Kamniški OBČAN Št. 13 LEPO IN UREJENO JE NASE MESTO Naše starodavno mesto pod kamniškimi planinami so minuli petek, 6. julija, obiskali člani posebne evropske komisije cvetlične zveze desetih evropskih držav, imenovane Entente Florale. Vsako leto na natečaju sodeluje deset mest in deset manjših naselij, kijih obišče posebna komisija tega mednarodnega tekmovanja s področja turizma in varstva okolja, ki ocenjuje celovito urejenost mest, ozelenitev, cvetličenje, usklajenost in primernost parkovnih zasaditev z okoljem in letnim časom, predvsem pa kakovost življenja in dela ljudi v mestu ali vasi ter povezavo zgodovine z življenjem današnjih dni. 7,a letošnje sodelovanje je bilo med slovenskimi mesti izbrano prav naše mesto Kamnik, kije komisijo sprejelo v lepši, urejeni in cvetoči podobi, kije očarala tako Kamničane kot člane evropske komisije in obiskovalec mesta. Odbor za pripravo in izvedbo področju okolja in turizma, ki mu Programa sodelovanja Kamnika predseduje ZUpan Ione Smolnikar, na med na rod ne m tekmovanju na je začel s pripravami na obisk ko- Evropski komisiji natečaja Entente Florale, kije v petek, 6. julija, ocenjevala celovito urejenost Kamnika, je župan Tone Smolnikar ob sprejemu predstavil življenje, delo, dosežke in probleme mesta in okolice. misije že v februarju. V tem času je bilo za lepšo urejenost mesta in okolice mnogo narejenega. Uredili so tudi najbolj kritične točke, ki so že dalj časa klicale po ureditvi, pospešili obnovo cest, pločnikov, robnikov, zamenjali vodovod in obnovili cesto v Samostanski ulici, izvedli prvo fazo del ureditve ceste proti Muzeju na Zapričah, uredili park pri stari knjižnici, pri železniški postaji Kamnik mesto in še marsikaj drugega. Po mestu so postavili klopi, stojala za kolesa, koSe za odpadke, obnovili in prebarvali cvetlična korita, jih zasadili s cvetjem, marsikje pa namestili še nova korita cvetja. Vrtnarji Arboretuma Volčji Potok so poskrbeli za dodatno oevelličenjc mesta in okolice. Poleg obnovljenih in razširjenih že obstoječih cvetličnih in parkovnih nasadov so marsikje nastali še novi nasadi, pod Malini gradom pa je zacvetel z izbranimi vrstami cvetja oblikovan kamniški grb. Natečaju I menic Morale so se pridružili tudi Kamničani. ki so z ureditvijo okolice svojih hiš, vrtov, z negovanim cvetjem na oknih, balkonih in vrtovih dodali kamenček k urejeni, čisti in cvetoči podobi Kamnika, ki je v zadnjih tednih poslalo še bolj prijetno mesto. Več na 8. in 9. strani SAŠA MEJAČ TERME SNOVIK SO POLNEZIVLj^NJA Petega oktobra lansko leto so v l(|iličncin okolju Tuhinjske doline Pod prijazno vasico Snovik na prostoru začasnega bazena slovesno položili temeljni kamen za za* cetek gradnje rekreacijskega bazena z vodnimi atrakcijami, Spremljajočih garderobnih in sanitarnih Prostorov, gostinskega dela, razširitev mostu, ureditev parkirišč. Za-misel o toplicah, ki je stara že sko-raJ pol Stoletja, se po sedmih letih od prve predstavitve projektne zamisli in poskusnega bazena v Se neokrnjeni dolini / občutljivimi eko sistemi, uresničuje. Letošnji zadnji junijski dan je namreč bazenski kompleks s približno petStO kvadratnimi metri vodnih povrSin in različnimi vodnimi atrakcijami, kot so hudournik, slap. vodomet, goba, talne in stenske masaže, masažna klop, ma-sažni bazen whirlpool in otroški bazen, sprejel prve kopalec, ki so vzljubili prijazne terme v neokrnjenem okolju Tuhinjske doline. Že po postavitvi poskusnega baze- na pred sedmimi leti se je življenje v prijetni vasici Snovik začelo močno spreminjati in mnogi obiskovalci so našli pol v to ozko, želeno dolino, le elevel kilometrov Oddaljeno od Kamnika. Vendar prave spremembe šele prihajajo in te bodo ritem življenja v Snoviku prav gotovo močno spremenile, saj projekt turističnega in zdraviliškega središča prinaša široke možnosti razvoja turizma in podjetništva v Tuhinjski dolini in celotni kamniški občini. Več na 8. strani. 40. leto Kamnik, 11. juJija 2001 C Kfifntlii" fini ' '* trenutnega navdiha, letošnja prizadevanja naj ,, ,.......,. „, . , postanejo stalnica našega dela in obnašanja. Ugodne ocene, k, sojih izrazili člani evropske Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri pripravi komisije Entente Florale med obiskom v Kamniku, celotnega projekta in s svojim prispevkom kakorkoli so nas prepričale, da vsi skupaj m vsak zase lahko p„,epSaH naie mesl0 ,„ oknlico, veliko postorimo za izboljšanje našega okolja. Prepričan sem, da tokratno tekmovanje ne pome- ZUPAN ANTON TONE SMOLNIKAR CILJ Min mm) „- EjTrarjanuar Kamnik je bil letos poleg državnega prvenstva v spustu tudi prizorišče desetega državnega prvenstva v krosu, kjer se je prvo nedeljo v juliju za naslov državnega prvaka potegovalo 120 kolesarjev. Več o dogajanju na 12. in 13. strani. METOD MOČNIK Pobude za ustanovitev novih občin Kamnik in Kamniška Bistrica Kamniško pobudo so obnovili Bistricani, Kamnik naj bi se izločil k sedanje občine? SAŠA MEJAČ Po zavrnitvi pobude sveta KS Kamnik z.a ustanovitev novih občin Tuhinjska dolina in Kamniška Bistrica na seji občinskega sveta občine Kamnik 13. junija letos (o čemer smo že poročali) se je svet KS Kamnik-Center 29. junija dan pred iztekom zakonskega roka) odločil poslati Državnemu zboru predlog (tokrat drugačen!) za izločitev dela občine Kamnik (mesta Kamnik s krajevnimi skupnostmi Podgorje, Duplica, Smarca in Volčji Potok) iz sedanje občine Kamnik. Več o tem preberite na 3. strani Preddopustn išku šte vilka Kamniškega občana bo izšla v sredo, 25. julija. Članke oddajte najpozneje do srede, IS. julija; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 23. julija. Kot vsa leta doslej, si bomo v avgustu nabirali novih moči za ustvarjanje pestre podopustniške številke, ki bo med vami 5. septembra, pred Dnevi narodnih noš. Odprto od pon. do petka od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13 ure Moste 88A. Komanda 5PORTMH5RAJC 5 KRATKIMI ROKAVI SEZONSKO ZNIŽANJE CEN OBUTVE od 20% do 40% do 28. julija TEKSTILA 30% in KOPALK 40% od 23. 7. do 4. 8. 2 11. julija 2001 PRAZNOVALI SMO DAN DRŽAVNOSTI Kamniški OBČAN Srečanje LDS ob 10. obletnici Dneva državnosti ZBORNIK VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Izšel je zbornik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo ob 10. obletnici. Predstavitev 22. junija v razstavišču Veronika je predstavljala uvodni del programa praznovanja obletnice samostojnosti Republike Slovenije. Izid zbornika pričevanj med osamosvojitveno vojno na kamniško-dom-žalskem območju je požel precej pohval in seveda tudi kritik, vendar se je razmerje nagibalo bolj na pohvalo veteranov za trud in skoraj enoletno delo zbiranja pričevanj in podatkov, fotografij iz tistega obdobja ter ugotavljanje resničnosti posameznih komentarjev in pričevanj. Vsi podatki so bili zbrani od očividcev dogodkov in od ljudi, ki so v teh dogodkih sodelovali, bili prisotni pri ustanavljanju Manevrske strukture narodne zaščite, sodelovali pri občinskih štabih ali pa bili udeleženi v neposredni vojni. Vtem smislu pričevanj se je tudi gradil koncept zbornika, da bi prikazal resničnost dogajanja v preteklosti in to zapisal za bodoče rodove. Pri delu je bila vseskozi prisotna dobra volja in misel na ohranitev plebiscitarne volje velike večine Slovencev. Vtem duhu je bil pisan tudi zbornik, z dobrim namenom, da bi ustvarili zapis o delčku zgodovine, zapis o trenutku ustvarjanja in uresničevanja hotenja po svobodi. Vsako opravljeno delo je ocenjeno. Včasih dobro, včasih zelo kritično. Vsekakor pa bi morala biti kritika poštena in objektivna. Zato je imel urednik kar prav, koje v uvodu zapisal: O pisateljih zgodb o vojni je mojster Ukane nekoč dejal: »Tisti, o katerih boš pisal slabo, ti bodo tako in tako zamerili, toda presenečen boš! Zamerili ti bodo tudi tisti, za katere si mislil, da sijih predstavil v dobri luči«. Namen pisanja o zborniku je bil predstaviti vse v dobri luči, brez najmanjših namigovanj na slabo opravljeno delo posameznikov, nasprotno, vsem smo se zahvalili že v naslovu: »HVALA VAM«. Tega mnenja smo tudi danes, ne glede na posamezne kritike. Žal se je na strani 107 v sedmem odstavku pojavilo s strani posameznikov dvoumno tolmačenje odstavka z zaključkom imena (Kuzma Danijel), v oklepaju, kar pomeni razlaga o dani izjavi ali na kratko, to je izjavil Kuzma Danijel. Zaradi raznega namigovanja in šušljanja še enkrat izjavljamo, da zapis v tem odstavku podaja izjavo in popolnoma nič drugega. Vsaka druga razlaga je neokusna, nekorektna in nepoštena do piscev pričevanj, posebno pa do Danijela, ki ga vsi cenimo in spoštujemo njegovo opravljeno delo v trenutkih samoosvajanja. Zato javno podajamo to obrazložitev, ki je edina resnična, in prosimo bralce zbornika, da jo sprejmejo z razumevanjem. Vsem, kiste nam omogčili izdajo zbornika, hvala..Zahvaljujemo se vsem avtorjem prispevkov in fotografij, objavljenih v knjigi. Večina fotografij je bila posnetih pred desetimi leti in so v zborniku objavljene prvič. Žal je bilo premalo časa in premalo volje posameznikov, da bi bilo zbranega več gradiva, ki bi ga lahko objavili ob letošnjem jubileju. Hvala tudi tistim, ki ste nas moralno vzpodbujali in nam pomagali z nasveti, zato na koncu še enkrat »HVALA VAM«. OZVVS-Kamnik Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik vabi vse občane Kamnika in ostalih krajev, še posebej pa nekdanje borce in aktiviste, da se udeležijo proslave ob 60. obletnici vstaje na Kamniškem, ki bo pri spomeniku padlima Mlakarju in Miklavčiču, pri Titanovi brvi, 28. julija, ob 18. uri. Vabimo vas tudi, da se udeležite proslave na Špiku, ki bo 5. avgusta ob 11. uri v počastitev ustanovitve Šlandrove brigade 6. 8. 1943. Območno združenje borcevin udeležencev NOB Kamnik stanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, Kamniški OBČAN d.o.o, Kamnik. Odgovorni urednica Saša \lejac, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji X%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik breplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (ilavni trn 2-1 (občina), telVfaks: 83-91-311, (M 1-662-450. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TČR d.d Ljubljana Na tradicionalnem srečanju LDS ob Dnevu državnosti jc bilo veselo. Več tisoč obiskovalcev je prišlo, večinoma prvič, v Veniše, ki se nahajajo v lepem okolju Zadrcčkc doline v občini Nazarje. Srečanja smo se udeležili tudi nekateri člani občinskega odbora LDS Kamnik s predsednikom in podžupanom Demitrijem Pcrči-ćem na čelu (na sliki štirje člani občinskega sveta občine Kamnik: Brane Golubovič, Grega Koncilja, Izo Dcbc-vec in Marjan Sempri-možnik). Naš predsednik Dcmitrij pa je v času fotografiranja delal na utrjevanju poznanstva z LDS-ovimi ministri in poslanci. Na začetku je zbranim spregovoril dr. Janez Drnovšek, ki je med drugim povedal. da smo pred desetimi leti uspeli s skupnimi prizadevanji dobiti samostojno državo, ki je danes v svetu znana kot uspešna in miroljubna država. Pri tem je veliko vlogo odigral LDS, ki je bil večino minulih let v vladi. Liberalna demokra- cija ne sme ostati le pri minulih dosežkih, ampak se mora zavedati svoje odgovornosti tudi za prihodnji razvoj Slovenije. Ena njenih prioritet mora biti odprt demokratičen sistem, ki ne bo izključeval in v katerem bodo vsi svobodno dihali. LDS mora biti odgovoren, dati mora ljudem zgled in pokazati pravi odnos do države, Iju-di in skupnih vrednot. Prav tako mora s seboj nositi zaupanje za prihodnost Slovenije pf njenem vstopanju v Evropske unijo. Z Evropejci se moram" povezovati, da bi našim otrokom zagotovili življenje v mi" ru, solidarnost in toleranco. Poleg predsednika LDS so spregovorili tudi Hans-Dictrich" Genscher, zunanji minister, dr. Dimitrij Rupel in Ivan Ptif nat, župan občine Nazarje. Po govornikih so za nadaljnjo zabitvo poskrbeli Nusa De* renda in ansambel Petra Ugri-na. Prizorišče srečanja se je ob 17. uri začelo prazniti in vsi smo si obljubili, da se prihodnje leto ponovno vidimo na novi lokaciji, nekateri pa Že 0( volilnem kongresu Liberalne demokracije, ki bo januarja 2002. OO LDS Kamnik GORSKI TEK SLOVENSKE VOJSKE Ob 10. obletnici osamosvojitve in samostojnosti Republike Slovenije jc letos Slovenska vojska - točneje Poveljstvo 231. gorskega polka že devetič priredilo gorski tek SV in sicer v soboto, 9. junija, v Kamniški Bistrici. Od prvega tovrstnega teka, ki je leta 1992 potekal iz Kamniške Bistrice na Kamniško sedlo, pa do letošnjega, ki sedaj že nekaj let poteka krožno po okolici Kamniške Bistrice, se je zvrstilo preko 2000 gorskih tekačev in tekačic. Letošnji Start in cilj je bil na prostoru IPC »pri Jurju« na nadmorski višini 600 metrov, dolžina proge je bila 13,5 km z višinsko razliko 750 metrov. V različnih starostnih kategorijah so nastopili moški in ženske, ekipno in posamezno, predvsem vojaki na služenju vojaškega roka, zaposleni v Slovenski vojski, na Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za notranje zadeve, športniki in rekreativci. Člani Združenja slovenskih častnikov, člani združenja veteranov vojne za Slovenijo, nekajkrat pa so se teka udeležili tudi pripadniki tujih oboroženih sil, predvsem iz avstrijske vojske. Kaj pomeni takšna prireditev z organizacijske in tehnične plati, vedo tisti, ki žc vsa leta skrbijo za nemoten potek prireditve - od razpisa. Milan Grzinčič (stoji v sredini) s spominsko plaketo Slovenske vojske v znak zahvale. J0 Vsi skupaj zmagovalci! pridobivanja finančnih sredstev, same izvedbe tekmovanja, pa do kadrovske zasedbe, prehrane, zdravniške pomoči, sodniške in časomcril-ne službe, redarjev, sistema zvez, prevozov, tehnične pisarne, protokolarnih zadev in ne nazadnje zaključne prireditve s podelitvijo medalj, priznanj in pokalov. Del teh zahtevnih nalog (sodniki, časomcrilci, kontrole, redarji) je bil že od vsega začetka zaupan Kolesarskemu klubu Kamnik, vodstvo teh služb pa zaupano g. Milanu Grzinćiću. Uspelo mu je zbrati dokaj številčno ekipo strokovno usposobljenih in zanesljivih športnih delavcev tudi iz vrst članov Društva učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja Kamnik. Podpolkovnik SV g. Domine Grme k sc je v imenu Organizacijskega odbora omenjene prireditve ob 10. obletnici samostojnosti Republike Slovenije na priložnostni slovesnosti v Kamniški Bistrici s spominsko plaketo zahvalil Kolesarskemu klubu Kamnik. MARIJAN SCHNABI, KRESOVI, PRIREDITVE IN MAŠA OB DNEVU DRŽAVNOSTI Ob proslavi 