CENA DIN 2 Poštnina plačana v gotovini. SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20 — Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ~ ~ ~ ~ Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo ~ ~ ~ ~ Leto I V Ljubljani, dne 24. junija 1926 Št. 17 Kdo bo bodoči državni prvak v nogometu ? Kakor znano, prične prvo kolo držav, prvenstva 11. julija. Tudi topot je žreb določil najtežjega nasprotnika splitskemu Hajduku, ki ima v ten. oziru res precejšno smolo. Njegov nasprotnik je Sašk v Sarajevu. Sašk je zadnji čas zelo napredoval in zaznamuje krasne uspehe. Pred dvemi tedni je premagal Hajduka z 2 : O, ki pa je bil oslabljen z nekaterimi rezervami. Poglejmo način igre obeh moštev in ustvarili si bomo precej jasne sodbo o izidu njihovega srečanja. Hajduk je brez-dvomno tehnično najbolj izšolano moštvo v Jugoslaviji. Njihovi igralci so si v brezštevilnih mednarodnih tekmah pridobili tako rutino, da so nevaren protivnih tudi najmočnejšemu. Zadnje čase ■pa Hajduk ni več, kar je bil prej. Moštvo je nekoliko popustilo, kar ni čuda, ako premislimo, da je nastopalo nedeljo za nedeljo v težkih tekmah in je vsled tega preigrano. Poleg tega je moštvo zgubilo svojo najboljšo oporo, izvrstnega branilca Hodina, ki se je stalno naselil v Beogradu. Po tekmi v Zagrebu in v Ljubljani pa je prišlo do krize v moštvu. Levo krilo Radič in srednji krilec Kurir, najstarejša igralca Hajduka, sta stopila v pokoj in prenehala igrati. Z njima je Hajduk mnogo izgubil. Tudi kapetan moštva Poduje IL je moral demisijonirati vsled znanih nešportnih izgredov v tekmah Zagreb : Split in Hajduk : Ilirija, Vse te bk'oliščine bodo znatno vplivale na homogenost moštva in povzročile precejšnjo duševno depresijo igralcev, kar bo nemalo vplivalo na igro. Taka rana se le počasi zaceli in preteklo bo mnogo časa, predno jo bo moštvo prebolelo. Hajdukov sistem igre obstoji v precizno izvedeni kombinaciji po zemlji s skoro dosledno uporabo notranjega napadalnega tria. Ta kombinacija pa ne rodi uspeha, ker je izvedena premehko in brez zadostne energije v odločilnih trenutkih. Že Pri tekmi z Ilirijo se je pokazala slaba stran tega načina igre. Proti hitremu startu in izvrstni razdiralni igri Ilirije je bil Hajdukov trio brez mori- — Čisto drugo igro goji Sašk, ki ima v nekaterih ozirih slično igro kot Ilirija. Moštvo je izredno hitro, poleg tega ima dobro tehnično šolo. K i/boljši del moštva je napadalna vrsta z Nemčevi čem in Gotzom II. Prav nič slabejša ni krilska 'Tsta, katere duša je Gotz I, znan še od svojega igranja pri Gradjanskem. Branilca sta zelo sigurna. Izvrsten je vratar. V celoti je Sašk mnogo nevarnejši protivnik kot Hajduk in ima večje šanse za prihod v naslednje kolo. Ne samo borbenost in izredna požrtvovalnost mu dajejo prednost, tem- več tudi domače igrišče in publika. Poleg tega bo hotelo moštvo vsled zmage nad Hajdukom že iz častihlepja doseči v drugič tak uspeh. Sodimo, da bo zmagal Sašk. Jugoslavija gre v tekmo z Bačko kot siguren favorit. Njeno moštvo je v vseh delih boljše. — Bačka igra bolj na prodore, vendar bo našla v Ivkoviču mojstra. Poleg tega igra sicer doma, vendar to ne bo imelo zadostnega vpliva na igro. V veliki meri bo vplivalo na moštvo Jugoslavije častihlepje, doseči tretjič nepretrgoma državno prvenstvo. Tretja nasprotnika sta Gradjanski in Ilirija. V lokalnem oziru je ta tekma za nas najbolj važna. Ilirija gre na vroča zagrebška tla, kjer ji do-sedaj sreča ni bila mila. V prijateljskih srečanjih s Haškom in Gradjanskim je zapustila igrišče poražena s precej neprijateljskim scorem. Svoje prejšnje poraze bo hotela po možnosti popraviti in rehabilitirati glas slovenskega nogometa. Ilirija ima za seboj zelo uspešno sezono. Njeno moštvo je pod vodstvom dunajskega trenerja Zankla znatno napredovalo in dobilo ono samozavest, ki je neobhodno potrebna za dosego dobrih rezultatov. Moštvo Gradjanskega preživlja hudo krizo. Nekdanji izvrstni srednji krilec Rupec še vedno ne more nastopiti vsled poškodbe na kolenu. For vard je vsled zabrane igre zgubil s Pasinekom in Babičem svoje najboljše »golgeeterje« in je razen levega krila Gillerja zelo slab. Ni čuda, da se vodstvo kluba tega zaveda in skuša na vse načine omogočiti, da se dovoli igranje obema kaznovanima igralcema. Krilska vrsta ni nili senca nekdanje izvrstne formacije Remec - Rupec _ Vra-govič. Najboljši del moštva je obrana. Stari rutiner Mantler se je preselil iz forvarda v obrambo P O S E T I T E v čim večjem številu bazenske tekme ATENA - PRIMORJE v četrtek 24. t. m. in ILIRIJA - ATENA v soboto 26. t. m., ki se vrše v korist fonda za financiranje poti naše reprezentance v Prago! in igra odlično vlogo. Njegov partner Remec se je istotako prelevil iz krilca v branilca in ne zaostaja prav nič za svojim sosedom. Oba tvorita najboljšo oporo moštva. Čuvar svetišča je naš znanec Mihelčič, najtalentiranejši vratar, kar jih je imela Jugoslavija. O njem govoriti je nepotrebno, saj je znano, da je neštetokrat sam rešil čast Gradjanskega. — Primerjajmo oba moštva med seboj. Gradjanski ima velik plus v obrambi. Krilska vrsta zaostaja v celoti precej za ilirijansko. V tej točki ima Gradjanski velik minus, ki bi lahko odločil igro. Ako doseže krilska vrsta Ilirije formo, kakoršno je dosegla proti Amaterjem, potem se ni bati katastrofe. Napadalna vrsta Zagrebčanov ima v Gillerju igralca, ki nima enakega v državi. Tudi desno krilo Sarasz je izredno nevaren. Ilirija nski kvintet nima v svoji vrsti take individualnosti kot je Giller, vendar je v celoti boljše. K reč je bil že marsikateremu krilcu trd oreh. Doberlet, ako je v formi, je najnevarnejši napadalec in lahko sam odloči tekmo. Desna stran Oman - Herman je mnogo boljša kot nasprotnikova. Posebno Oman prihaja zopet v staro formo in je dober vodja vsega napada. V ansamblu nekoliko zaostaja Verovšek, ki še ni dovolj domač v napadu. V celoti ima torej Ilirija velik plus v krilski vrsti in malo boljši forvard. Gradjanski ima pa znatno boljšo obrambo. Iz tega bi se dalo sklepati na neodločno igro. Ker pa mora biti eden