaj je bil imenovan neki Lahžup-nim upraviteljem, in ta je Bvoje službovanje začel b tem, da je hrvat-Bki jezik popolnoma odstranil iz cerkve. To je pravičnost, ki vlada v katoliški cerkvi. * * * Slaba vest. Leopoldina Maderna, 37 let stara vdova sluge na Dunaju, je pred 12 leti ubila svojega neza konskega sina. Kot mlado' dekle j* povila otroka, kterega je dala v rejo. Ko se jeomožila. je vzela sin* domov, a ravnala ž njim grdo, ne usmiljeno. Jedenkrat jo je Bin ujezil in ga je udarila tako silno, da je padel in se udaril ob peč ter obležal mrtev. Njen mož je ponoči vrgel truplo meuda v Dunav. V zakonu je imela sedem otrok. Mož se je la ni obesil. Leopoldina je bila vet-čas udana pijači Slaba vest ji 10 dala miru. Minole dni pa s* jamo rilka javila sama, čtš: ,,Vest mi m da miru, vse hočem povedati, kako je bilo.'* In povedala je svoj umor, storjen pred dvanajstimi leti. * * * Nesreče pri rudo- in premogokopili Od leta 1890—99 se je primerilo v Avstriji 13 velikih nesreč v jamah. Pri teh nesrečah se je ponesrečilo 805 delavcev, 800 je bilo ubitih, le 5 je ostalo invalidnih. Mrtvi de-lavci so ostavili 538 vdov in 1203 sirot. Največ nezgod se je pripe tilo v Marijini jami v Pribramu, v Lalischovem premogokopu v Kar-viuu, v Wilczekovih premogokopih v Pol. stravi in v Friderikovi jami v Vcjniku. Avstrijski listi — iz-van delavskih — ne dodajo nikake opazke, že vedo za kaj ne. Ali ni to barbarizem in umor kapitalistov: v varstvo delavskih življenj ne skliče nobeden potentat zborovanj, ker baš tveganje delavskih življenj in udov pomnožuje kapital, a temu se ne sme staviti ovir, ako še enkrat toliko, ali pa še več delavcev žrtvuje sleherno leto svoje življenje in ude. Kaj pa z zaostalimi sirotami in vdovami? Ti so še le pravi materijal za kapitaliste, ker morejo delati za vsako ceno, da se ohranijo pri trudopolnem delu v vednem pomanjkanju. * * * Poldragi milijon za dvajset konj so stržili nedavno 11a dražbi konj pokojnega westminsterskega vojvode v Londonu. Najvišja cena 420.-000 gld. se je plačala za 4letnega žrebca, ostali konji so bili razprodani po 40.000—92 000 gld. To 1 i ko bo vredni konji bogatašev, koliko pa življenje delavcev? * * * Popravek. V poslednji številki se nam je pripetila neljuba pomots pri kurzu namesto #2f) 18 za 100 kron bi moralo biti tiskano $20 30. RBD S TA. It LINE (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New York* v Ahtwerpen Philadelphie v Ahtwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ..VATZELANP-', na dva vijaka, (se ^rmli).......12000 ton. ,-LlEELANE", na dva vijaka, 12000 ton. .»KENSINGTON", na dva vijaka, S0(,y ton. .,SGUTHWAEE", iia dva vijaka. ,,Fr.IESLAND",..... ..WESTEENLAND"..... „N00EDLAND"..... 8G07 ton. 711b ton. 5736 ton. ton. Pri cenah za raedkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA od pljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola At. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PH1LADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašaji j ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadwav, NEW YORK — 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 MouUroraery St. SAN FRANCISCO. Third k Fine St.. ST. LOUIS, ali na njen« zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America I^ine (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Ycrkom in Rotterdamom preko Bc^logne-Sur-Mer. / \ «01 • i \ Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo b> daj za 820.38 100 kron avstr. veljave, pri dejati je še 20centov za poštnine ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. Mihael Stukelj, J. hiiBtowna, Pa. Zelo nas veseli, da ste tako uk renili; Vašo in društva željo naznanili bodemo na pravem mestu Izročili bodemo Vaše pozdrave rojakom trudečim se v znoju v železnih rudnikih. DopiB priobčimo v prihodnji številki. Le lepo mirn-in počasi naprej