22. junija na Glavnem trgu so naši občani, takt) kol običajno, priredili v počastitev Dneva državnosti še vrsto drugih odmevnih prireditev. Na sam kresni večer sla v Mekinjah (v Rebru) in na Sorski nad Vrhpoljem zagorela že tradicionalna velika kn-sova. Udeleženci obeh prireditev, kisla bili organizirata tudi v počastitev 10. obletnice naše države, so ob soju mogočnih grmad uživali čar tople kresne vod. k dobremu razpoloženju navzočih je prispevalo tudi petje narodnih pesmi. Glavni organizator i el t prireditev, < klborza oživljanje starih običajev, Koaliciju Slovenija in obe ks se vsem. ki so kakorkoli pomagali in sodelovali pri teh prireditvah, Se posebej j>a tudi tokrat dobavitelju kuriva, lesarstvu Stebe iz Suhadol, najlepše zahvaljujejo. Razveseljivo je. da so sicer manjši kresovi na sam kresni večer zagoreli tudi drugod po občini. V nedeljo, 24. junija, pa je Koalicija Slovenija organizirala na Starem gradu proslavo s piknikom. Na njej so navzoči proslavljali Dan državnosti, poleg lega pa so se. Še posebej listi izvrši sds, z zahvalno plaketo spomnili g. Igorja Poabrežnika, kije 12 let uspešno vodil občinsko organizacijo SDS Kamnik. Ing. Pod breznih velja tudi za enega najzaslužnejših Kamničanovpri us tanovitvi in dobrem delovanju občinskega Demosa ob rojstvu naše mlade države. Svečanost so povzdignili odlični pevt i Tu njiškega okteta in zvečer še tradh ionalnt kres. Ta kres so mogli videti iz Ljubljane ludi številni kamniški ob i aui. ki so se Usii večer udeležili veličastne osredu/e slovesnost ne prireditve na Kongresnem trgu v Ljubljani. V organi-(K i ji Koalit ije Slovenija I AS/ m SDS i se je lamzbmlo okoli iO.OOOljudi. le je razveseljeval kvaliteten, pretežno narod no obarvan program in navdušujoč i govori kljm nih akterjev slovenske osamosvojitve: dr. Pucnikd, g. Peterleta, g. Janše, dr Brejca, dr Baltika. Aplavi je požel tudi velik boret domovin ske vojne t 1991, sedanji generalni direktor slovenske polh ije g. Marko Pogorevt Na sam Dan državnosti pa seje ob I'), uri na Stilni, k sv. maši za domovino, zbralo precej ljudi. Sv. maso je daroval kamniški župnik g. France Šuštar. \ enake je pozval k zalivali za obilno buzjo pomoč, ki nam je jireil desetimi leti. ob sicer na sili odločilnih dejanjih, očitno slala ob sirani. NavZ0( e je povabit tudi k molitvi za uspešni nadaljnji razvoj nase domovine Q Strpnost, za modra dejanja prt prizadevanjih za dobrot ta mer ne skupne < Uje \ 'ernikiso moliti tudi za vse, ki so dali svoja življenja za osamosvojitev Slovenije l'o masi se je skupina verni kov poklonila na grobu Kamničana Rdija Peperka, ki je pred de selimi leti daroval svoje mlado življenje za domovino. MILAN W1NDSCHNURER Kamniški OBČAN AKTUALNO II. julija 2001 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Vi sprašujete, župan odgovarja Avgusta začetek gradnje prizidka k OŠ Marije Vere? Na vprašanje Franca Oreš-nika ali so že pridobljeni vsi dokumenti za začetek gradnje prizidka k osnovni šoli Marije Vere na Duplici, kdaj bodo priCeli z gradnjo in ali bo Z gradnjo prizidka odpravljen cnoizmenski pouk v tej šoli občinska uprava odgovarja, da je v celoti izdelana PGD in PZ1 dokumentacija za prizidek in za nadzidavo skupaj z zunanjo ureditvijo. Pridobljena so tudi vsa soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja, ni pa končan postopek za odkup ali zamenjavo manjše parcele, katere lastnik jc SGP Graditelj Kamnik. Pripravljen je že predlog menjalne oziroma odkupne pogodbe. Pred pričet kom gradnje prizidka je treba pridobiti še sklep Ministrstva za šolstvo, znanost in šport o uvrstitvi investicije v proračun za leto 2001 (občinska uprava že ima zagotovila), sklep Ministrstva za finance o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje in na javnem razpisu izbrati izvajalce del. Cene bo zapletov, bodo prizidek zaceli graditi predvidoma meseca avgusta ali v začetku septembra. Prizidek bo vseljiv z novim šolskim letom (verjetno 2002/2003) op. p.) Občinska uprava poudarja, da zgolj s prizidkom cnoizmenski pouk še ne bo odpravljen, saj bo Ireba v nove prostore preseliti učence iz starega dela, ki ga bodo predvidoma porušili in ga skupaj z nadzidavo ponovno zgradili. Čas dokončnega sprejema prenovljenega družbenega plana (prostorski del) še ni znan? Na vprašanje Marjete Hu-mar, kdaj bo dan v dokončno obravnavo spremenjeni družbeni plan, občinska uprava odgovarja, da bodo spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik dane v dokončno obravnavo in sprejem na občinskem svetu, ko bo predlog usklajen na posameznih resornih ministrstvih in ko bo na podlagi uskladitve pridobljen sklep Vlade Republike Slovenije o usklajenosti občinskega družbenega plana z. obveznimi izhodišči Odi PSDP Republike Slovenije. Smerokazi za Kamnik ob avtocesti Brigita Grad in Dcmitrij Perčič sta ločeno dala pobudi, da bi na avtocesti Ljubi jana-Kranj postavili smerokaze za mesto Kamnik. Tujcu jc namreč težko razložiti, na katerem izvozu naj odpelje z avtoceste, da bo prišel v Kamnik. Če se gremo turistično občino, bi bilo smotrno podali vlogo pristojnim organom in te smerokaze postaviti vsaj na izvoze z avtoceste. Na pobudi je odgovorila Družba za avtoceste d. d., Pro-jekt za vzdrževanje cest, ki pravi, da jc bil lani dokončan Elaborat vodenja prometa po avtocestah in nekaterih hitrih cestah v RS, ki za vse avtoceste v RS natančno določa prometne cilje, ki se označujejo na prometni signalizaciji za vodenje prometa na avtocestah. Vodenje prometnega cilja Kamnik je z elaboratom določeno in sicer na avtocesti I jubljana-Kranj v priključku Vodice, kjer bodo poleg imena priključka Vodice vodeni še prometni cilji Kamnik, Medvode, Cerklje, Krvavec in Smlednik. Ob preverjanju ustreznosti obstoječe signalizacije so ugotovili, da bo potrebno prometno signalizacijo na avtocesti Ljubijana-Kranj precej dopol- niti oziroma neustrezno zamenjati z novo. Ko bo mogoče začeti z zamenjavo prometne signalizacije, kar predstavlja velik finančni zalogaj, in jo bodo .zato izvajali v več fazah, bo tudi na območju priključka Vodice ustrezno označena smer vožnje proti Kamniku. Kdo je odgovoren za odstranitev smernikov ob Podgorski cesti? Ker na vprašanje Janeza Stražarja o odstranitvi poškodovanih in nepoškodovanih odsevnikov ob Podgorski cesti (Kamnik-Križ) najprej ni odgovorila občinska uprava, pač pa kar KPK, je svetnik ponovno vprašal župana, kdo bo pokril nepotrebne stroške, ki so bili povzročeni z vandalskim načinom vzdrževanja te ceste in zahteval ugotovitev odgovornosti. Želel jc odgovor, kdo jc to naročil, če jc sploh kdo naročil, kdo je nadzoroval delo in kdaj bo občina naročila postavitev novih odsevnikov, ki so življenjskega pomena za varen promet v slabi vidljivosti. Občinska uprava odgovarja, da je Komunalno podjetje Kamnik v lanskem aprilu izvajalo ureditev bankin na tej cesti. Pri tem pa so odstranili tudi poškodovane smerne stebričke in jih odpeljali na deponijo Komunalnega podjetja Kamnik. Ugotovili so. da jc že pred popravilom bankin manjkalo veliko smernih stebričkov kot posledica havarij. oziroma so jih poškodovali in odstranili kmetje pri kmečkih opravilih. Delo je bilo naročeno v planu vzdrževanja lokalnih cest v mesecu aprilu letos. Nadzor nad opravljenimi deli jc izvedel Alojz Trcbušak, strokovni sodelavec. Občina bo naročila ponovno postavitev v juniju letos iz. sredstev za vzdrževanje prometne signalizacije. F. S. M. P. je v imenu mladih postavil vprašanje, ali ho letošnje poletne počitnice mogoče aktivno preiiveti na kamniških igriščih. Takti in podobna vprašanja se pojavljajo že dalj časa in so pravzaprav kar močna vzpodbuda za načrtovanje politike športa in rekreacije v naši občini. Vse večje želje in potrebe po aktivnem preživljanju prostega času na športnih in drugih površinah so ludi dobro znamenje o pravilni usmerjenosti mladih, kar je verjetno tudi posledica aktivnosti občinske uprave na športnem področju, zlasli na področju športne infrastrukture. Odkar je občina poslala lastnik športnih objektov občinskega pomena, je vlagala prei ejšnja sredstva v posodobitev in obnove lako pokritih kot ludi nepokritih športnih površin. Občina je že pred počitnicami vsem upravljalcem športnih objektov in igrišč naročila, da jih je potrebno urediti, zlasti pa namestiti koše. saj je prav košarka najbolj priljubljena rekreacijsko igra z žogo. Vsa asfaltna igrišča, ki so ob osnovnih šolah, smo Pobude za ustanovitev^ novih občin Kamnik in Kamniška Bistrica Kamniško pobudo so obnovili Bistricani, Kamnik naj bi se izločil iz sedanje občine/ Po zavrnitvi pobude svetu KS Kamnik za ustanovitev navili občin Tuhinjska dolina in Kamniška Hišnica na seji ob činskega sveta občine Kamnik 13, junija letos I o čemer smo ž.e poročali) se je svet KS Kamnik Center 29. junija dan pred iztekom zakonskega roka) odločil poslali Državnemu zboru predlog (tokrat drugačen!) za izločitev dela občine Kamnik (mesta Kamnik s krajevnimi skupnostmi Podgorje. Duplica. Šmarca in Volčji Potok} iz sedanje občine Kamnik. Obrazložitev je podobna obrazložitvi na občinskem svetu zavrnjene ga predloga - prevelika seda nja občina, premajhen vpliv prebivalcev na odločanje, povsem drugačen geografski, zgodovinski in gospodarski značaj za izločitev predlaganega dela od preostalega dela občinđ, drugačne razvojne in kulturne potrebe, dodali pa so še. da ho predlagano področje razvojno še naprej nazadovalo, če se ne bo izločilo. Dodajajo še, da predlagani in preostali del občine izpolnjujeta vse pogoje iz 13. člena zakona o lokalni samoupravi. Povsem nov pa je predlog svetov krajevnih skupnosti Kamniška Bistrica, Crna in Ciodič, ki so se tokrat sami odločili za pobudo za izločitev dela občine Kamnik in z.a ustanovitev nove občine, ki bi obsegala območje omenjenih krajevnih skupnosti. Tak predlog so sveti KS 27. junija poslali Državnemu zboru. V obrazložitvi je poleg ugotovitve, daje sedanja občina prevelika, zapisano, da območje vseli treh krajevnih skupnosti predstavlja prostorsko zaokroženo, zgodovinsko in geografsko zaključeno celoto. Nova občina naj bi po obrazložitvi izpolnjevala vse zakonske pogoje s izjemo števila prebivalcev, saj šteje J4O0 prebivalcev (zakonski pogoj je Sooo prebivalcev). uredili, namestili (ali zamenjali) koše. šolske uprave pa so bile dolžne dali navodila o uporabi in vzdrževanju reda. Delno se je zataknilo le pri zunanjih igriščih Srednješolskega centra Rudolfa Maistra. Poudariti je potrebno, da je neposredni lastnik tega centru država oziroma Ministrstvo z.a šolstvo, znanost in šport, ki tudi namenja sredstva z/t tekoče in investicijsko vzdrževanje celotnega zavoda, torej tudi zunanjih i g riši: Ker nekateri kljub opozorilom in prošnjam niso spoštovali reda na igriščih (namerno poškodovanje igral, trganje košev, polivanje tralnice z bencinom, razbijanje steklenic na igriščih ipd.) /e bila ravnateljica prisiljena zapreti igrišča. Pred pričetkom počitnic smo ponovno vzpostavili slike z vodstvom šole z Željo, da poiščemo možnost uporabe njihovih igrišč: Ravnateljica je obljubila sodelovanje in kot vemo, ga je ludi ž.e izpolnila. Z zainteresiranimi rekreativnimi uporabniki njihovih igrišč so se dogovorili o času in načinu uporabe, ludi koši so na razpolago, dobijo jih pri hišniku, jih namestijo in po igri ponovno vrnejo. Takšen način sicer terja več uskla- jevanja, ki pa bo potrebno, do kler se razmere ne bodo normalizirale. Prepričan sem, da bodo igrišča vedno nit razpolago brez po sebnih omejitev, če bo na igriščih vladal red. /,a to so odgovorni predvsem tisti, kijih uporabljajo, kajti le uporabniki bo do lahko neposredno in takoj vplivali na morebitne ali polen cialne nepridiprave, ki včasih m povsem nerazumljivih vzrokov namerno delajo škodo ali nered Pomagalao bi le evidentiranje in javljanje kršiteljev pristojnim organom. ANTON TONE SMOLNIKAR župan O otroškem dodatku V letošnjem letti jc 4305 vlagateljev vložilo vlogo za uveljavitev otroškega dodatka, do katerega je upravičenih 4229 vlagateljev Za skupno 7130 otrok. Vloge smo zbirali vse do 31. marca, da bi lahko zagotovili upravičencem prejemanje otroškega dodatka od 1. 5. 2001 Z8 naslednje obdobje - t. j. do 30.4. 2002'za predšolske in šoloobvezne otroke ter za vse, ki se redno šolajo in prinesejo o tem ustrezno potrdilo. Vse upravičence do otroškega dodatka pozivamo, da lahko odločbe o upravičenosti in visini otroškega dodatka dvignejo osebno na Centru /a socialno delo Kamnik, ljubljanska 1, ob ponedeljkih, sredah in petkih od X. do I2aire, v Popoldanskem času pa ob ponedeljkih in sredah od 14. do Ki. ure ob sobah I, 2 in 3. Izračun otroškega dodatka je vezan na dohodke in prejemke iz preteklega leta. Povprečna mesečna plača na zaposlenega v Republiki Sloveniji za leto 2000 je znašala 191.669 sit (bruto). Dohodkovni razredi za določitev višine ot-roškega dodatka so, glede na povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v letu 2000 v primerjavi s povprečno mesečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu 2000, naslednji: Če ste pozabili vložiti vlogo za Jjavljanje otroškega dodatka, bilo nakazilo za otroški dodatek vsekakor ustavljeno. Kaj lahko naredite v tem primeru? Prinesete izpolnjeno vlogo za uveljavitev otroškega dodatka. S prvim dnem naslednjega meseca, ko boste vlogo vložili, vam bo na podlagi zgoraj na- live jc vcdenili kriterijev priznan otroški dodatek, ki pa se izplačuje do 15. v mesecu za pretekli mesec. (Primer: Če vlogo prinesete do 31. 7. 2001 in ne presegate zgoraj navedenih kriterijev, vam bo otroški dodatek priznan s 1. 8. 2001, ki bo izplačan na vaš tekoči račun do 15.9. 2001). Ob tej priložnosti naj spomnimo vlagatelje oz. upravičence, da jc potrebno za otroke, ki se redno šolajo in se bodo redno šolali v šolskem letu 2001/2002 na srednji ali visoki šoli oz. fakulteti, prinesti potrdilo o šolanju, sicer bo tem otrokom otroški dodatek ukinjen. Za srednješolce velja, da je potrebno potrdilo dostaviti do 30. 9. 2001, za študente pa do 31.10. 2001. CENTER ZA SOCIALNO DELO KAMNIK Dohodek na družinskega elana v % povprečne plače RS do 15% nad 15% do 25% _rmd25% do 30% ^ nad 30% do 35% nad 55% do 45% _Jiad45% do 55% nad 55% do 75% nad 75% do 99% Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v letu 2000 v sit do 28.750 _nad 28.750 do 47.917_ nad 47.917 do 57.501 nad 57.501 do 67.084 nad 67.084 do 86.251 ~^T8T25Tdo 105.418" nad l()5.418_doJ43752_ nad 143.752 do 189.752 Otroški dodatek tolarjev na mesec Vrstni red otroka '2. 