zmagovalec, bo odločila večja rutina in vzdržljivost moštva. V tem oziru ima prednost Gradjanski, ki ima tudi na svoji strani domačo publiko, ki bo v nemali meri odločila izid. Seveda je pa popolnoma mogoče, da zmaga Ilirija. Pričakujemo zmago domačinov z malo razliko golov. V drugem kolu se srečata torej Gradjanski in osješka Slavija, kateri je srečni žreb naklonil igranje v drugem kolu. Izida ni težko uganiti. Gradjanski bo torej eden izmed finalistov. Mnogo težjega nasprotnika bo imela Jugoslavija. Sašk, ki bo nastopil dolgo pot v Beograd, bo spoznal moč Jugoslavije na njenem igrišču. Brez hudega boja sicer ne bo šlo, vendar pričakujemo zmago Jugoslavije. Finalista bi bila torej Jugoslavija in Gradjanski. Ako ne bo Gradjanski do tedaj zboljšal svoje forme, kar pa vsled pomanjkanja dobrih rezerv skoro ni mogoče, nima proti Jugoslaviji nikake šanse. Računamo z zopetno zmago Jugoslavije, ki bi postala na ta način tretjič državni prvak. Manifestacijski izredni občni zbor ASK Primorja V nedeljo 20. t. m. se je vršil v kazinski dvorani manifestacijski občni zbor ASK Primorja. Zbora so se udeležili delegati nadrejenih športnih instanc in športnih klubov ter številno članstvo. Predsednik kluba g. dr. Birsa je ob tri četrt na 11. otvoril zbor, uvodoma pozdravil vse delegate in v kratkem obrazložil namen izrednega občnega zbora. Klub je sklical izredni zbor, da manifestira svoje ideje kot stanovski akademski in srednješolski športni klub in da javno razpravlja, kaj je storil v zadnjem času za sanacijo raznih nezdravih pojavov v športnem pokretu. Nato je očrtal faze klubovega obstoja: skromne početke, ustanovitev raznih sekcij in družabno konsolidacijo, investicije in končno solidno in stvarno delo v prid vsega slovenskega sporta. Slednje bo uresničil tako, da hoee razviti svoj novi program na solidni stanovski podlagi, kot klub ljubljanskega akademskega in srednješolskega dijaštva. Ta novi program in nove metode za njegovo izvedbo hoče na zboru predložiti javnosti. (Ploskanje.) Za njim je pozdravil zbor predsednik LNP-a, g. Jaklič, ki je želel klubu kot enemu najagilnej-ših in najmočnejših športnih klubov najlepših uspehov. Telesna vzgoja in duševna ter srčna naobrazba mladine, to naj bosta smernici alkiadeniškega športnega kluba. Nato je bil izvoljen za častnega predsednika zbora industrijalec g. Kuštrin, ki je takoj prevzel vodstvo zbora, se zahvalil za zaupanje in podal besedo g. Janežiču, ki je v odstotnosti g. S. Sancina podal poročilo o klubovem delu in uspehih v prošlem šolskem letu, v katerem je obširno obrazložil prizadevanja kluba za povzdigo športnih uspehov. Navedel je imenoma številne zaslužne klubove funkcijonarje in člane, ki so si na raznih mestih pridobili zasluge za klubov proč vit. Zborovalci so posamezne živahno pozdravljali. Za njim so pozdravili zbor zastopniki Sveta slušateljev ljubljanske univerze g. Iskra, napredne srednješolske mladine g. Arhar in »Prosvete« iz Novega mesta g. Tomšič. Vsi govorniki so pozdravili klub kot stanovsko dijaško športno društvo in mu želeli Ikt njegovemu prizadevanju mnogo uspehov. Poročilo finančne ankete je podal g. Kuštrin, ki je izvajal, da je posebna komisija pregledala klubove finance in našla precej pasivnih postavk, ki izvirajo iz investicij za nogometno igrišče na Dunajski cesti. Prostor je požrl ogromne vsote, dolga pa dosedaj' še ni bilo mogoče amortizirati. Naglasiti mora, da klubove redne finance vsled tega ne bodo trpele in da je poskrbljeno, da bo v bodoče vodil finance poseben odbor skupno s klubovim blagajnikom. Končno je pozval članstvo na vztrajno podporo, voditelje in funkcijonarje pa na intenzivno delo. Nato je predlagal g. Suljevič spremembo pravil glede preureditve odbora z ozirom na volitev posebnega finančnega odbora. Izvoljen je bil tudi odbor treh članov: gg. dr. Bajiča, dr. Lučovnika in dr. Birse, ki naj izdela poslovnik centralnega odbora. Sprememba pravil je bila sprejeta. Po sprejemu poročila nadzorstvenega odbora je predlagal g. Buljevič kandidatno listo novega odbora. Soglasno so bili izvoljeni v novi odbor: predsednik: veleindustrijalec g. Fran Bonač (mesto ostane dva meseca prazno, ker je novoizvoljeni predsednik zaenkrat preveč zaposlen!), trije podpredsedniki: dr. Birsa. dr. Bajič in inž. Debelak. I. tajnik inž. Tuma, II. tajnik Janežič in blagajnik ravn. .šotina. Na vprašanje nekega čla- na, da se naj pred glasovanjem ugotovi, kdo ima glasovalno pravico, je izvajal g. dr. Birsa, da formalnosti ne morejo koristiti manifestacijškemu občnemu zboru, vsled česar je predlagal občnemu zboru, da naj stavljenega predloga ne upošteva. Interpelant se je z odgovorom zadovoljil. Za tem je bila izvoljena deputacija, ki naj tolmači g. industrijalcu Bonaču želje občnega zbora. Vodstvo zbora je prevzel zopet dr. Birsa in prešel na prihodnjo točko, poročilo o spravnih pogajanjih z Ilirijo. Poročevalec g. inž. Debelak je izvajal med drugim, da pozna vprašanje spora med Ilirijo in Primorjem, ki je važno za slovenski sport, že vsa javnost. Poklical je v spomin ustanovitev SK Primorja v 1. 1920. Novoustanovljeni klub je prevzel one naloge, ki je do tedaj ni mogel rešiti noben več ali manj močan klub t. j. borbo s prvakom, z najstarejšim ljubljanskim in slovenskim športnim klubom. Primorje je v očigled svojih jasnih ciljev to borbo sprejelo kot športno borbo, kot borbo športnega kluba proti športnemu klubu. Polagoma pa je ta borba degenerirala v nekak spor, katerega sta kriva oba kluba. Primorje je sicer trošilo v ta namen mnogo sil, vendar pa je kljub temu stalno napredovalo. Našlo je nov dotok mladih sil in 1. 