Kamen dri kamna palača, zrno do zri:a pogača. Pozdrav Vam in ostalim rojakom. G. F. Keržič, Bkcton, Ala. Do pis priobčimo prihodnjič; preobil« gradiva je uzrok temu. Pozdraf I J POTSDAM, parnik / dvojnim^vijakoni, ujoo ton. STATENEAM. paruik z dvojnim vijakom, 10500 ton. Kje je? ANTON ČERNIVO, star kakih 3b let doma iz Dul pri S iofetci, lanak< leto je bil na Ely, Minn., na hrani pri g. Sterletu, in dolžan OBtal: obgtrelii Josipa Finka in obrezal Martiua Pečka, potem jo pa popi hal na Eveleth, Minn. ; pred 2 mesecema je prišel zopet na Ely it tudi napadal ljudi s kamenjem, aodnija ga sedaj išče, a ta lepi rojak jo je popihal. Za njeg v naslov bi rad zvedel : Frank K o r j a n, Box 354, E y, Minn. Kje je? PRIMOŽ RUS, pred štirjmi leti sva skupaj potovala v Ameriko it sedaj prosim rojake, ako vedo z:» njega, da bi mi blagovolili nazna niti njegov naslov. Alojzij B e n č i 11 a, Kronberger Kemp, Tribbett M183. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl Miners Exchange __—isr^Saloon, 700 "E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so dobra jedila in prenoči š 6 e. V obilen obiak se priporočam (1. jI.) MAT. MAUTZ, Ustnik. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, S 500 toil. Parniki: MAASDAM, SPAABNDAM ;n WESKENDAM. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. sA Radi ceue glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTER D AM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. L'AUjL SCHNELLEII. Notary Public vCalumetu, - - Mich., naznanja, da je pi i tel poslovanje, i,er se Slovencem in Hrvatom priporoča za OBkrb. »vanje v pravnih poblih v stari domovini. Pisuniii: 5*21 Pine Street. ValDilo — : na :— ^lO-ILTIC kterega priredi v sredo dne 4. julija 1900 društvo st, Cirila in' Metodi ite?. 1, NA ELY, MINN. NA PARKU SANDEY POINT. K temu vabimo vse Siovence it, Slovenke, društvo sv. Srca Jezusa štev. 2 in objednem tudi vse tri slovaška in hivatska društva. Igrala bode izvrstna slovenska <£odba. ODBOR. m I 1 ^ Slovenci in Hrvatje na Ely, Minn,! najcenejše ($ mozke obleke, J obuvala ] in druge stvari dobite pri 1 Markotu Zoreticu, | Ely* Minn. '*} Rojaki podpirajte raje rojaka ij nego tujce, saj g. Zoretič je naše I gore list. ODPRTJE SALOONA IN VRTA, ktero priredim v; sredo 4. julija na Willson in St. Clair Str's. □ Ijuduo vabim vse Slovence m brate Hrvate k obilnemu obisku. Pwkli oodemo tudi koštruna. Vstopniua prosta. Začetek ob 1. uri popoludne. S poštovanjem in priporočilom MATIJA GRIL. t Market, Jos. Asseliii, Prop., 337Fifth St.-Calumet-Micb. Mnd postom bo pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od C centov napre« Polenovka C*tokš) po 15 cent. funt. Za velikonočne praznike pa kupite pn meni prekajeno meso. Naša posebnost bo ^ kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem! NIKAKOR ni pretirano, ako pravimo, da pošlje FB, SA KSE R, 109 G r e e u w 1 c h St., New York Slovencem in Hrvatom sleherni teden po40.000 do 50 000 kron v staro domovino, in to zato ker to najceneje^ najbolj vestno in najhitreje opravi. Povestnik v sili. (Novelica. Spisala Pavlina Pajkov a.) (Dalje.) Odtlej mi je Liza izkazala zaupnost. Pogovarjala se je z menoj po-gošče, iu zdelo §e mi je, kakor da jej dobro dč, pogovarjati se o Desrečnej komtessi .človekom, ki je omiloval Vandino osodo. Iu pozneje sem zvedel, da se je imela komtessa Vanda ravno poro čiti z grofom Raoulom, kterega je Črez vse ljubila, ali on se je dal smotiti po lahkomiselnej koketki iu jo je pctčm tudi vzel v zakou, in sicer zavoljo nekoliko več tisočakov. Kakor se pa vsaka krivica v življenji maščuje, tako se je tudi grofu liaoulu. Trmasta soproga je e svojim razkošnim življenjem zapravila ne samo svoje, temveč tudi moževo premoženje. Grofje živel zavoljo tega v veduem prepiru z njo, a ljubil je itak tudi nikdar ni. Nekega dne — bilo je soparno kakor dane« — vležem