17.639 15.081 11.495 9.055 4.704 3.528 3.058 19.403 16.669 12.848 10.349 8.644 5.880 4.704 4.234 21.164 18.256 14.200 11.642 9.878 7.056 5.880 5.410 V Občina in odškodninski zahtevki Župan Tone Smolnikar je na prejšnji seji občinskega sveta poleg obvestila o izplačilu odškodnine, sodnih stroškov ter zamudnih obresti v zadevi Franc Kuret, ki jo jc občina po sodni odločbi izplačala Kuretu v višini 54,9 mio SIT, seznanil občinske svetnike tudi z ostalimi tožbami, ki se nanašajo na odškodninske zahtevke. Tako s tistimi, kjer Občina nastopa kot tožnik, kot s tistimi, kjer je Občina tožena stranka. Tako je v teku tožba Občine zoper SKG d. d. zaradi odškodnine, ki jo je morala plačati Občina Kamnik zaradi nepravočasno izročenih poslovnih in stanovanjskih prostorov v začelju Albreh-tove hiše (zadeva Občina Kamnik-KJadnik). odvija se tudi io/beni postopek občine zopet KPK zaradi za hteve za revizijo postopka lastninskega preoblikovanja, Enako velja za tožbi občine zoper podjetje Nevi d. o. o., zaradi neporavnanih obveznosti in izpraznitve poslovne zgradbe na Starem gradu (pogodba je bila sklenjena leta 1993, aneks pa leta 1994) in zoper kavarnarja Mlakarja zaradi neplačevanja najemnine za .najem kavarne Veronika, kjer gre za sporno pogodbo z nekdanjo kulturno skupnostjo, iz katere ni razvidno, kdaj poteče rok najema. Poleg tega teče pred sodiščem več kot trideset postopkov zaradi plačila nastalih obveznosti iz naslova najemnin. Franc Kuret pa toži občino še za nezakonito rušenje objekta na ulici Matije Blejca in druge stroške v zvezi z izvršbo. V teku so tudi tožbe v zvezi z denacionalizacijskimi postopki, kot so Planinka, Malograjski dvor, Grčar-Picerija Napoli, Meščanska korporacija in drugi, postopek o regresnem zahtevku KPK v zadevi Jelen v višini 30 milijonov SIT. Občina je od Sklada stavbnih zemljišč preko 200 tožb v zvezi s telefonijo, ki so večinoma že zaključene oziroma zastarane. V teku je tudi nekaj zahtevkov za plačilo izstavljenih računov zaradi odvoza opuščenih vozil. Kot v svoji informaciji poudarja župan, je edina zadeva, o kateri je nastal spor po letu 1995 in teče pred sodiščem tožbeni postopek proti občini Kamnik zaradi plačila izvedbe računalniške mrežne inštalacije. Izvajalec, Elkos, namreč ni izpolnil dogovorjenih obveznosti, ni izdelal in dostavil načrta izvedbe. Zato občina računa ni plačala. F S. JAVNI RAZPIS za oddajanje trgovskih in gostinskih stojnic na javnih površinah najboljšim ponudnikom v času od 7. do 9. septembra 2001 (Dnevi narodnih noš) 1. Predmet javnega razpisa je: - oddajanje trgovskih stojnic na javnih površinah (Glavni trg, Šutna), - oddaja gostinskih stojnic na javnih površinah (Glavni trg). 2. Pogoji za opravljanje predmetnega razpisa: - na razpis se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje po veljavnih predpisih (Zakon o trgovini, Zakon o gostinstvu) in - so sposobne poravnati finančne obveznosti. 3. Merila za izbor so: - kvaliteta ponudbe, - reference ponudnika, - oprema stojnice, • prednost pod enakimi pogoji imajo pravne in fizične osebe s sedežem v občini Kamnik. 4. Ponudba mora vsebovati naslednje elemente: - dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev, - odločbo upravne »note, da ponudnik lahko opravlja dejavnost - garancijo za plačilo v skladu z veljavnimi predpisi, - izjavo, da je ponudnik pripravljen do določenega roka oz. do v pogodbi določenega datuma poravnati obveznosti do organizatorja. 5. Vse ostale medsebojne obveznosti se določijo s posebno pogodbo. Ponudniki naj svojo ponudbo pošljejo najkasneje do 10. avgusta 2001 na naslov: AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO, Tomšičeva 23, 1241 Kamnik z oznako »DNN 2001«. AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODIETNIŠTVO 4 11. julija 2001 IZ DRUŠTEV Kamniški OBČAN Letna skupščina Društva malih hidroelektrarn Kamnik-Domžale Premajhno razumevanje države in občin Podeljevanje lincenc. registracija proizvajalcev, uporaba vode in podobna vprašanja, ki so postavljena pred lastnike malih hidroelektrarn, bodo terjale večjo aktivnost društva malih HE Kamnik-Domžale in vključitev večjega števila lastnikov, so poudarili na nedavni letni skupščini društva v Volčjem Potoku. Po poročilu predsednika društva Janeza Šraja iz Hudega, ki je dejal, da v preteklem obdobju člani niso dali kaj dosti pobud za reševanje problematike, so udeleženci spregovorili o aktualnih vpraša nji lf. ki jih, kot je pokazala razprava, ni malo Zlasti ne morejo razumeti, da mora kmet. ki ima hidrocentra- lo, postati samostojni podjetnik, ne pa, da bi se mu to štelo kot dopolnilna dejavnost. Premajhno je tudi razumevanje države za vzdrževanje vodotokov, na katerih se vrtijo male turbine. Pogrešajo jasna pravila vzdrževanja, ki bi jih moralo pripraviti ministrstvo za okolje in prostor. Med drugim so navedli primer podrtega jezu na Kamniški Bistrici v Ihanu, saj se nihče ne zmeni za njegovo obnovo. Lastniku MHE na Mlinščici pa je zato skoraj povsem presahnil dotok vode na turbino. Posebej so poudarili, da ni enotnih meril za določitev biološkega minimuma (pretoka vode) na vseh vodotokih. Na sliki: Člani društva MHE na letni skupščini v Volčjem Potoku med zavzeto razpravo o svojih težavah .... Posebej velik problem jc neodgovorno odlaganje različnih odpadkov v struge. Ta nesnaga se potem nabira na rešetkah MHE, povzroča veliko dela lastnikom elektrarn in otežuje njihovo obratovanje. Zato so se ob dejstvu, da so občine Kamnik, Domžale in Ihan podpisale program razvoja porečja Kamniške Bistrice v rekreacijsko os regije, zavzeli za to, da bi občinski inšpektorji in redarji bolje nadzorovali kršitve občinskih odlokov o odlaganju in ravnanju z odpadki in nastajanje divjih odlagališč ob vodotokih. Menijo, da bi bilo treba na vseh krajih, kjer se zbirajo nedeljski izletniki ob strugi Bistrice, namestiti ustrezne zabojnike za odpadke in jih tudi redno prazniti. Skrb občin za uresničitev zamisli o rekreacijski osi regije bi se morala odražati tudi v dejanjih, ne le na papirju. Več pozornosti so namenili tudi organizacijski krepitvi društva. Zato so*klenili, da bodo vse člane, ki kljub opozorilu že dve leti niso plačali članarine, izključili iz. društva. Članarino so letos prepolovili in znaša pol odstotka letne vrednosti prodane električne energije. Na koncu so izvolili tudi nov upravni odbor, za predsednika društva pa ponovno Janeza Sra-ja- F. S. Specialna olimpiada Slovenije prinesla odličja tudi Kamničanom Nekatere stvari je dobro povedati ali napisati večkrat, da bi jih sploh opazili. Takšno področje, /a katero se trudimo, da bi postalo prepoznavnejše, je prilagojena športna dejavnost za ljudi z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju. Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen pri svojem poskusu. lako /veni olimpijska zaprisega svetovnega gibanja. Specialne olimpiade, v katerega je danes vključeno preko 170 držav z več kot 25 milijoni članov. Slovenija se je gibanju pridružila leta 1990. Od takrat dalje za mnoge osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove družine, prijatelje, pedagoge postaja šport način življenja, saj je šport ena od alternativ za večjo kakovost bivanja. Danes je v Sloveniji v okviru Specialne olimpiade devet uradnih športov, atletika, plavanje, kolesarstvo, namizni tenis, košarka, mali nogomet, balinanje, alpsko smučanje in tek na smučeh. Tekmovanja potekajo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. V soboto, 2. junija 2001, so na Atletskem stadionu v Domžalah potekale 8. Gorenjske letne igre 2001, katerih organizator je bilo Društvo Sožitje Mengeš. Iz občine Kamnik se je iger udeležilo osem varovancev VDC Sožitje in pet gojencev Oddel- skok v daljino. Tomaž Pire pa si je v teku na 100 m v močni konkurenci pritekel bronasto medaljo. Vsi udeleženci so prejeli me- kov vzgoje in izobraževanja OŠ 27. julij. Kljub številčno skromnima ekipama smo med 207 udeleženci tekmovanja uspeli pridobiti kar nekaj odlici j. Zlata odličja so prejeli Marica Hribar z.a met žogice. Matic Zerovnik za skok v daljino z mesta in Matej Istcnič za tek na 50 metrov. Srebrna odličja so prejeli Darja Kališnik za met žogice, Urška Gruber za tek na 50 m. Roman Zlobko za tek na 50 metrov, Marjan Burja za DAN KAMNIŠKIH PIANIN NA KAMNIŠKEM SEDI U, 22. JU UJA Planinsko društvo Kamnik letos že štirinajstih organizira »Dan kamniških planin« v nedeljo, 22. julija, ob 11.30 na Kamniškem sedlu. To vsakoletno že tradicionalne srečanje planincev privabi veliko planincev iz vse Slovenije. Za srečanje pripravlja PD Kamnik zanimivo kulturno prireditev. Sodelovali bodo pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lire iz Kamnika in njihov Mladi ansambel. Kamniški koledni-ki s priznanim citirarjem Tomažem Plahutnikom in pevcem Rokom Lapom, harmonikar Božo Matičič in drugi. Planinci bodo prišli iz smeri Kamniške Bistrice, s Korošice, s Kokrskega sedla in aicli planinci, ki se bodo pripeljali v Logarsko dolino, bodo lahko prišli čez Okrešelj še pravočasno na Kamniško sedlo. Za varno hojo in dobro počutje bodo poskrbeli strokovni in društveni delavci. STANE SIMŠIČ dalje za udeležbo, saj so se trudili po svojih najboljših močeh. Zmage in porazi so sestavni del življenja, zato se jih moramo naučiti primerno sprejemati, to vedo tudi naši fantje in dekleta. V prihodnosti jih čakajo nova tekmovanja, ne za zmago nad drugimi, temveč za tekmovanje s samim seboj. Predvsem pa jih čakajo priložnosti za nova druženja in sklepanja novih prijateljstev, saj se na takšnih tekmovanjih srečujejo ljudje s podobnimi interesi, sposobnostmi in željami. IRENA BIZJAK 8. srečanje pevskih zborov iz socialnih zavodov Slovenije ZMAGOVALEC JE DOM STAREJŠIH OBČANOV KAMNIK Za člane našega Domskega pevskega zbora je bil 7. junij težko pričakovan dan. Z otroškim nemirom in pričakovanjem v naših sr< ih smo v še rosnem jutru vstopali v avtobus, ki nas je odpeljal proti Velenju, lam se ji- v Beli dvorani ob Velenjskem jezeru odvijalo H. srečanje pevskih zborov socialnih zavodov iz vse Slovenije, ki je predvsem družabnega in tudi tekmovalnega značaja. Letos je bil organizator Dom za varstvo odraslih Velenje, ki je gostil 39 zborov, s približno 800 udeleženci iz .socialnih zavodov. Nas Domski zbor stanovalcev je na reviji sodeloval drugič. Ob odlični organizaciji, bogatem kulturnem programu ter dobri hrani in pijači, je naša trema skoraj splahnela. Pred začetkom tekmovalnega tlela sta nam prijetnega počutja in veselega druženja zaželela velenjski župan in direktorica doma gostitelja. Vsak zbor je za tekmova nje pripravil eno pesem. Kamni«Sani smo ob lastni spremljavi kitare, harmonike, tamburina in z nekaj preprostimi, doma izdelanimi instrumenti, zaigrali in /apeli Avsenikovo Čujte, oj čujte mamica vi. Seveda smo se zelo trudili, da hhhhhh bi na strokovno komisijo na redili čim boljši vtis. Tekmovanje je teklo gladko, saj so zbori prepevali ob zanje pripravljenih in označenih mizah. Odhodi na oder bi namreč vzeli preveč časa, kajti vedeli moramo, da sdk i bili udeleženci srečanja predvsem starejši ljudje In invalidi. Ob tem moramo pohvaliti organizatorje z.a odlično orga- Pevke In pevci Domskega pevskega zbora Kamnik nizacijo same prireditve, posebno ambienta, ki je bil velik, svetel, zračen in lahko prehoden. Na rezultate tekmovanja smo čakali ob prijetnih zvokih ansambla Sredenšek, plesu, srci olovu, kramljanju in spre hodih v lepo urejeno okolico Velenjskega jezera. Povezovalec, ki jc vešče vodil celoten program, je pevovotlje zborov povabil pred oder in začela se je podelitev priznanj, daril in razglasitev najboljših. Tako kot lansko leto, ko smo v Ljubljani Moste-Polje dobili pri/nanje za najboljšo uprizoritev izvajane pesmi, smo tudi letos liho upa [j na katero od nagrad. Čakali smo in čakali, nagrade in priznanja za različne vrste izvedb so bile podeljene in naša pevo-vodkinja g. Ksenija je tam ostala sama. V nas se je že naselil dvom in rahlo razočaranje, da so nas kratko malo izpustili. Toda na naše veliko začudenje je napovedovalec razglasil, da je letošnji zmagovalec »Dom starejših občanov Kamnik«. Od presenečenja nam je najprej zastal dih, nalo smo med veselim vriskanjem in v/klikanjem sprejeli prvo na grado. Kot prvonagrajeni zbor smo zmagovalno pesem zapeli se enkrat. Se preilno so nas Z bučnim aplavzom pospremili / odra, je povezovalec povabil vse navzoče, da se naslednje KD0R POJE Rad OSTANE MUDl' Velenje, 2001 leto srečamo v Kamniku. Zmagovalnemu zboru ne pripada samo nagrada, ampak tudi dolžnost, da pripravi naslednje srečanje. Polni čudovitih vtisov, ki smo jih dobili na tem srečanju v mestu Velenje, snu > se pozno popoldne vt;n ali domov. Veseli smo bili, da Sta bila naše dosedanje delo in trud na današnji dan obilno poplačana. Vemo, da nas v prihodnjih mesecih caka veliko dela in priprav pri iskanju primerno velikega prostora, kjer bo lahko prepevalo in se druži to tako veliko število pevcev. Poskrbeti bo treba za kvalitetno ozve k enje. v < m l(! nje, nagrade, srečplov, hrano in še tisoč drobnih siva ri, ki pa so še kako pomembne, da bi se pev< i v Kamniku drugo leto počuti I i zaželene in bi iz. našega mesta odnesli lepe spomine. Seveda je organizacija tako velikega srečanja za nas zelo velik zalogaj, zato upamo, da nam bo širša kamniška skupnost pri tem pomagala. »Kdor poje rad, ostaja mlad«, se glasi geslo naših pevskih srečanj in je kol rdeča nit vpletena v vsa na sa druženja in tudi v delo in življenje tukaj, pri nas v l )o mu StarejSih v Kamniku. Tli <(.y Iz društva podeželske mladine IMAMO SE FINO V nedeljo, 17. junija, se je dopoldan pričel z. zvonjenjem telefonov in vprašanjem ali hoda ali ne bodo regijske kmečke i g re, kajti na dnevnem sporedu je bil dež. Ampak mi se nismo vdali. Ob 14. uri se nas je pri gostujočem društvu DPM Velike Lašče na Velikem Osolniku od desetih ekip zbralo le šest. Najprej so rokave zavihali in kose nabrusili kose i. Otava je bila mlada in mokra, z.alo se je dobro kosila, do pa bi bilo delo dokončano, so morale grabljice poprijeti z.a svoje orodje in po Naš najboljši kosec Marko Tudi po travi se da smučati. grabiti travo na kopice. Temu je sledilo igra pajsanjr hloda, v kateri sta sodelovalo po dva fanta iz. vsake ekipe. 