1924 je prišlo do fuzije LASK-a in Primorja. Ime novega kluba vsebuje stremljenje obeh dotedanjih klubov. Novi klub je potrdil svojo življenjsko moč in sposobnost. Zahvala zato gre njegovemu članstvu, ki je s telesno sposobnostjo in sistematičnim trenira njem poneslo glas o ASK Primorju tja do nordijskih držav. Vsled svojih zaslug je ASK Primorje zavzel v javnosti odločilno stališče. Kljub tem zaslugam ASK Primorja za slovenski šport traja spor med Ilirijo in Primorjem dalje. Nato je govornik v kratkem orisal zgodovino znanih pogajanj med zastopniki obeh klubov. Nagla sh je, da ima spor poleg ene dobre strani več izrazito slabih strani. Dobro je edino, da mora vsak klub napeti vse sile, sklicati vse članstvo, da lahko živi. V borbi je vedno tako; nekaj je vedno ranjenih ali celo mrtvih. ASK Primorje pa se ni ustanovilo, da bi umrlo, temveč da živi in napreduje. Slaba stran spora obstoja v tem, da vzame kluboma najboljše moči, vsled česar trpi celo-kfupni slovenski sport. Na raznih skupščinah je govornik povdarjal, naj se ta borba neha in prične z rednim tekmovanjem. Ta poziv ni našel pravega odziva. Morda je imela Ilirija gluha ušesa, ker se je čutila tedaj tako močno, da ji taka borba ne more škodovati. Od tedaj pa se je situacija bistveno spremenila. Klub si je zgradil svoja športno hišico in poslal svoje delavce v vse nadrejene športne instance. Sedaj je por trlo za dr -gega faktorja jasno, da je treba s tem bojem nehati. Posebno očitno je postalo to letos, ko je Ilirija praznovala 15 letnico svojega obstoja. Pred to proslavo se je obrnila na ASK Primorje z dopisom, naj pošlje svoje delegate k pogajanjem, ki naj uredijo razmerje med obema kluboma. Primorje se je odzvalo In pričela so se pogajanja, ki so končno privedla talko daleč, da sta delegaciji sklenili sporazum in ga oddali obema odbora v ratifikacijo. Odbor Primorja je sporazum ratificiral s podpisom v pričakovanju, da bo isto storil tudi odbor Ilirije. Ker je padla ta ratifikacija ravno v slavnostne dni Ilirije, je Primorje čakalo na ratifikacijo preko šest tednov. Med tem je prišlo ob jubileju Ilirije do malega incidenta med sodniško sekcijo in ASK Primorjem. Nogometno moštvo Primorja ni hotelo nastopiti, ker ni soglašalo s sodnikom. Ilirija kot tretji faktor v tem sporu ni bila prizadeta. Vendar pa kljub temu odbor tega incidenta noče podpisati protokola. Če smatra Ilirija incident za incident med Ilirijo in Primorjem, je n.jenostav-nejša rešitev ta, da podpiše protokol in se nato podvrže razsodbi meddruštvenega razseoišca, ki naj objektivno presodi sporno vprašanje in stori sklep, ki naj bo za obe strani obvezen. Če Ilirija protokola o sporazumu ne podpiše, je za ASK Primorje spor rešen. Ilirija naj se razvije kolikor in kakor ji drago, ravnotako bo tudi s Primorjem! ASK Primorje bo delal na to s čim večjo agitacijo in čim večjo požrtvovalnostjo in agilnostjo vsaiklega člana za napredek vsega slovenskega sporta. (Splošno odobravanje.) Končno je g. dr. Bajič v temperamentnem govoru na kratko očrtal namen manifestacijskega zbora v obliki resolucije za javnost. Naglasal je predvsem moralno stran športnega udejstvovanja in navajal primere velikih narodov, ki so si z uspehi na športnih poljih izgradili tudi političen in državniški ugled. Akademski sport naj bo panoga univerzitetnega delovanja. Pozval je zborovalce, večinoma akademsko in srednješolsko mladino, naj vsi prispevajo k zgradbi akademske športne gradbe, tako da si bodo danes leto lahko rekli, da so storili svojo dolžnost. Za svoje iskrene besede je žel govornik posebno priznanje. Za njim je podpredsednik dr. Birsa zaključil uspelo zborovanje, ki je poteklo brez vsakega incidenta. Klub je s to manifestacijo dokazal, da uživa danes simpatije velikega dela javnosti in da mu je njena podpora več kot sigurna. Z naše strani nam je žal edino to, da ob tej priliki kljub na-glašanju, da je pričela v njem faza solidnega in stvarnega dela, posamezni klubovi funkcijonarji ne morejo nehati s premlevanjem fraz o partizanstvu, zahrbtnosti, domišljavosti in sličnem. V tem pogledu je bilo posebno značilno poročilo o klubovem delu v prošlem šolskem letu, ki je skozi in skozi izzvenelo kot borbeni govor proti SK Iliriji. Take »ugotovitve« spadajo med od borove seje, sestanke posameznih skupin pred in po tekmah, ne pa na manifestacijsko zborovanje, tki naj da javnosti pravo sliko o klubovem delu. Če klu-bovo vodstvo povdarja težnjo za solidnim ih stvarnim delom, mora brez dvoma odstraniti iz svojega programa nestvarno in pavšalno polemiziranje, ki ne rodi drugega kot slabo kri, uspeha pa nobenega. Ljudje — bodisi tega ali onega kluba — ki izrabljajo vsako priliko, da pavšalno dolžijo nasprotnika raznih nelepih lastnosti in nočejo ničesar slišati o zdravi in fair medsebojni konkurenci, ne smejo imeti vidnih mest v vodstvu. Stvarna kritika, stvarno delo, stvarni uspehi, to so faktorji, ki najdejo povsod priznanje; vse drugo je kvarno in mora odpasti. Glede zadnjega incidenta ob petnajstletnici Ilirije smo mnenja, da je Ilirija kot prireditelj slavnosti neposredno prizadeta, dasi je spor nastal med sodniško sekcijo in ASK Primorjem. Vsekakor pa je bil spor takega značaja in je bila Ilirija prizadeta v takem primeru, ki ga protokol o sporazumu ne predvideva. Poleg tega pred obojestransko ratifikacijo ne more biti govora o njegovi veljavnosti in je torej naknadno pozivanje na izrek meddruštvenga razsodišča, ki bo šele pričelo poslovati, deplasirano. Priznati pa moramo, da sta obe stranki silno občutljivi in bi bilo treba pri eventuelnih skupnih prireditvah — kakor je bilo pri proslavi Ilirije — najskropuloznejših pogodb, tako da je pozneje vsako slepomišenje in žongliranje s pravili, dogovori. sporazumom itd. izključeno. V splošno korist bi pa bilo ,če bi se tudi sedaj še našla pot, po kateri bi se oba kluba znašla, kamor sta pred mesecem prispela po prizadevanju njihovih najidealnejših delavcev. Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije SK Ilirija izvede začetkom prihodnjega meseca drugič nogometne tejtime juniorskih moštev za prehodni pokal kluba. Za klube, ki odpadejo v izločilnih tekmah (v I. in II. kolu), se bodo sporedno vršile tekme za utešno darilo SK Ilirije. Razpis omogoča vsem udeleženim klubom sodelovanje v vodstvu turnirja ter jamči za reden potek tekmovanja. Lani si je za dobo enega leta priborilo prehodni pokal juniorsko moštvo Ilirije, utešno darilo pa so dobili juniorji ŽSK Hermesa. V celem je tekmovalo lani 10 moštev. Prijave k letošnjim tekmam je nasloviti na naslov: Športni klub »Ilirija«, Miklošičeva c. 13-111 najkasneje do 3. julija; istočasno je prijaviti v smislu razpisa enega člana v medklubski odbor. Razpis se glasi: 1. SK Ilirija razpisuje v nameri, da pripomore k razvoju nogometnega naraščaja in da ustvari možnost tekmovanja mlajšim silam, ki za to sicer nimajo dovolj prilike, juniorske tekme za klubov prehodni pokal. Za izvedbo tekem bo osnoval SK Ilirija vsako leto ali poseben medklubski odbor, v katerega imenuje SK Ilirija predsednika in predsednikovega namestnika in vsak sodelujoči klub po enega zastopnika ali pa bo izvedel tekme s sodelovanjem LNP. 2. Pokal postane trajna last kluba, ki zmaga v pokalnih tekmah tri leta zapored ali petkrat v presledkih. Do tega časa ostane pokal v začasni posesti vsakokratnega zmagovalca, ako more nuditi jamstva za ohranitev darila; v nasprotnem slučaju ostane pokal v varstvu SK Ilirije. Začasni posestnik je dolžan vrnit# pokal mesec dni pred vsakoletnimi novimi tekmami SK Iliriji. 3. Pravico do tekmovanja v janiorskih pokalnih tekmah imajo: a) člani LNP., h) klubi, ki niso včlanjeni v LNP, tudi ako niso oblastveno priznani, c) šolski zavodi. Starostna meja za igrače je 18 let (letos rojstni letnik 1908 in več). Pred početkom tekme se morajo na zahtevo igrači izkazati z rojstnim listom, domovinskim listom ali z uradnim izpiskom iz rojstnega lista. Igrač, ki se ne izkaže, se ne more pripustiti k tekmam. Sodelovati ne smejo igrači podsaveznih klubov, ki so dotično leto nastopili 'že več kot trikrat za prvo moštvo svojega ali )k|aterega drugega podsaveznega kluba. Vsak igrač me igrati tekom ene pokalne konkurence le za en klub. Moštvo oz. klub, ki greši proti tem določilom, zgubi tekmo s 0 :3. Protesti proti upravičenosti nastopa (kakega igrača se morajo ustmeno prijaviti sodniku najkasneje do početka drugega polčasa dotične tekme in p:smeno priporočeno predložiti SK Iliriji, tekom 48 ur, sicer se ne upoštevaje. Proteste rešuje jkončnoiv el javno medklubski odbor odnosno, ako izvede te|k|me LNP. upravni odbor LNP. 4. Tekmuje se po pravilih JNS-a, v kolikor ni posebnih določil v samem razpisu, in sicer pe možnosti po sistemu na točke, sicer po pokalnem sistemu. Vsaka, tekma traja dvakrat 40 minut. ^ slučaju neodločnega izida se podaljša igra na dvakrat 10 minut; n ko ostane tekma tudi nato neodločena, določi zmagovalca žreb. — Moštvo, ki samolastno med tekmo odstopi, izgubi tekmo »par forfait« in pravo do nadaljnega tekmovanja v po- Oglašajte v „Slov. sportu"! kalnih tekmah dotičnega leta. Moštvo mora nastopiti v enotni opijemi, v slučaju poškodb je dovoljeno s privoljenjem sodnikja postaviti do početka drugega polčasa rezervo. — Žrebanje protivnikov izvrši medklubski odbor, odnosno SK Ilirija ob sodelovanju LNP. Žrebanju imajo pravo prisostvovati vsi k tekmam prijavljeni klubi s po enim delegatom. — Delegiranje sodnikov izvrši ZNS, sekcija Ljubljana. 5. Skrb za igrišče nosi SK Ilirija. Eventuelne potne ali druge stroške nosi vsak klub sam. S prebitkom tekem razpolaga SK Ilirija. 6. Za moštva, ki odpadejo v izločilnih tekmah, ki pridržuje SK Ilirija izjesti potom medklubskega odbora sporedno z odločilnimi tekmami za prehodni pokal še tekmovanje za utešno darilo, za katero veljajo iste propozicije. SK Ilirija. Sprehod po svetu Stadionov je zmeraj več; posebno veliko jih gradijo na Nemškem. V zadnjem času so si zamislili ludi Finci svoj lastni stadion, kar je spričo višine finskega sporta čisto umljivo; stadion bo imel prostora za 30.000 gledavcev. Gospa Redlich je sedaj avstrijska prvakinja v tenisu. — V Parizu se bije hud boj med najboljšimi igravci sveta. O končnem uspehu bomo poročali. — Zanimanje zbuja Chapin, prav mlad še, iz Amerilkle doma; porazil je tudi velikega Tild ena 8 : 6, 6 : 4, 7 : 5, torej 21 : 15. Veliko bodočnost nam prerokujejo. Oger Piispoky je skočil 7.18 m daleč, nov ogrski rekord. Prav tako je nov ogrski rekord Karlo-vicev skok s palico 3.76. — Zadnjič omenjena gdčna Dittmar je pretekla 100 m sedaj v 12.9, prav dobro. — Znani južnoafriški atlet Atkinson je skočil v daljavo 7.50 m. — Skandinavski metalec kopja Funide je vrgel kopje 6 krat čez 60 m, Askildt je pa vrgel diskos 44.85 m daleč. — V Ameriki je vzšla nova lahkoatletska zvezda, Borah, indijanskega rodu. V Los Angeles sta tekla s Paddoekom na 100 yardov; Paddock je sedaj v taki formi, kakor ni bil menda še nikoli; pa se jo moral prav pošteno Skupaj vzeti, da je zmagal. Šlo je samo na milimetre; čas 9.5 je enak svetovnemu rekordu. Do 60 y je bil Borah spredaj, in šele nato je Paddock z velikanskim naporom rešil svojo sprintersko čast. Na 220 y ga pa niso več spravili na start, in tekel je Borah sam; čas 20.9 je samo za 0.1 pod svetovnim rekordom. — Maxvell je plaval čez 120 y lese v 14.7!, čez 200 y v 23.3. Ob palici se je vzpel Graham 4.04 visoko, kroglo je sunil Houser 15.43 m daleč, diskos pa 47.09. Ob istem času so tekmovali vseučiliše-niki za prvenstvo ameriških visokih šol in so tudi oni dosegli naravnost presenetljive uspehe: Locke 100 y v 9.5! , 220 y v 20.5!, Kane 440 y v 48 slk|ok v višino Burg 1.98, kopje Kuck 65.29, 120 y lese Guthrie 14.8!, palica Carr 4 : 04. Barnes pa skoči ob palici redno 4.10 do 4.15 in je začel resno ogrožati Hoffovo višino. Švicar Hunenberger je potegnil z desnico 90 kg, nov švicarski težkoatletski rekord. V zadnji številki »Slov. Sporta« omenjeni Reinmann je šel spet za 1 kg naprej in je sedaj pri 88.5 kg (obo-jeročni poteg); v obojerečnem sunku je pa prišel na 112.5 kg, spet nov svetovni rekord. V tej teži namreč; Reinmann je peresnik, do 60 kg. — Rekord rekordov je dosegel Rigoulot: povodom tekem med nemškimi in francoskimi atleti je prosto na prsi dal in sunil 171 kg!! Obenem je z levico potegnil 91.5 kg, spet nov svet. rekord! Kje so mu meje! Vierkbtter je plaval v Renu že 80 km daleč; sedaj hoče plavati- 115 km, 105 km je »renski« rekord. Ederlova je v Boulogne in lepo trenira. Cannonova je tudi tam; nabralo se jih bo lepo število. V boju za veliko darilo Italije je