se proti večeru v travo i*olek neke skrite stezice .redi gaju. Ondi sem počasi pušil, • slastjo uživajoč večerno sapico, po kterej sem že cčli dan zelo hrepenel. Na enkrat me predrami bolesten klic. Prestrašen uatanem hitro ter se napotim tja, od koder je oni glas prihajal. Nisem se zmotil. Zakaj zopet začujem obupen klic: Liza, Liza! Za tem klicem pa se zasliši močen kašelj. Moj Bog, kontessi Vandi Be je ne-ksj pripetilo, mislim si jaz iu tečem, kolikor me noge nesejo. V malo minutah sem pritekel drevored. Tu se obrnem v stran in takoj zapazim na klopici sloneti nekaj belega. Bila je Vauda. Približam se jej ves brez sape. A ker je skrivala dlani iu me ni videla priti, zakličem v skrbčh: Za Boga, komtessa, kaj se je pripetilo? Ona povzdigne obraz, ki je bil moker samih solz, ter veklikue z groznim pogledom in votlim glasom: Kje je Liza? Iločem, moram s njo govoriti 1 Takoj je grem iskat, komtesBa. Ali pa Vas smem samo tukaj puščati? Jako Bte prestrašeni! Ah, reče ona in strese glavo, kakor da bi hotela nekaj pozabiti, ali vendar si prizadeva mirno govoriti: Nič ni! Neka budalasta misel me je bila obšla. Hvala Bogu, vzdihnem vesel, da ste le zopet mirni, komtessa ! A v resnici ni bila ona mirna. Videl sem predobro, kako so jej ustnice trepetale, oči se pa upirale vsled neke muke. Povejte mi, Teodozij, reče poUm zamišjena, kakor da ne bi vedela, kaj bi popraševala: Ali je kdo v tem gradu na smrt bolan? Zavzet jo pogledam. Čutil sem, da sem bil obledel. Jedva sem jej mogel v zadregi odgovoriti: Ne, kolikor jaz vom, komtessa! — Tako neugodno me je bilo to vprašanje zadelo iz njenih ust. Vanda obledi. —O Čijem pogrebu ste pa oni dve bekli govorili, nadaljuje vsa obupano, ako nimate mrliča v hiši? Kdo, pravite, je govoril o pogre bu? poprašam ves preplašen. Sedela sem tu-le, pripoveduje natf> Vanda, ter čitala iz te knjige, ko pridete od drevoreda sčm dve grajščinski dekli. Eua njiju pa je drugej veselo djala: Kmalu imamo v gradu lep pogreb, Mica I — O kom mislite, Teodazij ste se oni dve pogovarjali? izprašuj« me dalje negotovim glasom, a pri tem me tako ostro r oči pogleda, kakor da bi mi hotela iz duše odgovor čitati. Res ne vem, o kom, odgovorim polglasno. Ali mi niste nekdaj rekli, Teodo-sij, nadaljuje natO z bolj krepkim glarom, iu neki up jej zašije iz med lih očij, da je grofica Veronika težko bolna?! Ah da 1 se v6, komtessa grofica utegne vsak dan umreti, hitro vesel pritrdim, Bogu Be na tihem zahvaljujoč, da je nesrečuej devojki vdih-doI ono misel. Teodozij, zdaj pa vam bom povedala nekaj prav smešnega, začne sopet komtessa po kratkem neugodnem molčanji in se prisiljeno nasmehne. Veste, na kaj sem zdaj-le mislila? — Da ste se oni dve bedasti dekli veselili — mojega pogreba! Ne vem, kako je Komtessa izgledala, ko je to izrekla; zakaj jaz sem bil hitro drugam obrnol oči, da bi ona iz njih ne brala britke resnice. Odgovoriti pa nisem v trenotku nič mogel; nekaj mi je v grlu tičalo vsled bolesti in velike osupnenosti. Zakaj mi nič ne odgovorite, Teodozij? Zakaj se ne s mej i te mo-jej budalastej misli? — zakliče ona vsa razdražena s trepetajočim glasom. — O Bog, o Bog, nadaljuje boleBtno potem in sklene obupno roke. Tedaj ui krivična moja slutnja, tedaj moram res umreti? I In sedaj glasno za plače. Ali komtessa, pomirite se, Vi se motite, tolažim jo ginen. Sveti križ božji, kaj se je pripetilo? zakliče nekdo zamenoj in me s silo na stran porine. Bila je Liza, ktera se je vrgla med naju, kakor razdražena tigra. Komtessa, ljuba komtessa, uto-lažite se! zakliče potem vsa iz uma in jo objamt kakor otroka. Nočem uuireti, Liza nočem ! — O Bog, saj sem še tako mlada iu bi naj umrla? ! Še dolgo časa hočem živeti, Liza, govorila je Vanda ihte in kašijaje. Kaj ste jej pravili? poprašuje me Liza srdito. A ker hoče komtesso kašelj zadušiti, obrne bo zopet proti njej in jo ljubkuje