'Tu sta se pokazali spretnost in moč fantov. Lovili ravnotežje no eni smučki, šest ljudi hkrati in premagovati ovire ni mačji kašelj; pri tem smo videli nekaj dobrih padcev. Dež nas je po malem sprem- ljal ves COS. A pošteno smo bili premočeni šele takrat, ko so junije vozili dekleta v samokol-nici preko lestve, dekleta pa so v rokah držala lončke, napolnjene z votlo. Sledila je še z.adnja igra presenečenja. Dekleta so /antom navez.ala okoli pasu vr vico, na kateri je visel krompir, Z njim so morali zbijali no tleh ležeče škatlice vžigalic. Po končanih igrah je sledila razglasi-tfv rezultatov. Ekipa Kamnika je zasedla prvo mesto, s čimer si je prislužila vstopnico za sodelovanje na državnih kmečkih igrah, ki bodo 7. julija V Lenartu. Leden dni pozneje po smo se podali v hribe. Noš start je bil na Jezerskem pri jezeru. Po-Vzpeli smo se najprej do Češke koče, kjer je bil naš prvi posla nek. da smo si okrepili nase c lodčke. Od tu je pot vodila pre ko klinov, vrvi in snega vse do Ledin, kjer je bil ludi noš cilj. lit gori je dovolj sneg prijetno trtto m čas je bil nadvse primeren za sušenje krme. Nas je najbolj zanimalo čudo - leseni avlo. ki smo s, ga ogledali na travniku pod hišo. Res smo imeli kaj videti. Celotno ogrodje avomob-la-kamiončka je lesene konstrukcije, nam je povedal 27-letni Rol^t hi-bznik, ustvarjalce tega lesenega avtomobila, kije četrti ^jegovu^e-lavi. Za pogon uporablja motor Starega osebnega vozila. ^no j 1 -na karoserija omogoča vožnjo štirih oseb. S™™^>ffi^Z liko materiala m nadomešča traktorski prevoz Prvi a mora bili cesta prevozna, (iozd-no gospodarstvo je občasno obnavljalo ceste, ko je spravljajo h-, h lega predela. Vzdrževanje le ceste je v zadnjih letih tudi finam no presegalo možnosti planinskega društva. Veliko je bilo težav z vzdrževanjem in obnavljanjem projmslov in mostov. V pomladnih mesecih so bile ceste zaradi plazovitosti m hudo urništva ne/jrevozne. Nanešenega materiala je vsako leto ogromno, ročno odstranjevanje je skoraj nemogoče. Ta problem je Planinsko društvo s predsednikom Dušanom Šte-fitlo predstavilo odgovornim vobčini županu Tonetu Smolnikar ju, Mlakarju in Trebušaku. Planinci z veseljem ugotavljamo, da so bili j) pravili cesto v dolžini cca 4,5 km tako, da je ta usposobljena za prevoz materiala do obeh žičnu planinski sodelavi i pa bodo tkr beli za redno vzdrževanje in odvodnjavanje Usposobljena je tudi cesta v nadaljevanju do Jermance. Do lu se lahko sedajprijic-Ijejo planinci, namenjeni na Kamniško sedlo. Planinstvo se dodobra sjircminja. Včasih so se do Kamniške liis-Irice pripeljali s kolesi in nato nadaljevali peš hojo. Danes so od lega ostali le spomini. Največje enodnevnih tur, kar je opaziti tudi pri številu nočitev v obeh postojankah. Dobro prevozne ceste niso pomembne le za prevozmateriala in ljudi, ampak tudi za hitro in uspešno reševanje ponesrečenih j>la-nincev in drugih z intervencijskimi vozili. Planinski delavci pričakujemo takšno konkretni/ iti učinkovito sodelovanje tu0 v prihodnje, bes skupnimi akcijami je mogoče re sevati vprašanja gorskega življenja. STANU SIMŠIČ 6 11. julija 2001 POGLEDI Kamniški OBČAN Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Ne, za referendum, kadar se komu dvigne...? Pa je res duhovit tale naš poslanec Maksi. Ondan je kot predsednik notranjepolitičnega odbora DZ na seji brez dlake na jeziku dejal o naših referendumih (vsaj tako je bilo v torek slišati na nacionalni TV) približno tole: »Ja, kam pa pridemo, če bomo imeli referendum vedno, kadar se komu dvigne... (po krajšem premoru, ko so se v dvorani nekateri že smejali) pogled na kak zakon...« Poslanec Maksi, ali boš kakšno podobno povedal tudi, ko bodo te dni v parlamentu tekle debate o številnih predlogih za nove občine, tudi na Kamniškem...? Sicer pa smo slišali, da so se potem, ko je pobuda kamniških meščanov za novi občini v Kamniški Bistrici in v Tuhinjski dolini na občinskem svetu padla v vodo, zbudili v Črni, v Godiču in v Stranjah in kar državnemu zboru predlagali ustanovitev nove občine Kamniška Bistrica. Ker jim ni uspelo odcepiti Tu-hinjcev in Bistričanov, so se kamniški purgarji sedaj odločili, da se sami (seveda z Dupličani, Podgorci in ostalimi »južnjaki« vred) odcepijo od »revežev«. Tako pismo so vsaj poslali v slovenski parlament. Pri taki odcepitve-ni ihti bo našega poslanca Mak-sija še bolela glava... Menda se prebujajo tudi krajani Šmartna, ki so zadnjič zapisali, da so zelo primeren kraj za sedež nove Tuhinjske občine, ker imajo že zastavo in grb, pozabili pa so pristaviti, da imajo ž.e tudi kandidata z.a tuhinjskega župana... Na veselici pod Kostavsko planino so namreč zelo hvalili ocvrta jajca, ki so bila menda že v znamenju volilnega golaža. Res so bila dobra, saj, kot je dejal nek Tuhinjc, šenkanim jajcem se ne gleda na zobe... e koliko bolj začudeni so dupliški veljaki, ki so po neuspešni akciji za novo občino, ostali brez polovice pošte. Nova tabla s krajevnimi imenom Duplica (postavili so jo na pobudo dup-liških občinskih mož. in žena) je namreč postavljena točno na polovici poštne zgradbe. Da se ne boste Dupličani več bahali, da imate svojo pošto. Sicer pa je pomembno, da je blagajna na dupliški strani, pisemski oddelek pa na kamniški. Kaj bo šele rekel kmet Škric, ki ima polovico kmetije v Smarci, polovico na Duplici, hišno številko pa na Ljubljanski... \Jaš župan Tonti se mora rav-1 t no pred počitnicami ukvarjati s tako težkimi problemi (nanje ga je pozoril kamniški mestni župan Janez), kot so Mprava sledov sežiganja čarovnic na Glavnem trgu ob srednjeveških dnevih, ponovno odprtje kamniškega Clochmerla ali pa odstranitev smerokaza za javni WC in podobne težave. Saj Tontija že tako boli glava od velikih naporov za ureditev mesta pred bližnjim obiskom evropske komisije z.a olepša nje mest. Ko občani te dni opazujejo vsepovsod polno vrtnarjev A rboretuma, ki jim bo kaj kmalu zmanjkalo rož., pravijo, da bi bilo prav, če bi se ta komisija pojavila v Kamniku in še kje drugje v občini vsaj enkrat na leto... ~f7 do je po Veliki planini vodil m\ republiško turistično patruljo z zavezanimi očmi še ni pojasnjeno. Vendar drugače ni moglo biti. sicer bi patrulja na poti od Šimnovca do Zelenega roba gotovo ostala v globokih koritih, ki jih je izkopala voda po Roru po jesenskih delih ob postavljanju dvosedežnice. Tako pa je patrulja pred dnevi v svoje poročilo zapisala, da »tudi po sprehodu po planini nismo našli črne točke«. Da je poročilo o stanju na Veliki planini res »aktualno«, je dokazovala tudi slika (glej časnik z. zeleno piko 4. 7. 2001!) enosedežnice, ki so jo podrli ž.e lani... Krištofov Pepe II. Predlogi za izločitev dela občine poslani državnemu zboru Do zakonsko določenega roka I. julija, ki gaje določil Državni zbor, so krajevne skufh nosti Kamniška Bistrica, Godit in Črna podale Državnemu zboru RS predlog, da se le tri krajevne skupnosti izločijo iz sedanje obči ne Kamnik in ustanovijo svojo občino. Krajevna skupnost Kamnik Center jKije na isti naslov poslala predlog, da se katastrske občine: Kamnik, Podgorje. Sntart a, Volčji Potok, Tunjice, Košiše, Mekinje. Novije in Tučna izločijo iz sedanjega območja občine in se listano vi nova občina. lako sta se ta dva predloga pridružila pri bližno petdesetim ostalim iz drugih predelov Slovenije Zakaj toliko želja po manjših občinah? /.e bežen sprehod po Sloveniji nam jiokaže, tla območja, ki so se že izločila izprejšnje ve like občine, hitreje razvojno napredujejo. Naslajajo nova središča družbenega in gospodarskega dogajanja. C>suova za tak razcvet je Zakon o financiranju občin iti povečan vpliv neposrednega odločanja krajevnega prebit rti siva pri reševanju krajevnih zadev. Tako so podrobnejše analize pokazale: - da so šibki jse občine upravičene do več finančnih sredstev pri izgradnji cest. vodovo dov, kanalizacije, vzgoji in izobraževanju, ol roškem varstvu, kulturi, športu in socialnem varstvu, - da imajo šibkejše občine ji redu os I pri doda Ijevanju nejiovralnih sredstev z raznih ministrstev ali mednarodne pomoči pri razvojnih, programih, -da mora ob naravnih nesrečah država pri Spevati več državnih sredstev. - da manjše občine ravnajo s finančnimi sredstvi bolj gospodarno, saj z enakim, zneskom denarja naredijo več, - da se »mestna" občina razbremeni obveznosti do manj razi dih predelov (to vlogo je nio rala jnevzeli država in to finančno precej bolj podprto), - da ima »mestna« občina več nenamenskih sredstev, ki ji zagotavljajo hitrejši razvoj, - da ima »mestna« občina možnost, da posta neformalno Mestna občina, kar zagotavlja dodatna finančna sredstva iz državnega prora čuna, -da je kamniško področje od leta 1994 (ko je bila uvedena nova lokalna samouprava), sa mo zalo. kerni bilo razdeljeno na več obi in. bi lo prikrajšano za približno 2 milijardi SIT (skoraj enoletni občinski pi oračun t, - da bi bili nerazdeljeni v naslednjih štirih le lili neupravičeni do približno t. 5 milijarde SIT. To />a je 50 km asfaltnih cest alt dve osnovni \o H ali dve kulturni dvorani ali vsaj trije otroški vrtci ali dve športni dvorani ali 100 solidar nostnih stanovanj, ali... Krajevni sveti, ki so predlagali omenjeni izlo i ilvi iz sedanje občine Kamnik, so se Očitno od ločili, da svojemu področju zagotovijo hitrejši razvoj in svojim prebivalcem omogočijo kvali teliHJse življenje. Do uresničitve predlogov je še dolga /><>t. Pomembno težo bomo imeli I trebi vale i občine na poizvedovalnem referendumu čez približno pol leta. Končno odločitev pa bo imel državni zbor, kjer pričakujemo aktivno podporo našega /instanca Maksimilijana Lavrinca. TONE ŠTELE PISMA - NJA - O :V1 - PISMA - MNENJA - ODMEVI Kaj se dogaja na Malem gradu? (odmev na odgovor Občinske uprave na vprašanje svetnika g. Klavdija Kodermana. Kamniški občan, 15. junij 2001, stran 3) Ekipa doktorjev zgodovine in umetnostne zgodovine, pa tudi medicine, že desetletja preučuje, kako hi bilo možno obnoviti in restavrirati kapelo na Malem gradu v Kamniku. Občasno se jim pridruži tudi nekateri nepogrešljiv arhitekt, ki preučuje tudi razne možnosti, da na Mali grad ne bi bilo potrebno hoditi peš. Gospodje modrujejo, rišejo, obešajo porisane cunje na grajsko zidovje, citirajo zgodovinske vire, se prepirajo med seboj. In rezultat dolgoletnega razglabljanja ... ... je tak, da je Mali grad z.a obiskovalce zaprt že okroglega četrt stoletja. No, nanj se da vzpeli, vendar hoja po kompleksu ni najrndj varna, saj se zaradi popolne nezavarovanosti obodnih zidov lahko z. njih mimogrede zakotališ v dolino. Glavni vhod je seveda pod ključem, tako da je potreben pristop po nezavarovanih poteh. V milo rečeno sramotnem stanju so tudi dostopne poti, predvsem stopnišče z vrta Kavarne Veronike (polomljena ograja, rušeči se zidovi) in dostop s šuten-ske strani (potka je kar zbetoni-rana?). Kaj je že vprašal svetnik g. Koderman? Kaj se dogaja na Malem gradu? Trenutno marsikaj, predvsem pa mnogo nepotrebnega. Zakaj mislim tako? Glede na navedbe v odgovoru Občinske uprave na svetniško vprašanje lahko človek, ki se vsakodnevno ukvarja s sanacijami zgradb, ugotovi naslednje: • Postavitev odrov na Par-movo je stala 5 milijonov tolarjev. Glede na velikost odra, ki je viden v celoti, to pomeni okrog 10.000 tolarjev no kvadratni meter odra. Ljudje božji, je to sploh mogoče ? Seveda je, a le v Kamniku. Kajti drugod bi postavitev takšnega odra stala najmanj (poudarjam najmanj) pol manj. Le v kateri Žep je kanila razlika? • Odstranitev ometov z zidov kapele naj bi pokazala več centimetrov široke razpoke po celotni višini objekta, zaradi katerih je bil objekt v kritičnem stanju. Zanimivo, stokrat sem bil na Malem gradu, pa razpok nisem opazil. Nenazadnje bi bil loko močne razpoke opaz.il marsikdo, soj spodnji del objekta sploh ni (bil) ometan. Sicer pa, tudi če bi razpoke bile, objekt zarodi svoje izrazito čokate konstrukcije in izjemno debelih zidov s stališča gradbene stroke ne bi bil v kritičnem stanju. Spet je nekdo zaslužil s prodajo megle. • V osnovi predvidena dela naj bi bila enormno presežena. Seveda se zavedam, da stroškov za sanacijo objekta, kot je kapelo no Malem gradu, ni možno v naprej v celoti ovrednotiti. Pri sanacijskih delih se vedno pokažejo nekatera dodatna ali več dela. Nikakor pa ne pristajam na mnenje, da v naprej ni možno oceniti okvirne vrednosti investicije. Če pa ima investitor denarja kot pečka, zakaj mu ga ne bi spulili? Očitno gre tudi tokrat za vsem znano navezo investitorja in izvajalca del in ... morda še koga. Ko se je pred leti v Samčev predor porušili opornik Stružnega stolpa, je g. Pelko takoj prispel na mesto dogajanja in izvedel hitro sanacijo, katere rezultat je stolp, na zunaj podoben betonskemu bunkerju, prav nič pa prvotni zgradbi (ko so izvajali utrjevanje zidov z. injektiranjem, se jim pač ni dalo sproti odstranjevati cementne mase, ki je tekla po površini zidov in jih tako z.a vedno prekrila in uničila lepo zidano strukturo). In od takrat, če ne od prej, podjetje Pelko sanira vse objekte na Kamniškem, katerih obnova se financira iz proračunskega denarja. Razpi-sov za izbiro izvajalca, kijih sicer predvideva Zakon, v Kamniku očitno ne poznamo. Tako gre to. Državljani zago- tovimo denar, potem pa ga nekdo porabi po sistemu, kije opisan v predhodnem besedilu. Tisti, ki trosijo naš denar, se sladko smejijo, saj vedo, da ho večina nasedla pojasnilom, kot je bilo pojasnilo Občinske uprave o tem, kaj se dogaja na Malem gradu. Bo vedno tako? M A TE VŽ H ERGA NT Odgovor na članek v Kamniškem občanu z. dne 29. 6. št. 12., pod naslovom: Ali v kamniškem medžup-niškem Karitasu poznajo besedo, ki se ji reče hvala Spoštovani gospod Daniel Kovačič! Dobrodelna organizacijo, ki obsega župnije Kamnik, Mekinje in Nevlje, se imenuje Medž.upnij ska Karitas (se ne sklanja). Gospod Daniel Kovačič verjetno ne ve, da je karitativna (dobrodelna) dejavnost eno od bistvenih izrazov kristjanove vernosti. Če je gospod Daniel veren, potem bi moral vedeli, do smo zato k tej dejavnosti poklicani vsi. Gospe, ki prostovoljno in brezplačno vsako sredo skušajo po svojih najboljših močeh pomagati, seveda nimajo samo tega dela, da bi čakale na pragu in nosile vrečke s sla rimi oblačili v prostore Karitas. Gospod Daniel jih z.ato lahko vsaj malo razbremeni, če z veseljem te vrečke sam prinese v prostore. Drugo poglavje glede obleke pa je kvaliteta le obleke. Pri nekaterih darovalcih je ž.e kar v navadi izrečena misel: »Če ni primerna, jo pa vi vrzite v kanto'.