zmagal Bru nero v 137 : 55 : 59, kljub temu, da je bil v zadnjih rundah mladi Binda dosti boljši kot on. Bru-nero si je že v začetku dirke zagotovil tako prednost, da ga Binda ni mogel več dohiteti; čas Bin-dov 138 : 12 : 37. — Znani nemški kolesar Sa-wall je vozil v Berlinu 100 km v 1 : 23 : 06.6, Francoz Ganay pa isto razdaljo pri Parizu v 1 : 17 : 10.8. — 402 km iz Pariza v Bruselj je vozil Belgijec Verschueren v 14 : 43. — V Breslau-u je vozil belgijski rek|order Vanderstuyft 30 km v 26 : 08, v 1 uri pa 65.9 km. Dva nova avtomobilna rekorda na dirkališču Linas-Montlhery pri Parizu sta tale: 500 km v 3 : 01 : 4.29, 2000 km 12 : 25 : 56.70. Francoski aviatik Pelletier d’Oisy je nanovo začel s poletom iz Pariza v Tokio. Do Varšave je priletel iz Pariza s hitrostjo 201 km na uro. Vse ga opazuje, najbolj seveda Pinedo, ki hoče leteti po zemlji okoli sem in tja, do 120.000 km = trikratni obseg zemlje. Keglaši so osnovali Mednarodno keglaško zvezo; hočejo, da se uvrsti keglanje med Olimpijske igre. Indijec Aga Kan je ponudil angleškemu lordu Rutherfordu 500.000 dolarjev, če mu proda štiriletnega konja dirkača Solario. Rutherford je ponudbo odklonil. Sedaj pa izračunaj svoto v dinarjih, pa boš videl, kaj je to. V. Š. NOGOMET — Iz Ljubljane Ilirija — končnoveljavno prvak Slovenije Ilirija : Rapid 6:1 (3:0). Koti 15:1! Ilirija je nastopila z mnogo jajčjo krilsKo vrsto, ki je tudi odločila zmago. Preko tega tria Rapid ni mogel in se je moral omejiti popolnoma na obrambo. Visoko število kotov priča, da je bila Ilirija v absolutni premoči. Omeniti moramo, da ji ti koti niso prinesli nikakega dobička. Kot je kazen, ki se jo mora znati pravilno izrabiti, seveda moajo biti pri eksekuciji igralci pravilno razvrščeni. Napadalci morajo stati pred golom, krilska vrsta pa na meji kazenskega prostora. Le na ta način je mogoče, da je kot nevarna šansa za gol. Pri nas pa tega ni in radi tega se branilci mnogokrat posluži jo udarca v kot vedoč, da to ni nikako zlo. Drugje je pa kot kazen, ki jo znajo pravilno izrabiti. Radi tega se branilec posluži tega pripomočka le v skrajni nevarnosti, če ni nobene druge možnosti rešitve. Koti so bili v nedeljo večinoma prav dobro streljani, vendar niso z izjemo dveh slučajev, Iko sta Verovšek in Doberlot oddala lep strel z glavo na gol, prinesti nič pozitivnega. V tem oziru je treba zavzeti povsem drugo taktiko, sicer bomo doživeli, da bo pri vsaki tekmi štirideset kotov, pa nobenega gola. Ilirija se je dobro zavedala važnosti igre in je takoj prevzela incijativo. V prvi polovici je bila absoluten gospodar položaja in je potisnila nas- Poravnajte naročnino! protnika popolnoma v obrambo. Izvedenih je bilo precej lepih kombinacijskih potez, ki so končale z ostrim strelom. Napadalna vrsta je imela težišče na levi strani, kjer sta Kreč in Doberlet z lahkoto prodrla obrambo. Kreč je igral, kot da ne obstoja zanj nikak protivnik!. Izborno je obvladal žogo in pošiljal lepe predložite notranjemu triu. Doberlet je posebno nevaren z glavo, ki jb mojstersko uporablja. Njegovi predložki z glavo na krilo so bili idealni. Verovšek se je dobro prilagodil svojim sosedom, le njegovi predložki v prazen prostor so malo predolgi. Izvanredno agilen je bil Oman, ki je bil taktično vodja napada. Vzorno je njegovo deljenje žog in pravilno presojanje vsakokratne situacije. Bil je tudi dobro razpoložen za strel; posebno v prvem polčasu so bili vsi streli nizki. V drugi polovici je bilo zopet nekaj obligatnih pozdravov oblakom. Herman je topot mnogo centriral; taktično pa ni bil na višini in je zamudil več zrelih pozicij s čakanjem. Krilska vrsta je bila defenzivno in ofenzivno enako dobra. Najboljši mož na polju je bil Gabe, ki je momentano v sijajni formi. Visoke žoge so bile brez izjeme njegov plen. Izvrstno je podpiral napad in precizno serviral žogo. Strel, s katerim je dosegel četrti gol, je bil povsem tisti, kakoršne smo prejšnja leta pri njem vedno občudovali. Dr. Tavčar je star rutiniran igralec, na katerega se lahko vedno zanese. Lado je bil vreden drug svojima sosedoma. Branilca nista imela dosti dela, edini gol Rapida pa je sledil vsled taktičnega nerazumevanja. Razen te edine napake sta delala brezhibno. Miklavčič je uspešno interveniral; dobljeni gol je bil neubranljiv. Rapid je bil za razred slabši od Ilirije. Zahvaliti se ima edino vratarju Dolinšku, da ni bil izid dvoštevilčen. Pri svojih akcijah ga je podpirala tudi ogromna sreča, ki je pač tudi bistven del uspeha. Branilec Barlovič je še vedno najzanesljivejša opora moštva. Kritika vrsta tempa ni vzdržala in je proti koncu popolnoma klonila. V napadu je edina svetla točka Tergletz v levi zvezi, ki je dosegel častni gol za svoje barve. Igralo se je v živahnem tempu in zelo fair. Izvrstno je uradoval g. Fink. Občinstva ca 600. Potek igre: Ilirija takoj napada in doseže v 11. min. po Omanu prvi gol. V 31. min. Verovšek z nenavadnim bombnim strelom zviša na 2:0. Dve minuti kasneje je zopet Oman, ki pošlje plasirano v mrežo. Polčas. V 13. min. prodre Tergletz in strelja neubranljivo 3:1. V 17. min. najde iz oddaljenosti 20 m Gabetova bomba pot v mrežo. V 34. min. enajsterec, ki ga pošlje Doberlet v prečko. V 38. min. Oman postavi score na 5:1. V 43. min. solo Doberleta; njegov pas pošlje Oman brez truda v mrežo 6:1. Točno v 45. minuti sledi končni žvižg! Juniorske tekme. ASK Primorje je priredil juniorski turnir za prehodno darilo kluba. V nedeljo se je vršilo I. kolo, ki je prineslo sledeče rezultate: SK Reka : Mladika 7 : 1. SK Krakov o : SK Jadran 5 : 3. ASK Primorje I : ZSK Primorje 112:1. Zmagovalci nadaljujejo tekmovanje v nedeljo. Iz ostalih krajev države Zagreb: Gradjanski : Gradjanski (Bjelovar) 11:0 .