vzdihujoča: Komtessa, uboga moja karntesBa!" Teodozij omolkne s- daj in vzdih-ue globoko. G jspice ki so si že med Teodo-zijevim pripovedovanjem večkrat z robci otirale solze, porabile so ta prenehljaj in se hitro ona za drugo pomenljivo pogledale. Teodozij nadaljuje: ,,Drugi dan me da komtessa poklicati. Slonela je v naslonjali poleg cvetličnega grma pri vrtnem uhodu. Ko jo zagledam, ustavim se nehote. Z zaprtimi očmi je tu ležala, iu prvi trenotek sem menil, da že več ne živi. Pridite bliže, Teodozij, reče ona s slabim, a prijaznim glasom, ko spozna mojo stopinje. Imam z Valili govoriti. Nemo se jej približam. Priskrbite mi duhovnika in od-pošljite ti dve pi«mi, nadaljuje z več prenehljaji. (Konec prihodnjič.) Smešnice. Nezaupljiv. Oče neveste (ba-hajei: ,*,Moja hči ima na vsakem prstu deset tisoč goldinarjev!'1 — Snubilec (brzo) : ,,Ima pa tudi še vsth deset prstov? P r i k u p 1 j i v o. Trgovski pomočnik (na telefonu): „Gospod, sedaj nam nekdo po telefonu pravi : slepar, lopov itd., ta hoče najbrž« z Vumi osobno govoriti!'4 V b o d n i dvorani. Sodnik : ,,Zatoženec, ali imate še kaj navesti v Vaš zagovor?,, — Za toženec: ,, Prosil bi Vas gospod predsednik, da jemljete ovir na mladost mojega odvetnika, bodite milosti vi ž njim!" Vina na orodaj. Dobra rndeča in črna vina po 40 do 55 centov galoua s poiodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona b posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. Kje je? MARTIN MUSIC, doma iz Drago-vanje vasi, okraj Črnomelj, pred petimi leti je bil pri podpieanpm na hrani in mi ostal d< Ižin £(57.86 ! to ga priporoča, kot d ice, in dolžna pisma. Tstn>siuje in isterjnje zapuščine in delitve. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik ID:c. <3r. POHEK DR. G. IVAN POUK K se priporoča slovenskemu občinstvu /a. zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih boleznij. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno naiiarjenega'v^zdravljenjii žensk in otrok; v tem je nedosegljiv. - VSI ONI-- V srečni hiši ljubijo godbo. Glasovir za $500 ali orgije za $250 si le malokdo od nas more omisliti, Se manj pa igrati nanj. Domačo g od be no skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, s: lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komade. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se i/rabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabai*a za otroke. Z njo lahko igraš najem vred 16 funtpv. I.epa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po srrejsmu fvoo po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct znamko za cenik itd. Standard Mfg. Co., 45 Vesey St., New York, P- o. Box 2S53. Dept. Gl. N. FRANC CD HEN, trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža LJUBLJANA Priporočam rojakom svnjo povsodi znano, Imgatn zalogo vsakovrstnih švicarskih sten* u žepu i ti ur, verižic, nkanov in drugih zlatih in srebrnih predmetov p« najnižjih cenah. Pri naročilih naj se denar naprej pošlje in eden gold, več za poštnino, i Cnniki pošiljaju se zastonj poštnine prosto. f2 ............ ,v .....................................j............X... Stoolkii Bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz SV* Bremena v Ameriko ^ samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpreraljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanja v Evr.ipo se oglasiti dospevši v Bremen v našuj pisarni, kjer si denar najlniljn zme-tijati zam^rnte, ter l>odete na najboljši način v domovino odpravij«*ni. Ako l»i Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj iim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo d"br<> poučeni, kaj anierikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in h tem denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. loth Walnut Str., in X. \V. Central ^ Park St., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikeya nemškega vseučilišča ler predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejšili zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošajetu ljudstvu. kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara l>olezen, 1» on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi. da je lnile/en neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil {»j nepo-trebueui svoj krv avo zasluženi denar. Poslednja želja. Hudo bolni (prijatelji) : „Ako v istini do najhujega pride, potem bodi tako dober in me razveseli z vencem'" Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravlj-ni od dr. G. I. PO HE K. A : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in 1-po se \'am zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. T. LAVK1Č. Joliet, 111, Spoštovani gospod: — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala. L. GLAVIMČ, Lead City, S. D. Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrnjni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav /a kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M, BANIH-LA, < Imaha, Nebraska. Dragi dr. lvohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji te/k i bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi ^Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. 1'. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala liotju in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. T-lnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi j a/ siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil Soo za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreb« ival, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIC, .Moyer, Pa. Svedociin, da poznam dr. G. J. Pohek a več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMLSEN, Warn ego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposnbnijstih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stanja: ,,I>r. 1'ohe'i brez v>ake sumnje je jeden najl>oljših zdravnikov v Ameriki; 011 je storil za mene več nego kdo drugi v umji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. trol't, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo p>polnoma zdrav. Vaš N. JjARAč, Roslyn, N. D. Spoštovani gospod: Ril bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila jxmiogla in sem popolnoma zdrava. Šthfan Petkašek, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: Jacob Stonich E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom ( Boss Ca?-h) in BO najboljši pokrovi se zlatom pre-tognjniii (Goldtifid) in jamčim zn-nie 20 let; kob-s-ivje j« Elgin ali Waltham ter velja samo l)aiiiH, ktere ž«le uro kupiti se jim S"d-ij ponuja lepa priložnost, $ Ta cena je le za nekaj časa. j Na zahtevanje pošljem ceniku poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo. ^ Za obilo narofib se priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Stkekt, Chh a<;o, Ii.l. | JOHN VENZEL, izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK C o W i 9-O o » » O 3 3 O 3 0 3 0 0 9 0. j o 9 • s o a j , 9 • o o » se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. CVhp so ori-marno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik je fl8 do 8o5 111 naprej. Jzvršu em tudi na G in 8 glaaov. Razpošiljum jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Oilice. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na': John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. G. IVAH POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U. S. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoma za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od <25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vbo življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. JOHN, GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se umorejo uporabiti pri vmkej godbi na lice, trobente ali pttEalL