« In precej obleke res ni primerne. Vsa časi seveda tistim, ki prinesejo zgledno urejeno in lepo obleko. Zmečkana, umazano in raztrgana obleka res ni primerna. Obleka, ki je jaz. ne maram več nositi ali pa je le ta ko ponošena, da me je sram v njej, m primerno tudi za moje ga bližnjega, čeprav je mi noji družbeni lestvici. Gospe, ki se vsak leden Iru dijo, pa se seveda srečujejo tudi s prosilci za pomoč, ki niso najbolj prijazni. Večkrat so de- ležne tudi nelepih besed, preklinjanja ali pa so preprosto postavljene pred zahtevo: Imam pravico! Zato bi gospoda Danieia povabili, naj se nam eno sredo pridruži, da ho videl kakšno je naše delo in bo potem morda malo bolj prizanesljiv. Glede grožnje, izrečene v zadnjem stavka, pa je oči Ino, do gospod Danici ni seznanjen Z razmerami. Marsičesa v naši Sloveniji manjka dobrodelnim organizacijam, starih obtočil pa je vedno dovolj in sicer na vseh ceni rib Karitas ali Rdečega križa. Za MZ Karitas Kamnik Metka Mali, tajnica Odgovor na članek »Adriap-linove pogodbe drugačne od ponudb«, kije bil objavljen v Kamniškem občanu št. 11/ 2001 Občinska uprava občine Kamnik podaja na navedeni članek nekaj pojasnil, s katerimi želi občanom pojasniti, kakšna so določila koncesijske po godbe in občinskih odlokov v zvezi z. obveznostmi Adriaplina kot koncesionurja in uporabnikov zemeljskega plina. I) V I H. členu pogodbe o koncesiji, ki sla jo 1.1. 2. 1997 sklenila Občina Kamnik kol koncedent in Adriaplin kot koncesionar, je določena cena priključka na omrežje. Zaradi lažjega razumevanja navajamo celotno vsebino IS. člena: »Cena z.a priključek na omrežje znaša: - v zgradbah z. več kot štirimi stanovanjskimi enotami 20.000 SD/uporabnika - v zgradbah z. manj kot štirimi stanovanjskimi enotami 30.000 SIT/uporabnika. loko določeno ceno prikljur ta velja, če je od požarne pipe do 10 m priključnega plinova da. Ceno velja loko z.a individualne kot z.a komercialne uporabnike. Poleg lego je v ceno vključen še merilci plina. Cene se navezujejo na I. september 1000 in sc jih bo tekoče usklajevalo z indeksom rasti cen na drobno. Cena priključka bo veljala samo med gradnjo osnov nego omrežja, /.o priključke, ki bodo realizirani po izgradnji osnovnega omrežja, ho prispevek analitično ocenjen glede na stroške, ki bodo potrebni z.a priključevanje uporabnika. Cena priključka z.a vsak meter priključnega plinovoda nad 10 m obsega plačilo dejanskih stroškov in znaša v povprečju 4.200,00 SIT lil znesek se tekoče usklajuje Z indeksom rasli cen na drob no od I. 9. 1996.« V kolikor so določila pogodbe o izgradnji hišnega plinovodnega priključka v nasprotju Z. navedenim I H. členom konce sijske pogodbe, ima vsak naročnik pravico zahtevali od Adriaplina, do brezpogojno upošteva določila koncesijske pogodbe. 2) Oblikovanje prodajne cene plina določa 17. člen koncesijske pogodbe in Odlok o tarifnem sistemu in načinu obračunavanja in plačevanja dobave zemeljskega plina (Ur. I. RS, št. 70/97): Izhodiščne cene, določene v 17. členu koncesijske pogodbe, na dan 1. 9. 1996 so bile: Sektor porabe Fiksni del - Za vsako drugo spremembo prodajnih cen zemeljskega plina, potrebuje koncesionar soglasje koncedenta. Vsa ta določila vsebuje tudi (>dtok o tarifnem sistemu in načinu obračunavanja in plačevanja dobave zemeljskega plina (Ur. 1. RS, št. 70/97), ki gaje Občinski svet Občine Kamnik sprejel29. oktobra 1997. Vod loku je med drugim opreddje no tudi naslednje: način obručiino dobave plinu pri posameznem odjemalcu, - razvrstitev odjemalca v tarifno skupino, glede no piedvi deno porabo plina, - odčitavanje plinoiiiera. dolžnost dobavitelja, da obvešča odjemalce o spremembah cen plina, - dolžnost odjemalca, da pla čuje dobavitelju plin in evcnlii alna spremljajoče storitve, - obveznosti odjemalca v primeru zamude plačila. 3) Glede možnosti preverjanja verodostojnosti podpisa po godb s strani Adriaplina podajamo naslednjo obrazložitev: V Zakonu o gospodarskih dni bah je določeno, da zastopnik, ki zastopa pravno ose bo pri sklepanju pravnih poslov Variabilni del Velikost porabe Majhna poraba Srednja poraba Velika poraba 3.500 SIT/teto 37.30 SIT/m' 7.000 SIT/leto 28,50 SITAn3 600 SI T/k W/lelo 28,50 Sli m' dO 400 m '/telo več kol 400 m '/leto moči nad SO kW Osnovne tarifne tabele je nabavna cena zemeljskega plina 20,7 SIT/m'. Cene se tekoče usklajujejo z indeksom rasli cen na drobno od I. 9. 1996. 17. člen koncesijske pogodbe določa ludi naslednje. - Prodajna (ena zemeljskega plina jc sestavljena iz. dobavne (ene (ta je enaka strošku od v: c ma pri dobavitelju, deljenem s koeficientom 0,95, ki upošteva neobračunan plin) in distribucijske marže. - Koncesionar lahko poviša prodajno ceno plina v skladu s spremembo dobavne cene. - Koncesionar lahko tekoče usklajuje distribucijsko mu O indeksom rasti cen na drobno. nasproti tretji osebi lo družbo v celoti zavele S podpisom Pravna oseba, v imenu katere je z.a Stopnik podpisal pogobdo. le pogodbe ne more razdreti iz razlaga nepristojnosti podpisa valca. ZdtO Se občanom ni tre l>a bali, da bi v z.vez.i s leni prišlo do nevšečnosti oz. zlorab in /ini tudi ni potrebno preverjali verodostojnost podpisnikov pogodb s strani Adriaplina. BOJAN MLAKAR, dipl. (Jam. VODJA ODDELKA Kamniški OBČAN KULTURA 11. julija 2001 7 literarni nagradni natečaj ojr^erak^^ Kaj se je godilo po tem, ko je sveti Anton ukradel ogenj iz pekla? Pisali smo že o interaktivni knjigi na internetu z naslovom Veronika z Malega gradu (http:/www.kamniskaveroni-ka.net), ki smo jo naredili skupaj Z računalniškim podjetjem HALIntcractiv. Da je obiskana in brana, pričajo tudi odzivi na literarni nagradni natečaj, ki smo ga razpisali na teh internetnih straneh. Z njimi skušamo pritegniti k sodelovanju predvsem šolarje, predvsem pa spodbuti otroško domišljijo in ustvarjalnost. Tema literarnega natečaja je bila zgodbica o svetem Antonu, ki jo je leta 1970 etnologu dr. Tonetu Cev-cu povedal Jcrištov oče z Županjih Njiv. Govori o tem, kako je ta svetnik hudičem v Peklu ukradel ogenj in ga prinesel ljudem, kar nas seveda spominja na Promelcjev mit. Udeleženci literarnega natečaja so morali s svojo domišljijo oblikovati izviren konec Antonovih dogodivščin. Prejeli smo 38 prispevkov, ki jih je pregledala komisija: dr.Tone Cevc, prof. Andreja Štorman, Maja Šinkovec Rajh in prof. Breda Podbrežnik. Upoštevali smo tudi kriterije: da nadaljevanje zgodbe ohranja sporočilo o tem, kako je človek prišel do ognja, da prispevek ohranja ljudski slil in da je vsebina smiselna ter domišljijsko bogata. Za najboljši prispevek je komisija izbrala prispevek učenke Osnovne šole Šmartno in sicer je to Mateja Žebaljec iz 5. a razreda (kmalu bo 6. a). Nagradili smo jo z našo knjigo in dvema povratnima kartama za nihalko na Veliko planino. To nagrado je prispevalo podjetje Velika planina d.o.o. - Zaklad narave d.o.o. Za sponzorstvo se jim lepo zahvaljujemo! Upamo, da jc Mateja preživela lep dan na Veliki planini. Drugi najboljši prispevek je napisala Mir jam Juhant iz istega razreda. Prvi prispevek je jedrnat, a izviren, na koncu pa je mlada pisateljica dodala še razlagalen drobec, zato je blizu ljudskemu pripovednemu stilu. Drugi prispevek pa ta stil tako dobro posnema, da se zdi, kot da gre za nadaljevanje pripovedovanja Jcrišitovcga Toneta. Oba prispevka objavljamo - še pred njim pa zgodbica iz knjige. Hkrati pa vabimo tiste, ki radi likovno ustvarjajo, da si pogledajo nov nagradni natečaj - poglejte na internet, narišite, pošljite in počakajte na to, da boste morda prav vi dobili kakšno nagrado. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR in spodnji konec palice namazal s poprom. Hudič je vtaknil palico v usta, ko pa je začutel poper, je kihnil. Žerjavica je poletela v nebo. Še danes se jo vidi, če ponoči pogledate v nebo. MATEJA ŽEBALJEC, OŠ Šmartno v Tuhinju Sveti Anton ukrade ogenj v peklu Moji starši so mi to pripovedovali. Sam si tega, seveda, nisem izmislil. Bil je sveti Anton, ki je imel prašičke pa kravice pa ovce in druge živali. Potem pa je prišel hudobni duh, da bi mu jih vzel. Živel je v puščavi pod skalo, notri jc živel. Hranil se je bolj s takimi stvarmi, z gobami pa z rastlinami. Potem pa so ga enkrat hudiči hoteli imeti, •'e pa rekel: »Čakajte, vas bom jaz spravil, ne boste vi mene!« Šel je tja pred pekel. Hudiči pa so vrata tiščali, da ne bi prišel noter. Je pa imel kamen ali kladivo, ali kaj je imel. jim jc pa kremplje zabil. Potem pa niso mogli krempljev iztrgati iz vrat. Potem je šel pa notri in je rekel: »Čakajte, sedaj vam bom pa še ogenj vzel. Ne boste več ognja imeli!« Šel je notri. Je pa imel votlo palico in je vso žerjavico potegnil v svojo palico. Potem pa hudiči niso imeli ognja. Potem pa ne vem, kako jc bilo. (zap. Tone Cevc, povedal Tone Komatar, p.d. Jerištov oče) 'n kako je bilo potem? Sveti Anton je odšel nazaj k svoji čredi. Palico je postavil v kot. Hudič je hotel ogenj nazaj, zato je zvrtal luknjo pod palico in h°tcl žerjavico posesati nazaj v pekel. Sveti Anton je to opazil VPOLETNEM GLEDALIŠČU NA STUDENCU pri Domžalah DOMAČA GLEDALIŠKA PREDSTAVAMIKLOVA ZALA Že vsa leta je na sporedu poletnega festivala tudi po ena domača gledališka predstava, v kateri sodelujejo predvsem domači igralci in pevci. V letošnji sezoni je na programu ljudska igra MIKLOVA ZALA s pretniero v petek, 27. julija, in ponovitvami v soboto in nedeljo, 28. in 29. julija, ter v petek, soboto in nedeljo, 2,4., 25. in 26. avgusta, vselej ob 21. uri. Vstopnice lahko kupite v trgovini Nakup, Šutna 48, v Kavarni Veronika ali dve uri pred predstavo. matična knjižnica kamnik Cenjene uporabnike Matične knjižnice Kamnik obveščamo, da je knjižnica V avgustu bo knjižnica zaradi prenove tlakov v pritličju zaprta. Po običajnem urniku bo za vračanje knjig in delno izposojo poslovala knjižnica v Šmarci. Hvala za razumevanje. julija odprta: ponedeljek: 13. do 19. ure torek: 13. do 19. ure sreda: 9. do 15. ure četrtek: 9. do 15. ure petek: 9. do 15. ure sobota: zaprto Medioteka: ponedeljek: 13. do 19. ure sreda: 9. do 15. ure petek: 9. do 15. ure Zdaj pa še ena različica! Nato si je ga je nesel v votlino in si je lahko kuhal in mu je bilo toplo. In v votlini je bilo sedaj vse razsvetljeno in ga ni bilo več stral med tistimi zvermi, ki so tiščale tam notri. Pa je postajalo vse bolj toplo in toplo, da ga je kar malo peklo po žvotu. Pa se je ustrašil, ker so že kar skale pokale, da mu ne bi katera padla na glavo. Pa bolj ko jc pihal, bolj se je ogenj večal. Pa se je odločil, da ga bo kar vrnil in ga nesel tja notri. Ko pa je prišel k peklenščkom, so imeli še zmeraj noter kremplje zasajene. Pa jim je potem spet dal ogenj. Pa so bili tisti zlobci tako srečni, da so kar dol popadli in so se veselili pa kar po tleh metali. Sveti Anton pa se je vrnil in je bilo vse spet po starem. Od takrat naprej hudički pustijo svetega Antona, ker bi jim spet kremplje noter zabil in ker niso med tem časom pridobili niti ene duše, ker je niso mogli zapeljati. MIRJAM JUHANT, OŠ Šmartno v Tuhinju Družina Šubeljje naši knjižnici darovala nekaj izvodov monografije Marjana Stihiju. Ob tej priložnosti bi se jim radi zahvalili kar po tej poti. Hvala! PRVO SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO LIRA NA PRAGU ČASTITLJIVE 120-LETNICE Menda ni Kamničana. ki ne bi ob samem imenu LIRA takoj pomislil tudi na rodbino Vremšak. kjer se je ideja porodita in realizirala pred 120 leti. Tja do 1104etnicesojo umetniško, pa tudi organizacijsko, rodili in usmerjali le Vremšaki. Najprej ustanovitelj Alojzij, za njim njegov sin Ciril in tja do 11 ()-lelnice še njegov vnuk. komponist Samo. \ olens nolen bi torej lahko zatrdil, da sta imena l 'remšak in Lira sinonima in da brez prvega tudi drugega dandanes verjetno ne bi bilo več. Prav lii torej bilo. da Alojzu in Cirilu Vremšaku nase stare mesto jiostavi veko trajno obeležje, na jmimer spominsko ploščo. Z. odhodom Sama Vremšaka je Liro vodil najprejpevovodju Rime, ml /nilskega leta pa je pod umetniškim vodstvom dr. Andreja Missona, sicer rednega jn-ojesorja ljubljanske Akademije za glasbo. Letni koncert, s katerim SO Se predstavili V prijetni in danes ne dvom no najboljši dvorani v Šmarci. je bil razdeljen v tri smiselno in vsebinsko zaokrožene sklope narodnih in ponarodelih skladb. 1 'prvem so zazvettele znane in /iriljubljeue Koroške v priredbah ()sk(irja Deva, Zdravka Švikaršiča. Franceta Mamila. Luke Kramol-ca. Pavla Konjaka, Slavka Mihelčiča in Cirila Vremšaka. Vposeb ni meri sta me presenetili zadnji dve. ki ju je v sodobno, modernistično jireobleko odet Samo l remšak. Njemu hi kazalo />ri/>oročili. naj se kar načrtno posveti modernistični harmonizaciji starih in zc lo starih narodnih in ponarodelih melodij, ki po svoji melodični SpevnOSti in napetosti celovitega glasbenega loka večkrat odstopajo, vsebinsko /xi ptitv gotovo dosegajo ali celo presegajo marsikatero arijo. Sicer ju i sem slišal i u občudoval že marsikatero harmonizacijo, kije izšla izpod jieresa lega umetnika. Ni namreč le komponist, f>ačf)a tudi dolgoletni dirigent in umetniški vodja Lire, nenazadnje pa tudi baritonisl-solist. ki natančno ve in zna ocenjevati razjion, obseg in tudi optimalne zmožnosti zborovskega petja. Tudi dragi del koncerta jc j>< »tekal i • znamenju narodnih, vendar pivsko opredeljenih narodnih pesmi v priredbah Pavla Kemjaka, Cirila Vremšaka, llbalda Vrabca, Rada Simonitija in Vladimirja Berdoviča. Tako prvi kol drugi del so bogatili tudi trije zborovski solisti, kar dokazuje dodatno živahno pestrost in barvitost tega ansambla. Tone Rakar-oče in Tone Rakar-sin ter Primož Krt so se odlično izkazali in z bravuru ost jo solističnega parta dokazali, da se znajo tvorno vživeli v vsebino ter glasben o-vokalno Spevnost, kije bila v skrbnih, prepričljivih ter varnih rokah dirigenta dr. Missona. Dobršen drobec nostalgičnosti starega Uroša me je popeljal v trideseta lela. ko sem lahko občudoval takratnega solista - baritonis-ia Pepela Grčarja. ki bi prav gotovo zaslužil, da mu kronisti posvetijo nekoliko več fiozornosti in ga lako izbrskajo iz naftalina. Sicer umetnik. - tiskarski grafik, »črne obrti«, je bil tudi solist-baritonisl. brez katerega Lira />ač ne bi bila Ura. Njegov zveneči, blagodejno na srca vzpodbujajoči in hrepeneče delujoči modrikaslo-sinji zven, je bil (tudi ob zaslugi njegove prijetne moške pojave) vedno pričakovan in zaželen ne le pri dekletih in ženah, jiačfia tudi pri celotnem avditoriju, ki ga