(9 :0). Finalna tekma za prvenstvo ZNP-a. »Purgerji« so z lahkoto odpravili provincijalnoga prvaka. Kljub premoči se je opazilo, da ima Gradjanski precej slabo obrano, ik|ar bi mu v bodočih važnejših in težjih nastopih lahko škodovalo. V predtekmi je v nelepi igri zmagala Croatia nad Tipografijo s 3 : 2 (1 :2). Istočasno se je vršila na igrišču tudi skromna proslava petletnega obstoja ZNP-a. Vsi podsavezni repic zentativni igralci so dobili spominske plakete. Osijek: Slavija (Osijek : Cibalija (Vinkovci) 4 : 1 (1 : 1). Finale za prvenstvo osječksgu nog. podsaveza. Po zelo ostri igri je Slavija zasluženo zmagala. Split: Hajduk : FC Bern 1:2 (1:1) in 5 : 3 (3 : 2). Hajduk je nastopil deloma z rezervami, toda zmago drugega dne je zaslužil. Beograd Proslava SK Radničkog. Nedeljom i pondeljkom proslavlja drugorazredni klub SK Radnički petogodišnjicu svoga postanka. Na proslavi učestvuju Radnički (N. Sad), Željezničar (Zagreb), Jedinstvo i Radnički (Beograd). Pored toga još nekoliko radničkih klubova iz Srbije, koji će igrati sa rezervom slavljenika. I. dan. Radnički (N. Sad) — Jedinstvo 3 : 3 nastavak 0 : 0, I ako je nastavljana igra dvaput po 15 m.. opet se nije moglo doći do rezultata. Kako nas je Radnički iznenadio dosta dobrom igrom, tako nas je Jedinstvo slabom. Istina, igrah su sa tri rezerve, koje nisu zadovoljile, naročito golman, koji je propustio dve lako hranljive lopte. Teren blatnjav i vrlo težak. Sudio g. Kol-nago. Željezničar (Zagreb) — Radnički 1 : 0. Igralo se samo prvo poluvreme, jer mrak nije dozvoljavao da se igra nastavi. Željezničari samo u skupnoj igri bili su bolji od svog protivnika, koji je igrao vrlo dobro. Sudio g. Ames dosta dobro. Publike mali broj. Mil. Pav. Iz inozemstva Lep uspeh naše reprezentance. Le Havre: Jugolavija : Normandija 6:2 (4:1). S to zmago je naša državna enajsterica deloma popravila neugoden vtis po porazu proti Franciji. Po 20 minutah igre so prevzeli Jugoslovani inicijativo in držali Normance do kraja v šahu. Na mestu so bili vsi igralci; posebno se je odlikoval Giller. Tudi Načević je zelo dragocena pridobitev za državno reprezentanco. Izmed Francozov so se odlikovali Bonardel, levo krilo De-ans in vratar Anglež Barres. Sodnik igre ni imel v rokah. Bilo je 5000 gledalcev. Dunaj: Prvenstvena tekma: Hertha : Amateure 3:1 (1:0). Veliko presenečenje. Rezultat je realen. Admira : Vičana 1:0 (1:0). Napad Vinne je igral slabo. Simmering : Sportklub 3:1 (2:1). Neoporečna zmaga boljšega moš'va. Wacker : Hakoah 1:1 (0:0). Favorit Hakoah je moral deliti točke. II. ne-amaterska liga: BAC : Nicholson 3:1; Vonvartz 06 : WAF 3:1; Gersthof • Weisse Elf 4 : 4. V tej ligi vodi BAC z 48 točkami, ki mu sledita Nicholson in WAF s 34 ozir. 33 točkami. Rapid : MTK (Budimpešta) 4:2 (2:0). Madžari so le s težavo ušli težjemu porazu. V prijateljski tekmi so igrali Cricketerji z Rudolfshuglom neodločeno z 2 : 2. Praga: Slavia : Viktoria Žižkov 2:2 (1:2). Sla-via ima še vedno največ izgledov za prvenstvo. ČAFK : Sp. K Kladno 3:1; DFC : Vršovice 4 :1. Bratislava: Sparta (Praga) : F. C. Bratislava 8:1. Niirnberg: Nemčija : Švedska 3:3 (3:2). V prvih 10 minutah so padli štirje goli. Sodnik Andersen je »drukal« za Švede. 30 tisoč gledalcev. Bruselj: Francija : Belgija 2:2 (1:1). Francozi so zopet pokazali odlično formo. Berlin: FTC Budimpešta : Tennis-Borussia 3:1 (1:1). Hannover: Arminia : FTC (Budimpešta) 7:0. Katastrofalen poraz madžarskega prvaka. LAHKA ATLETIKA — Haskov miting 7 jugoslavenskih in 1 slovenski rekord. Nacijonalni miting Hašk-a, katerega so se udeležili poleg zagrebških atletov in atletinj tudi Ljubljančani, ni zadovoljil niti v pogledu zasedbe različnih disciplin niti v rezultatih. Opaža se, posebno na teritoriju ZLAP, preveliko število mitingov in vsled tega predčasna utrujenost tekmovalcev, ki izgubljajo voljo boriti se nedeljo za nedeljo. Ravnotako pa tudi prireditelji polagajo premalo pažnje, da bi se vršila točka za točko hitro: vsled tega postane cela prireditev zaspana in mrtva. V nastopnem podajamo izide damskih tekmovanj : Tek na 80 m: V predteikiu postavi Šantel (Primorje) nov jugoslovanski rekord z 10.7. Finale: L Šantel 10.9, II. Bernik (Ilirija) — 4 m. Flick (Hašk) in Prevec (Prim.) izključeni radi napačnega starta. 65 m lese: Nova disciplina za dame: I. Flick (Hašk) 13.—, nov jugosl. rekord. II. Klokočki (Hašk). Cimperman (Atena) v predteku diskvalificirana, ker je zašla po padcu v napačno proge. Štafeta 4 X 60 m: L Primorje 33.8, II. Hašk. ASK kot drugi radi prestopa pri prvi predaji dis-krvalificiran. Met krogle 3.628 kg: L Bernik (Ilir.) 10.17, bolje od dosedanj. jugosl. rekorda, II. Krisch (Prim.) 9.69, III. Tomljenovič (ASK) 8.835. Obojeročno: L Krisch 18.23 (9.69 + 8.54), II. Bernik 18.22 (10.17 + 8.05); z razliko 1 cm dobljeno. Met kroglo 5 kg: Bernik 8.47, bolje od verificiranega svetovnega rekorda (8.40), zaostaja pa za registriranim, a ne priznanim (9.30); bolje od dosed. jugosl. rekorda. Skok v viš.: L Šantel 130, II. Cimperman 130, III. Gregorin (Prim.) 125. Skok v dalj.: L Šantel 4.855, bolje od dosed. jugosl. rekorda, toda ne bo verificiran, ker do-sikhk ni bil raven, verificiran bo drugi skok 4.83 po popravi mivke na isto višino z odskokom. II. Pervan (Ask) 4.72, III. Flick (Hašk). Met diska je bil radi ogorčene borbe najzanimivejša točka: L Tomljenovič (Ask) 28.915 bolje od dosed. jugosl. rekorda, II. Prevec (Prim.) 27.98, III. Krisch 27.68. Gospodje: 100 m: L Stepišnik (Ilirija) 11.3, II. Schle-singer (Mak.), III. Jamnicki (Hašk). 200 m: L Jamnicki 23.9, II. Živanovič (Ilir.), III. Podanbsky (Hašk). 400 m: L Hoffman (Hašk) 56.5, II. Kuftinec (Gradj.), III. Vukovič. 800 m: I. Hoffman (Hašk) 2:09.6, II. Vukovič (Hašk). 1500 m: I. Thaller (Hašk) 4:38.4, II. Kum-mer, III. Piškovič. 