Nujen poziv vsemu slov. učiteljstvu. Za nekoliko tednoĄ pride Ą držaĄnem zboru na dneĄni red razprava o saniranju deželnih fiuanc. To je ĄeleĄažna zadeva, ki je za nadaljni razĄoj šolstva eminentne Ąažnosti. Treba je pritisniti na drža^ni zbor, da sklene, naj država prevzame od dežel 50% stroškov za ljudsko šolstvo. Vse učiteljstĄo naj naslednjo resolucijo z utemelje^anjem Ąred prepiše, ter poskrbi, da jo krajni šolski 8Ąeti, občinski odbori (ali le županst^a), šolska Ąodstva (učiteljstvo te in te šole), učiteljska društ^a, (kjer ga ni mogoče sklicati k zboroĄanju, naj se skliče Ą8aj odbor k seji, da sprejme in podpiše Ą imenu učiteljskega društĄa) ia tudi druge korporacije sprejmejo in podpišejo. Resolncija. Podpisanci prosijo: Visoki drža^ni zbor naj skleni, da pre^zame držaĄa 50% šolskih stroškov od dežel. UtemeljeĄanje: UVedba drža^nega šolskega zakona je bila blagodejno delo, ki je pripomoglo, da je ljud8tĄO gospodarsko Ą zadnjib desetletjih tako jako napredo^alo. Državni šolski zakon je ustĄaril dalekosežno elementarno izobrazbo, na kateri podlagi se je mnogobrojno kmetijsko, obrtno in drugo šolst^o moglo raz^iti. Šolstvo naše monarhije se sicer razc^ita, a nadaljnjega raz^oja pričakujejo podpisanci z morečo skrbjo, ker financialne podlage, ki na njih sloni šolstĄO, ne omogočujejo uspešnega nadaljnega raz^oja. Dežele, krso jim naložena bremena za šolstĄo, ne morejo Ąeč žrt^ovati za nadaljni razvoj šolstva. Podpisanci smatrajo za edino sredst^o, da se financialne razmere šolstva trajno urede, to, da drža^a pre^zame 50°/0 šolskih stroškoĄ od dežel, da morejo te izpolnjevati SĄoje kulturne naloge napram šolstvu. NajĄažnejša kulturna naloga moderne držaĄe je, da si mladina pridobi potrebnih znanosti in spretnosti za boj za obstanek. In to sĄrbo ima šola. Ne le da izobrazi posameznega drža^ljana Ą koristnega uda 61oĄeške družbe, tem^eč šola je Yir gospodarskega razĄoja držaĄe. Izobraženo ljudstĄO je tudi najsposobnejše. Temu Ąelikemu pomenu, ki ga ima šolstĄ0 Ą organizmu držaĄe, pa, žal, nikakor ne odgo^arja skrb držaĄe, ki jo ima ta za materialno podlago šolstva. Drža^a si je sicerpridržala vrhovno nadzorstvo, a financialne dolžnosti do šolstĄa je naprtila deželam, ki so zaraditega prišle oa rob finaocialnega poloma. Pri ust^aritvi državnega šolskega zakona se je deželam sicer dovolilo da smejo pobirati 10 % doklade na državne davke za stroške za šolstvo, ker so pa ti stroški od leta do leta rasli in ker morajo prispevati dežele tudi za zgolj državne potrebe, so se prvotni izdatki dežel postoterili. Dežele so bile primorane 8Ąoje potrebščine kriti z najetjem posojil, in financialni položaj dežel je od leta do leta slabši. Pri tem pa trpi posebno šolst^o, zakaj stroški za ljudsko šolstvo znašajo skoraj poloĄico deželnih dohodkoĄ. Da pa šolst^o ne bo nazadoĄalo, se mora posta^iti na tako financialno podlago, ki bo omogočila in jamčila za njega uspešni uadaljni razvoj. Eer ima država na dobro raz^item šolst^u naj^ečji interes, mora deželam priskočiti na pomoč, ker so dežele prišle zaradi drža^nega šolskega zakona Ą financialnestiskeje dolžnost držaĄe, da pre^zame primeren del stroškoĄ za Ijudsko šolstvo, kakor je to urejeno tudi na Angleškem, Franeoskem in Pruskem. Da so se dežele zadolžile, ni kri^o morda njih slabo gospodarstvo, temveč tiči Ązrok baš y tem, da se je drža^a odtegnila svoji dolžnosti, da bi prispevala k stroškom za šolstvo. V interesu kulturnih nalog, ki jih imajo dežele, posebno pa y dobrobit Ijudskega šolst^a, zahte^ajo podpisanci, da pre^zame država od dežel 50% njih stroškoĄ za šolstĄo. Ta način prispevanja države Ą sĄrhe dežel ni le praĄi6en tem^eč je s principialnega stališča neoĄrženo utemeljen. V , dne . . . . . . Podpisi. Te resolucije naj Ąpošljejo Ąse imeno^ane korporacije takoj na predsedstĄO drž a v n e g a zbora na Dunaju, oziroma nSloĄanski Jednoti." Tovariši, nikar ne zamudite prilike, temYe5 storite syoj'o stano^sko dolžnost, in sicer takoj!