je ob našem petju in ('drilovi virtuoznosti vodenja znal in tudi vedno uspel zajieljati v urnebes ajAavdiranja in skandiranja že med samim nastojiom. Marsikatera solza se je utrnila in neredki pasus smo bili celo prisiljeni ponoviti in tega se je naš Pepe zelo dobro zavedal. Letošnji letni koncert kamniške Lire torej ni pokazal le tradicionalno znane in uglajene žlahlnosti, pač [m tudi upravičenost njene kontinuitete v /mostom in času ter sposobnost ansambla s solisti in dirigentom. Tretji del ni jmjmdal Uri, j)ačj>a njenima gostoma - citrašu TomaŽu Plahutniku in barilonistu opernemu solistu Marku Kobalu. Prenapolnjena dvorana, po kateri so še vedno čutno odmevali zborovski zvoki, je skoraj ponorela ob solističnem nastojm Marka Ko-bala, kise resnično odlikuje ne le j>o svoji enkratni barvitosti in glasovni prodornosti, pač pa tudi (ali celo) predvsem pO rezonanci ali odzvoktt. Za ščepec predinamhni dirigent seje izkazal z močno osebnostno voljo in več kol solidno interpretacijo, ki ni bila vsakdanja, pač /ki odločna in na trenutke celo brezkompromisna. Z mirno vestjo lahk < tudi zapišem, daje znal izbrali materijo, iz katere jc v ravnovesju oblike ustvarjal živo in ušesu blagozvenečo muzikalno vrenje. mag. CENEMATIČ1Č Gledališka igra v Mekinjah V Mekinjah je bilo spet veselo. Nabito polna dvorana seje v petek in soboto, 8. in 9. junija, lahko iz srca nasmejala dogodivščinam, ki so jih prikazali amaterski gledališki igralci v igri »Kam iz zadreg«. Ne, nisem pozabila na avtorja. ljz-ta je resnično neznan. Nekaj »izkušenih mačkov« (Andrej Balantič, Sonja Bernot, Irena Kališnik, Jana Svetee) nam je skupaj s podmladkom in nekaj novimi obrazi (Matic Smolnikar, Igor Tonin, Emu Hribovšek, Uroš Pančur, Nika Berlic, Uroš Sitar) v treh dejanjih komedije prikazala zgode in nezgode dveh vaških družin. Vsem vrstam komičnih dogodkov botrujejo seveda potrebe mož po »moški zabavi« in želje lena po kontroliranju svojih iznajdljivih mol O ljubezni, ki poleg radosti obvezno prinaša žalost in razočaranje, pa tudi ni potrebno izgubljati besed. O tem govorijo ljudske pesmi, zakaj bi bilo torej v igri drugače. Reliserka Jana Svetec se je pošteno namučila z igralci, ki so prav tako vložili veliko energije in redno hodili na vaje. Valno je bilo, da so se ob vajah zabavali, zabavali pa so tudi nas, člane društva, ki smo imeli ob tistih urah sestanke. Tomo Smolnikar je poskrbel za tehnično plat izvedbe komedije, da />a se igrah i ne bi kar tako sprehajali sem in tja po odru, je Andrej Bernot poskrbel za sceno, kije dala igri pridih resničnosti. Ker je Andrej Bernot tudi amaterski umetnik, se je z barvami in čopiči izživljal na obrazih nastopajočih in tako ustvarjal llahtno patino. Kljub vsem trudu in entuziazmu nastopajočih, režiserke, članov društva, prijateljev, pa igra ne bi mogla zaživeti brez primernih kostumov, za katere je poskrbel ZKO Kamnik. Elektronček in Vep po sta nam pomagala s jinančne plati. Iskrena zahvala naj velja tudi vsem ostalim sponzorjem in tistim, ki so s svojim delom kakorkoli pripomogli k uspešni premieri te igre. Vse tiste, ki si letite zabave in smeha, in tiste, ki vas je naša predstava navdušila, vabimo, da si v jeseni ogledate komedijo v treh dejanjih »Kam iz zadreg«. M. R. TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.s KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, tel.: 01/83-17-556 Petek. 27. iuliia. ob 20. uri Letno prizorišče pod Malim gradom, Kamnik KONCERT ročk in jazz pevskega zbora VoicesInTime iz Munchna na Bavarskem. Koncertno turnejo zbora pripravljamo skupaj z Bavarsko-slovenskim društvom ter Kozjanskim parkom Podsreda. Vstop prost! SO MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597 Počitniške delavnice za osnovnošolce in srednješolce v Matični knjižnici Kamnik Od 16. do 20. iuliia od 10. do 12.30 Kako se učiti? Vsak lahko postane dober učenec in se nauči učiti brez muk in težav. Vodi Andreja Vukmir Dodatne informacije in prijave na pionirskem oddelku Matične knjižnice Kamnik, tel. 831 12 17. Vabljeni! so MLADINSKI CENTER KAMNIK Glavni trg 23, tel.: 041/957-609 Vabimo na likovno-ustvarjalne delavnice Izdelovanje praktičnih daril, poslikave različnih materialov, vitraž in druženje z vrstniki Od 16. do 20. julija, od 23. do 27. julija in od 30. julija do 3. avgusta Na Šutni 38 (nasproti cerkve) od 10. do 11. ure Prispevek: 200 SIT na dan, obvezne prijave na tel.: 041/957-609 Hokej na rolerjih Vsako sredo (prvič 18. julija) ob 18. uri Na igrišču pri Šolskem centru Rudolfa Maistra DRUGE PRIREDITVE Nedelia. 15. iuliia. ob 15. uri Gostilna pri Repanšku, Homec Po domače pri Repanšku 17. tekmovanje harmonikarjev občin: Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Dan kamniških planin Nedelia. 22. iuliia. ob 11.30 Planinsko srečanje na Kamniškem sedlu Organizator. Planinsko društvo Kamnik, informacije: 050/611-367 8 11. julija 21)01 KAMNIK IN ENTENTE FLORALE Kamniški OBČAN ~L1 ■ LEPO IN UREIENO JE NASE MESTO Občinska zgradba je s cvetjem na oknih in plapolajočimi zastavami Kamnika, Slovenije in EV 6,julija pozdravila evropsko ocenjevalno komisijo Entente Florale. Člani evropske komisije Entente Florale in člani Odbora z.a pripravo in izvedbo programa sodelovanja Kamnika na mednarodnem tekmovanju na področju okolja in turizma so se srečali ob sprejemu v občinski zgradbi. Odbor za pripravo in izvedbo programa sodelovanja Kamnika na natečaju urejenosti mest Entente Florale je evropsko komisijo, ki jc sestavljena iz predstavnikov vseh sodelujočih dežel (Francije, Belgije, Nizozemske, Irske, Velike Britanije, Avstrije, Nemčije, Madžarske in Slovenije), konec prejšnjega tedna pričakal z izredno bogatim in raznolikim programom ogleda in predstavitve Kamnika. Ob tej priložnosti jc Občina Kamnik izdala tudi posebno promocijsko publikacijo v angleškem jeziku in nove razglednice. Po jutranjem sprejemu pri županu Tonetu Smolnikarju, ki je predstavil vsa področja živ- ljenja in dela ter zanimivosti Kamnika, so se elani komisije v spremstvu kamniškega župana in nekaterih članov odbora pod vodstvom Andreje Eržen odpravili na celodnevni ogled Kamnika in okolice. Ustavili so se pri spomeniku našega velikega meščana Rudolfa Maistra, si ogledali Frančiškanski samostan z bogato knjižnico, božjim grobom in izredno lepo urejenim vrtom, mimogrede občudovali s cvetjem urejeno notranje dvorišče Petkove hiše in osrednji mestni trg. V razstavišču Veronika pa so si ogledali razstavo kamniških likovnikov in se podali na Žale. Najlepši del mesta, skozi ka- terega sc jc sprehodila ocenjevalna komisija Entente Florale, pa jc prav gotovo staro mestno jedro z Malim gradom, Šutno in značilnimi ozkimi ulicami, ki jih poleg srednjeveških pročelij in ulične opreme krasijo cvetoče urejena okna in balkoni. Od cerkve na Stilni so člane komisije popeljali na (jrad Zaprice kar zaprav-ljivčki. Tam so si ogledali muzej z razstavo zgodovine Malega gradu in kašče kot delček nase bogate kulturno-zgodo-vinske dediščine. Nadaljevali so z. ogledom osnovne šole Frana Albrehta in telovadnice, v prijetnem okolju Budnarjevc muzejske hiše na Palovčah pa jih je pričakalo kosilo s tradicionalnimi slovenskimi jedrni. Ker pa natečaj Entente Florale ocenjuje kakovost življenja občanov in prizadevanja občine na vseh področjih, so si člani komisije ogledali tudi Šolski center Rudolfa Maistra, zdravstveni dom, športni park ob Nevljici. Med krožno vožnjo so spoznali se Dom starejših občanov, Prašnikarjev drevored, štadion ter urejenost stanovanjskih hiš in blokovskih naselij v okolici mesta. V pod-jetju Svilani! so si ogledali tkalnico, trgovino in lepo urejen park. lxpoto bivanja so spoznali v Arboretumu Volčji Potok, kjer so se srečali ludi z ministrico za kulturo Andrejo Rili-* ter. Župan Tone Smolnikar in strokovni sodelavci so predstavili nekatere prostorske načrte v kamniški občini, načrte Arboreluma pa direktor Aleš Occpck. Evropska komisija je obisk sklenila z ogledom golf igrišča Arborctum. Otroci iz Glasbene sole Kamnik pod vodstvom Darinke Skalar so v prijetnem ambienlu pripravili simpatičen glasbeni program. Ob izteku dneva so člani komisije Entente Florale župana Toneta Smolnikarja, sode- Najlepši del mesta, ki so si ga ogledali člani evropske komisije, je staro mestno jedro s čudovito arhitekturo in značilnimi ulicami, kijih poleg lepo negovanega cvetja krasijo srednjeveška in baročna hišna pročelja in detajli, kovani izveski in ulične svetilke. lavcc in člane odbora seznanili z ugodnimi prvimi ocenami. Poudarili so, da so z. ogledom zelo zadovoljni, da jih je Kamnik navdušil s svojo vsestransko urejenostjo, zelenjem, cvetjem, skrbjo za bogato kul-(urno-zgodovinsko dediščino, dediščino dreves, čisto pilno vodo, čist zrak, pohvalili so pozitivno povezanost arboreluma z mestom, predvsem pa povezanost in vključenost prebivalcev v življenje in dejavnost mesta. Za zasluge pri pripravi mesta z.a sodelovanje v projektu je komisija podelila tri zlate medalje - županu Tonetu Smolnikarju, Marlini Koncilia in Andreji Eržen. /imun Tone Smolnikar jc oh obisku evropske komisije strnil svoje vtise:« Brez. zavzetega dela celotne komisije, ki sem jo imenoval v začetku tega leta, oceno evropske komisije ne bi bila Inka ugodna. Izhajali smo iz možnosti, ki jili daje in omogoča staro TERME S NOVI K SO POLNE ŽIVLJENJA Nadaljevanje s 1. strani Ivan Hribar, direktor družbe Terme Snovik, /epovedal, da 90 bili prav danes (dan pred izidom, to je nje zavlekle v začetek letošnjega leta predvsem zaradi zamudnega pridobivanju potrebne dokumentacije, jim je uspelo v predvidenem roku Termalna voda v neokrnjenem naravnem okolju. 10.7., op.p.) opravljeni še zadnji inšpekcijski pregledi in meritve, ki so pokazali, da delovanje Term Snovik ustreza vsem zahtevam in predpisom. Množica obiskovalcev v času poskusnega obratovanja term (ti prihajajo predvsem z gorenjskega konca) so porok, da bodo Terme v Snoviku postale priljubljem) termalno-rekreacijsko središče, ki so ga ljudje z bližnje in daljnje okolice že nestrpno pričakovali. Kljub temu, da so se priprave na začetek grad- končati prva jazi). Še prej, konec lanskega leta. pa je bila za ureditev dostopa potrebno prestaviti vodovodno in telefonsko omrežje ter razširiti most. V družbi Terme Snovik načrtujejo izgradnjo celovitega kompleksa term, ki bodo s 460 metri nad morjem najvišje ležeče terme v Sloveniji, postopno - po načelu korak z.a korakom. Tako so v pravkar končani prvi fazi poleg zahtevnega bazenskega koompleksa s pripadajo- čim energetskim delom (trojo postaja, kotlovnica, čistilna naprava) ZgradUi prostore z.a kabine, sanitarije, recepcijo. Delo je vodilo podjetje Zarja Kovis, ki je tudi med ustanovitelji in družbeniki term, vsa dela, vezana na zahtevno bazensko tehniko, je opravilo podjetje MakroS iz Kopra, druga dela pa kamniška podjetja in obrtniki. V sklopu haz.neskega kompleksa so postavili montažni gostinski objekt, kjer lahko biskoval-ci potešijo ž.e jo in lakoto. Sredi septembra, ko bodo terme začasno zaprli, načrtujejo nadaljevanje del. V dveh do treh mesecih bodo z. montažnim delom prekrili bazenski kompleks, ki l>o lako še pred koncem, leta sprejel kopni ee, ki se bodo tu lahko rekreirali in namakali vse leto. V ponudbo term bodo v tem času vključili še del s solariji (predvidevajo tudi savne in masaže) in usposobili gostinski ilci Pozneje nameravajo zgradili še apartmajsko naselje in zdraviliški del term, saj je votla iz vrtine v bližnji vtisi Potok izredno čisla in visoko kvalitetna, brez. primesi, bogata z. magnezijem in kalcijem. Na izviru vrtine ima voda od 26 t/o 27 stopinj Celzija in jo v bazenu dogrevajo na 20 stopinj. Blagodejni učinki termalne vode so v Tuhinjski dolini poznani že otl petdesetih let naprej, saj so domačini pogosto hodili k prosto iztekajoči vodi pri Kovaču namakat roke in noge, mnogi sojo odnašali domov z.a pitje, saj blagodejno deluje na prebavo. Dosedanje izkušnje kažejo, da ima voda Izredne učinke pri zdravljenju kaznih l>o-lezni, želodčnih težav in po poškodbah. okolju prijazne terme v Snovi ku. ki jim uspeh zagotavlja tudi bližina Domžal, Kamnika, Ljubljane in. Kranja (doslej je bilo največ kopalcev prav s kranjsko registrsko tablico) so odprte vsak iltm od H), tlo 10. ure. ob petkih in sobotah pa tudi med 20. in 22.uro. Zn vstop v bazenski kompleks je potrebno med tednom odšteli 000 tolarjev za odrasle, 500 tolarjev z.a otroke otl četrtega tlo štirinajstega leta in 700 tolarjev z.a upokojence, tli jake. študente in invalide. Ob sobotah, nedeljah in praznikih je vstopnina nekoliko višja - 1.200, 700 in 900 tolarjev. Poleg popoldanskih vstopnic in vstopnic z.a nočno kopanje so v družbi Terme Snovik pripravili tudi mesečne in sezonske vstopnice po posebno ugodnih cenah. Izpeljali so že tlva programa tedenskih aktivnosti osnovnošolcev (tečaj plavanja, postavljanje šotorov, piknik pri kašči), poskrbeli pa bodo tudi z.a začetne letuje plavanja z.a odrasle. Uradno in slovesno odprtje Term Snovik bo v sretlo, 18 julija, ko se botlo v ozki dolinici Tuhinjske doline poti še idilično vasico Snovik prav gotovo zbrali številni vaščani in okoličani ter vsi. ki so ž.e vrsto let poveznili s lemi lepimi kraji, z. vodo, bazenom, nenehnim iskanjem novih možnosti in z. razvijajočim projektom turističnega in zdraviliškega središča v tem čudovitem delu kamniške, občine. S A 5A ME.1AČ mestno jedro in pre sodili, kaj sodi vanj. Zavet/ali smo se, tla je bilo urejenosti mesta ž.e do sedaj ndmenje ne veliko pozornosti, pa ludi ljudje na obrobju mesta res Zgled no skrbijo za vrtove, rože. parke, kur jc ugotovila ludi evropska komisija. Ure.: vključitve ljudi, javnih zavodov, podjetij, trgovcev in predvsem aktivnejše vključil ve prebivalcev starega mestnega jedra se mesto Kamnik ne bi pokazalo v tako urejeni, čisti in cvetoči po-dobi, ki je pri članih komisije pustila pozitivne vtise. Ugoden sprijeni in odmev Kumničanov na Iti oliisk pomeni, tla nismo tle lah zaman, saj smo s skupnimi napori dokazali, tla je naše mes lo lahko lepo in urejeno, vendar ne le za obisk ktimis/jc. temveč tu di v bodoče in lo ne le s sretlslvi iz občinskega proračuna.