5000 m: I. De Reggi (Ilir.) 17:02, II. Kum-mer, III. Perkovič. Štafeta 200 + 200 + 400 + 800: I. Hašk 1, II. Hašk II, III. Hašk III. Skok v viš.: I. Jakupič 1.63, II. Leandrov 1.63, III. Jamnicki. Skok v dalj.: Stepišnik 6.24, II. Jakupič 6.24, III. Kallay 6.205. Pri akoku za I. mesto skoči Stepišnik 6.34, kar je bolje od slovenskega rekorda. Troskok: Jakupič 13.36, bolje od dosed. jug. rekorda, II. Kallay 12.69. Met kladiva: I. Gašpar 30.10, II. Fister 26. Met kopja: I. Gašpar 44.35, II. Messner 43.40, IH. Perkovič 38.79. Met diska: I. Gašpar 33.31, dr. Pokrajac 31.79. Mesner 31.45. Lese 110 m: I. Kallay 17.4, II. Jamnicki, III. Jakupič. Lj. Moravska : Češka 69 : 34. V nedeljo 20. t. m. se je vršil v Brnu damski lahkoatletski miting najboljših čehoslovaških atletinj. Doseženi rezultati so izvrstni in pričajo o mednarodni kvaliteti češkoslovaškega ženskega sporta. Po doseženih uspehih sodeč, bodo odnesle Čehoslovakinje v trodržavnem mitingu Francije, Jugoslavije in Čehoslovaške pre težno večino prvih mest. Moše atletinje bodo imele jako težko nalogo vendar pričakujemo od njih, da bodo dostojno reprezentirale naše barve. Imena čeških aletinj poznamo že večinoma iz Ljubljane, ko se je vršil match Jugoslavija : Češkoslovaška, ki je končal z zmago Jugoslavije. Večina atletinj, ki so zastopale Moravsko je postavila Moravska Slavija, omenimo samo nekaj imen: Vence va, Smolova, Vidlakova. Prva je svetovna rekor-derskja v metu kroglje, Smolova je izvrstna al- round atletinja, Vidlakova se posebno odlikuje v metih. Kreglja 3.628 obojeročno. 1. Vencova (M) 19.525 m, 2. Vidlakova (M; 18.765 m, 3. Vodičkova (Č) 18.51 m. 60 m 1. Smolova (M) 8, 2. Puterova (Č.) 8.4, 3 Pospišilova (Č.). Skok v daljavo z mesta. 1. Smolova (M) 233, 2. Šramkova (Č.) 218. 3. Soudkova (M) 215. Disk (boljša roka). 1. Vidlakova (M) 29.85, 2. Šmidova (Č) 28.11, 3. Sychrova (M) 26.64; obojeročno: Vidlakova 52.45 m čsl. rekord. 100 y zapreke. Sychrova (M) 15 čsl. rekord. 250 m. 1. Kučerova (M) 37.6, 2. Kofrankova (Č.), 3. Prošikbva (Č). Kopje (obojeročno). 1. Olmerova (Č.) 47.44, Vidlakova (M) 44.22,3. Šmidova (Č.) 35.30. Skok v višiuo. 1. Galuskova (M) 140, 2. Smolova (M.) 135, 3. Pospišilova (Č.) 130. 100 y. 1. Sychrova (M) 12, 2. Pospišilova (Č.) 12.6, 3. Puterova (Č.). 1000 m. 1. Kučerova (M) 3 :37, 2. Šafrankova (Č.) 3 : 38, 3. Proškova (Č.). Skok v daljino ’z zal. 1. Smolova (M) 488, 2. Sychrova (M) 471, 3. Pospišilova (Č.) 450. Štafeta X 110 v. 1. Moravska 55, 2. Češka. Po mitingu je poskušala Vencova zboljšati svetovni rekord krogle 5 kg, kar se ji je tudi posrečilo; vendar rekord najbrže ne bo priznan, ker je zboljšan le za K cm. Vencova je vrgla z boljšo roko 8.53 obojeročno pa 16.05 m, Vodičkova je dosegla 15.31 m. Našo državo bodo zastopale predvidoma sledeče atletinje: Bernikova, Špornova, Tratnikova (vse Ilirija), Krischeva, Šantlova in event. Prev-čeva (vse Primorje), Cimpermanova (Atena) in Tomljenovičeva (Ask). Novi svetovni rekordi v metanju krogle za dame. Pri nedeljskem juniorskem mitingu WAC-a na Dunaju sta skušali gdčni Koppel in Perkaus zrušiti svetovni rekord v metu krogle (5 kg), ki ga ima Pražanka Vencova s 8.4 m. Poskus se jima je posrečil. Vrgli sta prva 9.57, druga pa 9.35 m. Če primerjamo rezultat naše rekorderke Bernikove (8.67 m), vidimo, da sta nastopili v tej disciplini še dve neoficijelni svetovni prvakinji, /ki mečeta celo boljše od neoficijelnega 9.30, ki pa po rezultatu Vencove še ni bil verificiran. Vsekakor se je ta disciplina letos lepo dvignila in je pričakovati interesantnih bojev. WAC-ov lahkoatletski miting na Dunaju. V soboto in nedeljo je priredil VViener Athletiksport-klub nacionalni lahkoatletski miting, ki je prav dobro uspel. Doseženi rezultati so prav povoljni in kažejo odlično formo avstrijskih atletov. Izmed rezultatov prinašamo le one v seniorski konkurenci. 800 m: 4. Gasser (WAC.) 2 : 07.2; 2. H. Bodem (WAC) 4 m; 3. Fous (Vienna). 10.000 m: 1. Godi (Rapid) 35 : 25.6; 2. Po-linek (Vienna) 36 : 51. 1 Krogla: 1. 'Janausch (Sportklub) 12.44; 2. Sziicz (Sportklub) 12.425; 3. Paguje (WAF). 100 m: 1. Lederer (WAC) 11.2: 2. Jandl (WAC) 1 m; 3. Dr. Schenner (WAC). Švedska štafeta: WAC (Jandl, Lederer, Wes-sely. Dr. Schenner) 2 : 00.6 (avsir. rekord!) 2. WAF 2 : 00.2. 4 X 100 štafeta: 1. WAC (Štern, Dr. Schenner, Jandl, Lederer) 44.1; 2. WAF 7 m; 3. WAC II. Kopje: 1. Betzwod (Vienna) 51.58; 2. Wes-sely (WAC) 47.20; 3. Simota (Vienna). 200 m: 1. Lederer (WaC) 23.3; 2. Ritter (\VAF) 2 m; 3. Jandl (WAC). Vodni športi prirodnih narodov Kakor goje vsi kulturni narodi vodne sporte, tako najdemo tudi pri prirodnih narodih to športno panogo precej razvito, v prvi vrsti pa plavanje, veslanje in jadranje. Nekateri narodi goje poleg omenjenih tudi druge nam povsem neznane panoge. Prve tri so v kulturno-zgodovin-skem pogledu jako stare, ker služijo večini teh narodov kot prometno in prevozno sredstvo. Ni čudno, da jih najdemo kot igro in sport povsod, kjer pridejo človeška bivališča le količkaj v do-tiiko z mokrim elementom. Jako malo je udomačen vodni sport v Afriki. O kakem jadranju ni govora, kajti jadranje je v notranjščini, kakor tudi ob obali znano le sem-intja. Veslanje je sicer malo bolj razširjeno, vendar najdemo pravi veslaški sport le pri plemenu Duala v Kamerunu. Ta narod drugače ni posebno simpatičen. Pleme živi sicer na ozemlju, ki je znano po svoji tropični bujnosti, vendar ni zmožno, da bi dobivalo iz zemlje vsaj za vsakdanjo potrebo, vsled česar mora živež uvažati. Lenoba je sicer tipična pri zamorcih, vendar jo v taki popolnosti ne najdemo nikjer drugje. Duali so že davno opustili stare šege in navade ter nosijo hlače. Edina strast, ki jih vzdrami iz spanja, je veslanje. V tej panogi so pravi mojstri. S svo-jjimi iz drevesnih Idebel izdolbljenimi čolni, ki nosijo do 60 mož, prirejajo vedno veslaške tekme. Ko je bil Kamerun še pod Nemčijo, so vedno prirejali tekme med domačini in posadkami vojnih ladij. Marsikatero moštvo je doživelo z domačini občuten poraz. Pri vseh prirodnih narodih je način veslanja povsem različen od našega. Veslač stoji ali čepi v čolnu tako, da ima obraz obrnjen v smeri vožnje. Veslo je razmeroma kratko in nepritrjeno, tako da služijo roke veslača kot vzvod. Ta način veslanja je tako težak, daje pa vsled primerne konstrukcije čolna znatno hitrost. Take zelo uporabne čolne dobimo predvsem pri Indijancih severne Amerike. Imajo čolne iz lubja, ki so tako lahki, da jih brez napora nosijo iz ene reke v drugo. Poleg tega so tako elastični, da jim še tako močan sunek ne škoduje. Tak čoln imenujemo »kanu«. V teh čolnih so prirejali v času, ko je bil rdečekožec še neomejen gospodar, velike tekme. Najbolj