« Projekt urejenosti mest in vasi Erttente Morale in spremljajoče aktivnosti so prinesle tudi skrb za lepo, čislo in urejeno mesto, s katerim ljudje živijo in se v njem prijetno počutijo. V zavest nas vseh je treba priklicati in ohraniti skrb za naše starodavno mesto. Vsi skupaj pa skušajmo ohraniti podobo mesta, ki si jo je nadelo v zadnjih mesecih. Z optimizmom lahko pričakujemo izid obiska evropske komisije Entente Florale, ki ga bodo slovesno razglasili 14. in 15. septembra na Irskem. Mladinski center Kamnik je k stojnici na (davnem trgu povabil otroke iz kamniških vrtcev, VIK' Loke in OŠ 27,julij, ki so tudi obiskovalcem z veseljem pokazali svoje dejavnosti in ustvarjalne sposobnosti. Ljubljanska 3d, KAMNIK V SVETILNIKU TEL.: 839 71 53 FOTOGRAFIRANJE POROK, ROJSTNIH DNEVOV, TORTRETOV IN ZA LX)W1MENTE VATEUOU NOVO! poročne suke dobite Se isti dan • FOTOGRAFIRANJE ZA PROSPEKTE IN KATALOGE • FOTOGRAFSKI MATERIAL (FOTOAPARATI, FILMI, BATERIJE, OKVIRJI, ALBUMI, DALJNOGLEDI, KASETE, ...) Kamniški OBČAN KAMNIK IN ENTENTE FLORALE II. julija 2001 9 "M Člani evropske komisije, kije ocenjevala urejenost našega mesta, so si ogledali tudi Frančiškanski samostan. Predstojnik samostanap. gvanti-^ jan Boris Markežjihje sprejel z odprtimi dobro«. rokami in pozdravom »Mir in i knjrniat z bogato zbirko starih knjig in inkunabulje pri-ost Članov evropske komisije. Predsednik Luke Grijjin z • t . f* J_F mlJm i'-ijl,remi. To izkušeni j>laninci že dobro vedo. vendar hodi v hribe ludi veliko lokih, ki jeni Ijejo hribe bolj z levo roko. Šf>ortni co[)ati za obiskovanje hribov ///so primerni. Tudi za otroke ne! (ibniev mora se guli čez gležnje in mora imeli narebričen podplat, Ta moro i nI i ludi li azijsko log. če se bomo gibali pO I mirih, brez potju, neravnih in negladkih poteh. Ne /jozabitno, da je v višavah lahko zelo hitro ludi zelo mraz. Že na Veliki /jlrtni-ni je lemjieratura. ko se spusti megla in zapiha veter, tudi za več kot 15 stopinj nižja kot v dolini. Zato moramo imeti s seboj vedno dolge hlače, rezervno perilo, jopo ali pulo-rer in vetrovko ce ne na sebi, jut obvezno v nahrbtniku. BOJČ Zmagovalci šahovskega turnirja oh občinskem prazniku Občine Komenda: Marjan Semrl, Igor Kragelj, Vojko Srebrnič. Za varnejšo hojo obiskovalcev gora Uspel tečaj za markaciste Na pobudo Planinskega društva Kamnik je bil pod okriljem Kamniško-Bistriškc-ga meddruštvenega odbora PD organiziran tecaj z.a markaciste. Vodili so ga inštruktorji Planinske zveze Slovenije Tone Tomše - načelnik komisije za pota, Franci Vesel, Božo Jordan, Stanko Gaš-parič (pripravnik za inštruktorja) in Alojz. Pirnat - vodja tečaja. Tečaja sc je udeležilo 26 planinskih delavcev iz različnih planinskih društev. Teoretični del tečaja jc bil v prostorih PD Kamnik, praktični del pa na poti iz Kamniške Bistrice do Paslii-cev pod Kamniškim sedlom. Vseh 26 tečajnikov jc opravilo strokovni izpit in prejelo ustrezne izkaznice markacista-pripravnika. I/ Kamniškega PI) so to Zdravko Bodlaj, lože Klene Franc Obreza, Peter Jcras, Franc Pohlin in Ivo Poslan. S pomočjo novih markacis lov bo v naslednjih mesecih mogoče urediti mnoge planinske poti, jih zavarovati in obnoviti zastarele ali obledele markacije. To bo prav gotovo prispevalo k varnejši hoji po Kamniško-Savinjskih Alpah. Tečajnikom veljajo čestit ke z željo, da bi pridobljeno znanje in njihova aktivnost marsikomu olajšala varno hojo visoko v gorah in srečno vrnitev v dolino. STANK SIMŠIČ 26 Kamniški OBČAN SPORT julija 2001 13 Državno prvenstvo v beach volleyju 10. državno prvenstvo Slovenije v krosu Tinkara Korošec in Urška Podlesnik drugi v državi Luka prvak, Mohor, Domen in Boštjan četrti Konec tedna jc na kamniških IgrišCih za odbojko na mivki Potekal prvi članski turnir za državno prvenstvo v seriji za p«kal Siemens mobile 2001 in državno prvenstvo v kategoriji do 19 'M, Najvidnejši us-Pch izmed domačih ekip sta prav v slednji kategoriji dosegli Tinkara Korošec in Urša Podlesnik. Začelo se je že v četrtek s kvalifikacijami za članski turnir, Na glavni turnir se jc neposredno uvrstilo šest moških ekip in štiri ženske ekipe. V četrtkove kvalifikacije se je Prijavilo deset ekip in štiri ženske ekipe. Ker je na glavnem t li i n i i ju žensk nastopilo osem ekip, kvalifikacije niso bile potrebne in smo zato imeli na glavnem turnirju Kamničani kar tri ekipe. Zato pa je bilo v moških tekmah toliko bolj zanimivo. Kar pet kamniških ekip je poskušalo priti na glavni turnir in to je uspelo kar štirim, poleg tega pa je bil neposredno na turnir uvrščen tudi Gregor Perhaj. Tako smo imeli Kamničani na Največje presenečenje turnirja je pripravila kamniška ekipa Bo-lek in Lolck (Aljoša Jcmec in Dejan Malijašcvič), ki sta sc kot Odbojka na mivki je res atraktiven šport glavnem turnirju rekordno število ekip. V petek sc je popoldne začel glavni turnir v slabem vremenu. Pri moških sta v prvem kolu zmagala le Tomi Šmuc in Milja Plc.ško (Zurbi team) ter Gregor Perhaj v paru s Prckmur-cem Alojzem Kcrccom (Citročn C5). EMENS S1EMEN mobile fTlobi najmlajša uvrstila na glavni turnir. Vseeno so bile kar tri kamniške ekipe Lolek in Bolck, Figura (Jani Makovec, Robi Kaše) in Fusion sport Atrium caffc (Janez Turk, Gašper Ribič) neuspešne tudi v prvem krogu re-pesaža in so tako osvojile končno deveto do dvanajsto mesto. V boju za vrh pa sta bila vse- Dvojica Tomi šmuc in Mitja Plcško sta na DP v beach volleyju kot najboljšo Kamnieana pristala na 6. mestu. skozi Šmuc in Plcško, ki pa sta tesno izgubila prodi Jasminu Čuturicu in Samu Miklavcu (Nes). Samo in Jasmin sta bila najboljša tudi v sobotnem večernem finalu, ki sta ga pred polnimi kamniškimi tribunami dobila proti ekipi Agnes (David Sevčnikar, Rok Satler), tretje mesto pa sta osvojila Matjaž Hafner in Dejan Fujs, Šmuc in Plcško pa sta v boju za peto mesto izgubila proti Perhaju in Kerecu. Pri dekletih sta v prvem kolu zmagali le Urška Podlesnik in Katarina Potočnik (Ael Panger-šič. Picerija Murka), medtem ko so Neva Suhadolčan in Barbara Novak (Napoli) ter Vesna Puketa in Tina Flisar (Kavarna Veronika), izgubile tako v prvem kolu kot tudi v prvem kolu repesaža ter tako zasedle končno sedmo do osmo mesto. Podlesnikova in Potočnikova sta na koncu osvojili šesto mesto. Za zmago pa sta in v velikem finalu pomerili že lanskoletni najboljši ekipi Mentek Sharkv (Barbara Kristan in Ana Oblak) ter Slovenija Shop.com Think Pink (Nataša Cigerlc in Idtka Štumperova). Boljši sta bili prvi, ki sta zmagali v dveh setih, tretja pa jc bila ekipa Savinjske (Andreja Vodeb in Ana Bojino-vič). Naslednji dan pa je na kamniških igriščih potekalo državno prvenstvo v kategoriji do 19 let. Pri dekletih se je prijavilo sedem ekip, pri fantih pa dvanajst ekip. Velik uspeh sta dosegli kamničanki Tinkara Korošec in Urša Podlesnik (Ael Paar geršič Picerija Murka), saj sta v velikem finalu šele v podaljšanem tretjem setu izgubili prvi naslov za kako kamniško žensko ekipo proti Formis Bellu (Tadeja in Marja Veh).'Pri fantih je naslov osvojila ekipa Toda (Damir Šabcc in Tomaž Paravan), najboljša kamniška ekipa pa jc bila ekipa lolek in Bolck (Dejan Malijašcvič in Aljoša Jcmec), ki sta na koncu osvojila peto mesto. Kamniški odbojkarski klub je še enkrat več dokazal, da odlično organizira vse, česar se loti, poleg tega pa so polne tribune dokazale, da se gledalci radi vračajo v Kamnik in da je Kamnik prav golovo trenutno največje odbojkarsko mesto. Cico I. Poročilo z 10. državnega prvenstva Slovenije bomo začeli v dolini Završni-ca, teden dni pred domačim prvenstvom v Kamniku. »Sem tako dobro pripravljen kol še nikoli, <■ je dejal Primož Grkmun, najboljši kolesar Calcilu. po dirki slovenskega pokalu olimpijske discipline kros, potem koje po dveh urah zahtevne dirke osvojil četrto mesto, le 1,10 minule za tretjim tiregom Mikličem »Zares je to, kar sem dejal. V pravem času je prava forma. Nisem se hotel izčrpati do konca, da doma pokažem...«. Eden večjih talentov, kar jih je doslej na slovenskem gor zraslo, Luka Kodru, se je po zmagi na mednarodni dirki E Ijetošnji državni prvaki v krosu (zleve): Martin (irad med starejšimi mladinci, Jure Golčer med elito. Rok Šolar med mlajšimi člani, Blaža Klemen-čič med ženskami, Boštjan Brelinhmed veterani in Luka Kodra iz '/.ti- Tuhinja med mlajšimi mladinci. Vsi v majicah državnega prvaka, ki jo bodo nosili do naslednjega DP. 2 UCI kategorije v Ljubljani med mlajšimi mladinci, osvojil je celo absolutno drugo mesto med mladinci, kalil na poseben način. Nezanesljivi redarji in nato sodniki so osnovnošolcu z Laz po krivici pribili 30 sekund kazni in zdrse! je na tretje mesto. Nedelja, L julija 2001. Po deževnem jutru, ki je progo med Kamnikom, Žalami, Kalvariju, Milim vrhom, T rim steza, Zapričanu, Streliško ulico, otežilo zu nekaj težavnih stopenj, je med rekreativci najprej z. zmago začel Mitja Muhvič (Calcit). Prvo nehvaležno četrto mesto je za KI) Calcit prispeval Mohor Vrhovnik med dečki. Med mlajšimi mladinci se je Luka Kodra maščeval z naslovom državnega prvaka. Domen Berlincje le za dve sekundi izgubil boj za bronasto kolajno proti Primorcu Curku. Nato se četrtega mestu ni otrese! niti Boštjan Hri-bovšek, ki kol najmlajši iz talentirane slovenske generacije starejših mladincev, ni uspel presenetili Oradu. Pahovmka in Bizjaka. . \.< . „,„,.• Kamničunku Ana 1'odpečan (edina tekmuje za Swatch) jepoškodovala kolo in odstopila. Volem, ko je med letinam pod domaČo Meiiuiu padel m ti ' lomil košiii o na roki eden od nosilcev Culcitovega dresu lanski državni podpi vul V vzponu in udeleženec SI' Luku 1'iistoslemSek. jc smoli m nehvaležnim uvrstitvam kolesarjev Calcita, piko na i dodal Primož. Grkman, kije dirko kom al po ninu krogu. »Nisem zmogel nikamor več. Med tednom tem zbolel Hudi prt hlad. Vse telo me je zapeklo. Progo sem imel dobro nuštudirano, škodu • je pojasnil domaČi adut elitne kategorije. Čast slu reševala le Knbt i1 Gračnei (H. mesto) in Janez Pustoslemšek (10.). Za naslov sta se malce presenetljivo spoprijela Kranjskogorec Grega Miklič in pni favorit, 13. uvrščeni mednarodne UCI lestvice, torej 13. gorski kolesar na svetu, Mariborčan Jure Golčer, kije imel na tehnično zahtevni progi največ opravka s padci. Miklič je kljub temu zaostal 25 sekund. »Zanimiva, atraktivna proga. Zelo zahtevna, prava za državno prvenstvo. A tudi v suhem vremenu bi bilo veselje tekmovat na njej. Z nekaj majhnimi spremembami In bila primanu tudi a svetovni pokal. Vse oslu lo v rangu najboljših dirk v tem tleh/ Evrope. 'SO besede .Imela (jolčerju. lic sede, ki milijo teto. Za vse. na čelu z vodjem Irmovaiiju Cirilu (irkmanu in vsemi sponzorji pa SO le besede - hvala - zadoščenje z.a nekajmesečni trud. METOD MOČNIK HABAT RACING TEAM Pet dirkačev iz ene družine O moloeiklističnem športu vemo manj kot hi pričakovali po vse več-H'm zanimanju za dirke z motorji. Vzrokov je kajpak več, saj v Slove-"iji ne premoremo niti enega dirkališča, lako da morajo dirkači tekmovati tudi z.a državno prvenstvo na tujem. Še največ pri sosedih Hrvatih "a Grobniku pri Reki, ki tako postaja domicilno dirkališče. Hkrati za državno prvenstvo izkoristijo še pokal Alpe Jadrati, ki se odvija poleg (•robnika šc v Budimpešti, A vslriji in Italiji. Jure m Luka Kozolc. In vsi dirka-Razumljivo, da v različnih kate- Zato ni presenetljivo, da ludi domačih kamniških funtov, ki posegajo po lovorikah, v tem športu ne l">Z.naino prav dobro. Ilahatovi živijo v Trzinu, so pa fantje z dušo in telesom v Kamniku. Nanj jih I eže jo družinske vezi, prijatelji malo l'o je ludi nostalgije za otroštvom. Vam toliko povedal najstarejši med njimi Jure Kozolc. sicer Slu deni ekonomije. I>a. na kralko vam bom prcdslo Vit llahat racing leani. toliko In rekli po domače kar družinsko tekmovalno ekipo, saj vsa družino Živi ZO motociklizmu. Oče Silvo Ihi-'"il je svoj ras sam dirkal in tudi tatO je ljubezen do motociklizma Prenesel na tvoje fimte. V ekipi jih """ kar pel m vseli pet uspešno lii-š. Marjan in Silvi llahat ter }0 gorilah, saj so - jasno - različno stari Oče Silvo je nanje ponosen, saj je pogoj za dirkanje tudi uspeh Takale Jure Kazale divja skozi Zagrebški ovinek na Grobniku V šoli in fantje se nasveta držijo, saj V šoli in pri delu nimajo nobenih težav. So pridni, prizadevni, iako na treningu kot pri delu. Saj drugače ne bi bilo mogoče voditi takšne družinske ekipe, ne glede na izkušnje, kijih ima Silvo l/ahul. Bil je namreč trikratni prvak v nekdanji Jugoslaviji, pa tudi edini Slove- nec, kije vozil svetovno prvenstvo v 500 ceni. Vsi junije so začeli Zgodaj, ne samo zato. da hi se otresli strahu -predvsem zalo, da se ztlaj počutijo na motorjih kot riba v votli. Najmlajši Silvi vazi V kategoriji iniini moto junior, Uroš, Marjan in Luka Kozolc pa v kategoriji skuterjev do 50 cem. Uroš je bil že dvakrat državni prvak v tej kategoriji. Marjan Četrti V pokalu in Luka Koztile drugi v />okalu skuler do 50 ceni. Jure Kozolc jc glede na tirale ž.e v »težki kategoriji,« saj dirka z. motorjem 125 ceni GP in je letos ž.e zabeležil odmevne rezultate. Na zadnji dirki je na Grobniku v hudi konkurenti z.a pokal Alpe Jadran, kije hkrati štela tudi za državna prvenstvo, zasedel tretje mesto s petega štartnega položaja. Na dirki preti tem. v Budimpešti, jc liil v pokalu Alpe Jadran četrti - in ker je dirka tudi štelo za državno prvenstvo, je bil prvi. loko ztlaj v skupni razvrstitvi vodi tako v pokalu Al-jie Jadran kol ludi v državnem prvenstvu. Jure je po dirki na Grobniku zamahnil z. roko, češ. saj ni nič, težko hi premagal tekmecu preti seboj, če ne bi odstopila. Toda dejstvo je, da na koncu veljajo Ekipa lltihifl racing letnim, z leve proti desni: Uroš llahat, Jure Kazale, mehanik Stane Bencik, Luka Kazale, mehanik Ivan Rakelj, Helena Hahat, Silvo Habat rezultati, in tla seje Jure s skromnejšim motorjem toda večjim srcem uspel obdržali na dirki, kjer fantje divjajo na ciljni ravnini ludi 200 km/h. Vsi Habali vozijo Hontle. pri opremljanju z. gumami pa jim pomaga Sitar Pnevmatik Center. Jure je šlutlenl prvega letnika ekonomije, in tlirka kar se spomni. Tudi njegov tleti Jože Zika je dirkal, tako da se je nalezti vonja po bencinu že v zgodnji mladosti. Sicer so mi njegovi prijatelji poveda- li, tla je Jure kar se tla skrben voznik kadar vozi v »normalnem« prometu. Nobenih prekrškov, nobenega norenja in rjovenja z. motorji. »Zaio so dirkališča in škoda je«, pravi Jure, »da v Sloveniji nimamo primernih stez, kjer hi si mladi lahko dali duška. Zalo pa prihaja tlo vse pogostejših in trti gičnili nesreč, ko mladi precenjujejo sebe in svoje motorje. Premalo izkušenj, želja po hitrosti - tudi malo objestnosti in nesreča ne počiva.