udomačen je vodni sport pri Oceancih, ki prežive vse življenje na morju. Revščina koralnih otokov je prisilila njihove prebivalce, da se žive večinoma z ribolovom. Ljudje žive tu več v vodi kot na kopnem in so že skoro amfibije. Najznamenitejša vodna; zabava je takozvano jahanje na valovih, v čemur so posebni mojstri Polinezijci. Zato zabavo uporabljajo deske iz eri-trinije, ki je samo na eni ali obeh straneh vzbo-čena. Polinezijec plava z desko na odprto morje in čaka, da pridrvi val proti obali. Ko ga doseže valov hrbet, se postavi, počepne ali vleže, kakor je pač izurjen, na desko in val ga nese proti bregu. Evropejci, ki so se osebno udeležili te zabave, je ne morejo prehvaliti. Nevama je ta 'vožnja tam, kjer so koralne peči in zahteva največje izurjenosti. Naravnost čudovite reči pripovedujejo o Japoncih. Harrison poroča, da so preplavali japonski dijaki 30 km dolgo progo Tokio-Yokohama v desetih urah, kar odgovorja povprečni hitrosti 50 m na minuto. Istotako poroča o japonskih plavalnih umetnikih, ki stoje v globoki vodi potopljeni samo do pasu. V tej poziciji streljajo s puško, z lokom, pišejo ali rišejo s čopičem na lesne pahljače — kratkomalo, obnašajo se tako, kot bi stali na trdih tleh. Istotako je presenetljivo dejstvo, da izvedejo skok na glavo iz velike višine, ne da bi si pri tem zmočili glave; morajo se toraj dotakniti vode popolnoma ploščato s prsi. Harrison meni, da morajo poznati posebne skrivnosti, ker je drugače nemogoče prenesti brez posledic udarec na prsa — pri padcu v vodo. Fiziološko nič manj čudno je, koliko časa vzdržijo nekateri Oceanci pod vodo. Čudoviti potapljači so Tonganijci. Mornarji poročajo o njih, da zabijejo jv 3 m globoko morje dva kola v razdalji 70 m. Tonganijec vzarhe velik kamen, skoči pri prvem kolu v vodo in skuša po morskih tleh doseči drugega. Seveda je to zelo težavno, ker vsled velike razdalje cilja ne vidi. Kako pa more tako dolgo vzdržati brez zraka, je pa sploh nerazumljivo. 5000 m: 1. Kantor (WaC) 16 : 08; 2. Hoss (WAC) 16 : 48. 8; 3. Miksch (Reichsbund). Skok v daljavo: 1. ti. VVeilheim (WAC) 6.40 m; 2. NVillea- (WAC) 6.28r,/io m; 3. Zumwinkel (WAC). 400 m: 1. Wunderer (WAC) 51.4; 2. Dr. Schenner (WAC) 51.5; 3. Karl (WAF). Diskos: 1. »Miiller« (\VAF) 40.21 m; 2. Klam-bauer (WAC) 40.06 m; 3. Scheneck (WAC). 110 lese: 1. Weilheim (WAC) 15.4; 2. Wes-sely (WAC) 15.7; 3. Teschka (WAC). 800 X 400 X 200 X 100 štafeta: 1. WAC (Gasser, Dr. Schenner, Lederer, Jandl) 3 : 28; 2. WAC II 3 : 31.6, BAZENA — Tromatch Francija — Češkoslovaška — Jugoslavija Ženska tekmovanja v bazeni in lahki atletiki. V dneh od 2. do 6. julija se vrše v Pragi velika ženska tekmovanja v bazeni in atletiki med Francijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. Jugoslp vija se pripravlja na to velepomembno srečanje s Francijo in Češkoslovaško s polno paro. Vrše še zadnje priprave in upati je, da se v nekaj dneh, ako financijelno vprašanje ne bo delalo zaprek, odpelje naša reprezentanca v Prago. Savez bo določil predvidoma sledečo družino, ki naj reprezentira našo državo pri teh mednarodnih tekmovanjih. Cimperman (Atena Lb.) — Popovič (BSK Beogr.) — Janović (ASK Zgb.) — Hadžič (Jugosl. Bgd.) — Tomljenovič ASK Zg.) — Rado- vič (Ask Zg.) Popovič (BSK Beograd). Kot rezerve so določene Jovanovič in Ružič (Jugosl. Beograd) ter Bernikova in Špornova (Ilirija Ljub.). Slednji dve nastopita tudi v lahkoatletski reprezentanci. Menimo, da je ta družina dobro izbrana in da je sigurno najjačja naša postava, ki gre ” boj z nad and na dober uspeh. Poleg hazenašic odide v Prago tudi naša ženska atletska elita, sestavljena povečini iz članic ljubljanske Ilirije in Primorja. Kakor vsi slični nastopi naših, bodisi športnih kakor tudi drugih reprezentanc v inozemstvu, je tudi ta odvisen predvsem od financijelnega vprašanja. Naše športne organizacije, ki se neprestano bore za svoj obstanek zgolj radi slabega gmotnega stanja, so v organiziranju teh reprezentančnih nastopov popolnoma osamljene. Javne oblasti, zlasti naša centralna vlada, ki bi se v prvi vrsti morala zanimati in omogočiti naše nastope v inozem- SPECIJALNA TRGOVINA GUMENIH IZDELKOV STARI TRG št. 26 Nudim po konkurenčnih cenah prvovrstne tenis, telovadne in nogometne čevlje, nadalje opremo za nogomet kakor: žoge, varovala (Knieschiitzer), duše itd. — Poleg tega vse vrste predmetov iz gumija. — stvu, ker je to vendar najboljša propaganda za narod in državo, za to nima pravega razumevanja. Druge države, ki so spoznale, da je dobra športna vzgoja naroda najboljše jamstvo za boljšo bodočnost države, žrtvujejo v te namene vsako leto velike vsote, zavedajoč se, da je to izvrstno naloženi kapital. Ker ni pričajkiovati od naših oblasti nikake podpore za nastop naših dam v Pragi, je dolžnost naše športne javnosti, da sama v zadnjem trenutku priskoči na pomoč ter omogoči našo udeležbo. V korist tega fonda se vrše te dni v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu razne bazenske prireditve, ki naj jih naša javnost v čim največjem številu poseli, da nam pomore zbrati tako vsaj najpotrebnejša sredstva. Odhod naše reprezentance je določen za dne 30. oziroma 31. t. m. Pred odhodom se vrše v Zagrebu 3 dnevni skupni treningi v bazeni in lan-ki atletiki. Točen razpored tekmovanj v Pragi priobčujemo v prihodnjem tednu. Pomnožitev zbora bazenskih sodnikov. V nedeljo sta položila v Mariboru z uspehom izpit za bazenske sodnike gg. Cizelj iz Maribora in Peterka iz Murske Sobote. S tem je sodniško vprašanje v mariborslkem okrožju vsaj deloma rešeno. Službene objave Službeno iz Lhp.a. V petek dne 25. t. m. seja upravnega odbora v kavarni Emona točno ob 20%. Prosim polnoštevilno! Važno! — Preds. KOLESA Razno BSK v Bolgariji in Turčiji. Kakor doznava naš beograjski dopisnik, namerava BSK prire- RADIO- (liti v avgustu daljšo turnejo po Bolgariij in Tur-čiji. Septembra bo baje igral dve tekmi v Bur linu. aparate LITN1CA UREDNIŠTVA: G. V. C. Maribor: Hvala za odgovor. Ostale Moda letošnjega po- uredim I let j a so Covercoat Prihodnja številka izide radi