* Sicer vozi Jure tudi za Av- strijce v državnem prvenstvu Avstrije, saj so severni sosedje tudi. bolj bosi v tej vrsti športa. Jure si želi btdjši motor, pa tudi glavni mehanik I ram Zabnikar, ki z Juretovo Ilomlo dela čudeže, bi pri hranil marsikatero uro pri pripravnic Po vsaki dirki naum i ekipa Francem Žabnikarjem motor »potb e« in pregleda in tako na no vo sestavljenega na treningih počasi vpeljejo. Habate čakajo letos še štiri dirke, dve na Grobniku in po ena na Madžarskem in v Italiji. Vse veljajo za pokal Alpe Jadran in hkrati za odprlo državno prvenstvo. JANEZ PIRŠ {Verbič 2. na lokostrelskem grand Prix turnirju v Bratislavi Mladi kamniški lokosirelci pod vodstvom trenerja Gregorja Končana so us[)ešno ' zaključili mednarodni turnir. Pri mladim ili Z olimpij sbiin lokom je Pok Verbič usvojil odlično 2. mestu V mlajši kategoriji pa sta osvojila Danijel Slujkovii 5. in Matej Pideršek 6. mesto S tem je (I ran d Prix, tako v boju j)osameznikov kot V ekipnem boju, končan. Lokostrelski klub v Kamnik j 14 11. julija 2001 KRONIKA Kamniški OBČAN h junijske črne kronike Bodimo pozorni na srnjad Tudi v mesecu juniju so kamniški policisti našteli precej manj prometnih nesreč kot v enakem obdobju lanskega leta. Lani sc je v prvem poletnem mesecu zgodilo 91 prometnih nesreč, letos pa za tretjino manj - 66. Od teh se je samo z gmotno škodo končalo 54 nesreč, 12 nesreč pa je zahtevalo tudi telesne poškodbe. Smrtnih nesreč ta mesec na srečo ni bilo. Junija so policisti PP Kamnik posredovali zaradi kršitve javnega reda in miru v 41 primerih, kar ic nekoliko manj kot lani. Od tega so morali 33-krat krotiti raz-boriteže na javnih krajih, osemkrat pa v zasebnih prostorih. Število kaznivih dejanj, ki so jih registrirali, na naši policijski postaji, se je od lanskih 47 v letošnjem juniju zmanjšalo na 31. Med temi so kot običajno, s 27 primeri na prvem mestu kazniva dejanja zoper premoŽenje. Od teh je bilo 10 tatvin in 8 vlomov. Med prometnimi nesrečami naj omenimo nesreči, ki sta se zgodili 9. julija in v obeh sta bila ude- leženi tudi srni. Prva se jc zgodila na cesti Duplica - Mengeš pri odcepu za Drnovo, kjer je pred avtomobil skočila srna in povzročila za 100 tisočakov škode na avtomobilu. Kaj sc je zgodilo s srno, policisti ne poročajo, verjetno ni ostala živa. Podobna nesreča se je zgodila pri Žcjah na cesti Moste - Vodice, kjer jc pred voznikov avtomobil nenadoma pritekla srna. Tudi tu jc na avtomobilu nastalo za 100 tisočakov škode Ker je takih prehodov srn jadi zlasti v večernih urah precej, bi bilo prav, če bi vozniki upoštevali prometna opozorila, pa tudi sicer bi bilo prav pri nočni vožnji mimo gozdov in travnikov ustrezno zmanjšati hitrost. 27. julija je v semaforiziranem križišču na Novem trgu voznik kolesa z motorjem prevozil rdečo luč na semaforju. Takrat je ob zeleni luči v križišče pripeljal voznik osebnega avtomobila in zbil motorista, ki je bil tako poškodovan, da so ga morali odpeljati v Klinični center. Voznik avtomobila se bo moral srečati še s sodnikom za prekrške. v Želite zavarovati svoje vozilo pred vlomom in krajo? Ob začetku dopustniških dni. ko z avtomobili potujemo vsepovsod, vsekakor ne bo odveč opozorilo policije, ki svetuje, kako Daj ravnamo, da bi svoje vozilo zavarovali pred vlomom in krajo. Zlikovci namreč najraje izbirajo manj zaščitena vozila. Zato upoštevajmo zlasti naslednje napotke: - ne puščajmo vozil na nerazsvetljenih ulicah in parkiriščih - izvlecimo ključ i/ kontaktne ključavnice in zasucimo volan, da zaskoči, zaprimo vsa vrata in okna. ne pozabimo na prtljažnik - ne puščajmo v avtu vrednejših predmetov na vidnih mestih - vgradimo kvalitetno alarmno napravo z. blokado motorja - snemljivo ploščico avtoradia vzemimo s seboj - za zaščito vozila policija predlaga tudi mehansko varovanje (dodatno volansko ključavnico in ključavnico za menjalno ročico) - avtomobilska platišča zavarujmo z zaščitnimi vijaki. V primeru vloma ali poškodbe vozila takoj obvestimo policijo na tet. it. I I J, ne pregledajmo ničesar in se ne dotikajmo predmetov, saj bomo tako olajšali delo kriminalistom pri zbiranju sledi. V juniju so se poročili: - BURJA JANEZ Loke v Tuhinju 4, s. p. star 26 let in PODJED MOJCA, Spodnje Jarše, Prežihova ul. 2, stara 20 let - ŠTEFANIĆ GREGOR. Komenda, Glavarjeva c. 63. delovodja, star 23 let in BURNIK IRENA, Suhadole 41, šivilja, stara 24 let - ŠUBEU JAKA, Kamnik. Perovo 16A, teniški trener, star 23 in Ml-IOII \l( LIDIJA, Negotin. Jabukovae, stara 23 let - VRHOVNIK FRANC. Tunjice 32B. mizar, star 29 let in DOBLEKAR RENATA. Kamnik. Kovinarska c. 25, šivilja, stara 23 let - GOLOB JANKO. Melise 12. skladiščnik, star 25 let in POUANŠEK STANKA, Markovo 13, fizerka, stara 26 let - PUST ROBERT, Preserje pri Radomljah, VII ulica II, vzd. hlad. teh., star 32 let in KOŠIR BRIGFTA, Moste 133, natakarica, stara 25 let - KOPAČ ROBERT, Ljubljana, Topniška ul. 70, vodja prodaje, star 31 let in MUROVIČ MOJCA. Ljubljana, Snebersko nabrežje 59, vodja projekta, stara 29 let - VRŠČAJ ROMAN, Ljubljana, Grajzerjeva ul. 24. planer proizvodnje, star 29 let in ŠTEFANČIČ MARTINA. Ljubljana, Polje cesta XI. 19, analitik, stara 26 let - KOSIRNIK ROMAN, Moste 1B, strojnik,'star 27 let in POGAČ AR JANJA, Gora pri Komendi 2A, vzgojiteljica-pripravnica, stara 24 let V juniju so umrli: - GOLOB FRANČIŠEK, Tunjice 34, upok., star 67 let - VOGRINEC MARJETA, roj. Bcnda, Suhadole 61F, upok. stara 43 let - MAČEK ANA MARUA. roj. Plcničar. Ljubljana, Slomškova ul. 3, upok. stara 89 let - PIBERNIK IVANA, roj. Čebul. Suhadole 19, upok., stara 71 let - LIPOVŠEK KRISTINA, roj. Kostrevc, Nožice. Partizanska ul. 15, upok.. stara 70 let - BRATOV/ ROŽA MARIJA, roj. Bevc. Ljubljana Vič-Rudnik upok.. stara 86 let - DOLINŠEK IVAN. Mekinje, Cankarjeva c. 9, upok. star 88 let - ŠABOTIČ ENES. Kamnik, Ul. Matije Blejca 16, star 21 let - MEZE ELIZABETA, roj. Vodovnik, Mekinje. Cankarjeva c. 8, upok.. stara 93 let - KREN FRANC, Ljubjana, Ul. Mirka Jurca 4, upok., star 87 let - PANČUR JANEZ, Zgornji Tuhinj, upok., star 90 let - ŠMIGOVC MARIJA. Kamnik. Klavčičeva ul. 3, upok., stara 72 let - SEDEUŠAK MARUA, roj. Kajbič, Zajasovnik 3, upok., 89 let - TORKAR ANDREJ, Tunjice 22D. upok, star 50 let - HAFNER MARJAN. Češenik II. vodja kad., si., star 52 let V času počitnic jc na cestah tudi veliko otrok s kolesi. Nanje naj bi bili vozniki motornih vozil še posebej pozorni, saj marsikateri med njimi šc ni dovolj vešč vožnje s kolesom ali pa ne pazi dovolj na pravila vožnje. 3. junija se je nesreča z. udeležbo otroka -kolesarja, ki je nenadoma zavil na levo, zgodila v Kamniku. Vlomi in tatvine, ki so med kaznivimi dejanji na prvem mestu, so se začeli žc kar prvi dan julija, ko jc neznani storilec preko noči vlomil v trgovino Titan in odnesel s seboj dva stroja za rc/kanje ključev. Podjetje je tako oškodoval za pol milijona SH. Policisti so opravili ogled kraje dejanja in šc vedno zbirajo obvestila o storilcu. 3. julija jc bil iz hodnika stanovanjskega bloka v ulici Matije Blejca ukraden otroški športni voziček, znamke KIKI, modre barve z rumeno obrobo. 17. junija ponoči jc neznanec vlomil v kamniško trgovino z urami in ukradel več ročnih ur v vrednosti okrog 250 tisočakov. Med ekološko pomembnimi dogodki, ki so jih zabeležili na Policijski postaji Kamnik, naj omenimo pogin rib v potoku Snovišnica v Snoviku, kjer jc 30. junija poginilo okrog 30 rib. Vzorce onesnažene vode so dali na analizo, nato bodo ustrezno ukrepali. 23. junija so bili policisti opozorjeni na zelo umazano vodo v reki Kamniški Bistrici. Ugotovili so, da je popustil veliki jez pri KIK-u. Žito je v strugo steklo blato, ki sc jc nabralo za njim. Jez so popravili delavci KIK-a. Tudi meseca junija so bili policisti uspešni pri odkrivanju posedovanja prepovedanih drog, ki so jih zasegli pri petih osebah in jih predlagali v postopek sodniku za prekrške. Energetski kotiček Ogrevanje vode s soncem Sezona sonca je na vrhuncu, zato je zagotovo v teh dneh najprimernejša tema tudi v naši rubriki ogrevanje s soncem. Solarni sistemi, s katerimi pretvarjamo sončno sevanje v toploto, so se v zadnjih desetletjih množično uveljavili. Imenujemo jih aktivni solarni sistemi. Ogrevanje vode s sončno energijo s pomočjo sprejemnikov sončne energije (SSE), ki jih bolj poznamo pod imenom sončni kolek-torji in jih videvamo po strehah naših hiš, je tudi pri nas tako uveljavljeno, da smo po površini vgrajenih SSE med vodilnimi evropskimi in svetovnimi državami. Strokovnjaki Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki so spremljevalci ter soustvarjalci razvoja pri nas na tem področju, ocenjujejo, da je v Sloveniji v uporabi preko 100.000 m' SSE ali cca 0,05 m2 na prebivalca. Za Avstrijo je ta podatek 0,09 m-, za Švico pa 0,027 m2 štejemo pa ju, poleg nekaterih sredozemskih držav, med tovrstno najbolj opremljene države na svetu. Prihranek energije, ki ga dosežemo z. vgradnjo solarne naprave za ogrevanje vode za Štiričlansko družino, je v povprečju 2.000 kVVh letno, kar je enakovredno približno 200 litrom kurilnega olja. Najbolj poznane in razširjene so izvedbe SSL za neposredno koriščenje v sezoni, ko sonce greje. Uporabljamo jih za pripravo tople sanitarne vode, v zadnjem času pa vse več tudi bazenske. Bolj zahtevne so iz- M H H Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 624-685 ji ZAHVALA V 51. letu življenja me jc nepričakovano zapustil brat ANDREJ TORKAR iz lunjic Zahvaljujem sc sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Štefanu Stclclu za lepo opravljen pogrebni obred, Tunjiškemu oktetu in cerkvenemu zboru, gasilcem PGD Tunjice in govorniku Valentinu Zabavniku za besede slovesa. Šc enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: brat Janez in drugo sorodstvo Tunjice. junij 2001 Kje si zdaj. naša ljulja mama. kje tvoj ljubi je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela jr ::a nas. ZAHVALA V 84. letu življenja jc za vedno ugasnilo dobro srce naše ljube mame, stare mame. sestre, tete in tašče ANGELE SVETLIN roj. Bcrgant, Jcfarjevc Angelc i/. Podgorja Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu Emona markel Kamnik in znancem za izražena SOŽalja, podarjeno cvetje, svece in darove /a svele maše. Posebna zahvala sosedi Francki Skratck za vso pomoč in bodrenje naše mame v času njene bolezni, dr. Drolčcvi in sestri Jani za dolgoletno zdravniško pomoč in človeško toplino in Domu starejših občanov Kamnik za skrb in nego naše mame. Hvala Tunjiškemu oktetu za ganljivo /apele /alostmkc. gospodu /upniku Francetu Šuštarju za lepo opravljen poslovilni obred, praporščakom in vsem, ki ste skupaj z nami imeli našo mamo radi in jo tako številno pospremili na zadnjo pot. Žalu joči: hčerki Milena 7. možem Slavkom in Jožica z možem Ivom, vnuka Urška in Matjaž, sestra I 1 ancka z družino in drugo sorodstvo Julij 2001 vedbe solarnih sistemov za ogrevanje s sezonskim shranjevanjem energije sonca za hladne dni. Osnovni element vsakega aktivnega solarnega sistema je SSF. (sončni kolektor). Ta je običajno sestavljen iz absorberja (iz bakrene pločevine in cevi). Steklenega prekritja in izoliranega ohišja. Njegova osnovna naloga je, da pretvori sončno sevanje v toploto in jo pređa nosilcu toplote (prenosnemu mediju) ki je najpogosteje kar voda. Ta ima v običajnih sistemih dodano sredstvo proti zmrzovanju (Obstoja tudi sistem, kjer te nevarnosti ni, kjer je voda v sistemu samo takrat, ko črpalka dela, sicer pa odteče v dobro izolirano ekspan-z.ijsko posodo). S pomočjo električne obtočne črpalke se nosilec toplote pretaka po cevnem sistemu, ki povezuje SSE, ki so obiačjno na strehi, s hranilnikom toplote (bojlerjem), ki je običajno v kleti. V absorberju SSE segreti prenosni medij odda »na strehi« nabrano toploto sanitarni vodi preko t. i. menjalnika v hranilniku. Tako pridobimo toplo vodo, ki jo potem uporabljamo za osebne in hišne namene. Da se tekočina, ki je nosilec top- lote nc pretaka v prazno ali nam ponoči v SSE celo hladi že toplo vodo iz hrnanilnika, je urejeno / regulacijo s pomočjo diferencialnega termostata. Ta vklopi črpalko, ko je temperatura vode v klektorju višja kot v hranilniku in zopet izklopi, ko je temperaturna razlika premajhna Pri napravi za ogrevanje vode s soncem jc pomembno, da je primerno dimenzionirana, SSE pa pravilno usmerjeni. Za 4-član-sko družino je primerna velikost dobro izoliran 300 litrski kombiniran hranilnik toplote (bojler), ki ob normalni porabi tople vode zadostuje za 2 dni. Za to velikost hranilnika potrebujemo 6 do 9 nV SŠE. Za sončne poletne dni bi zadoščala že nižja številka, zaradi delno oblačnih ter pomladnih in jesenskih pa jc priporočljiva višja. V neugodnih vremenskih razmerah in pozimi vodo v kombiniranem hranilniku dogrevamo s pomočjo drugega energenta, najpogosteje elekl rično, običajno ob nizki tarifi. (se nadaljuje) ESP KAMNIK Ivo Gašperič, energetski svetovalec MIZARSKE STORITVE IZDELAVA - MONTAŽA - OBNOVA KUHINJE IN DRUGO POHIŠTVO Avbelj Milan s.p., Stegne 1, Moravče TEL: 01/723 14 76 GSM: 041/641 446 ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15,Domžale teU 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h~18h torek, petek 9h-12h Moja mala dlan bi kakor misel rada Šla ti Čez obraz teman. Pridala spet ti svetli iar v očeh, na lepem četu rahlo bi počila, potem fiti ljubkujoče bi zgubila sc v toplem fnezdu kuštravm las. (M. KačiČ) ZAHVALA V 75. letu nas jc tiho zapustila nasa dobra mama, sestra, Stara mama in tašča IVANKA JERAS - MIRA Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste v najtežjih trenutkih z. nami delili bolečino. Žalujoči: sinova Vladimir in Milan, sestre Marija, 1'epca in Angelca, vnuki Teja, Robi, Saša in Primož ter snahi Majda in Irena Kamnik, julij 2001 Ostala je praznina, v ircih nepopisna bolečina, Ni dneva ne noči. tla v mislih meti nami ne hi/ hi l/ttltljeni Marjan li. ZAHVALA V globoki rani mineva 15, julija leto žalosti, odkar jc kruta usoda iztrgala iz. naše sredine MARJANA GROŠLJA Ne moremo sc sprijazniti s tvojo izgubo, ki nam jc povzročila globoko praznino. Vse nas spominja nate in pogrešamo tc. Hvala vsem, ki sc ga spominjate, postojite pri njegovem preranem grobu, mu prinašale cvetje in prižigale svečke. žalujoči: vsi njegovi Julij 2001 11. julija 2001 75 GARAŽO v Kamniku, zidano, oddam. Tel.: 041/691-777. ! AV SERVIS RTV ; in TRGOVINA i KONCILIA ! Vrhpolje 41, i Kamnik i (v gasilskem domu) : Tel.: 83 91 383 i GSM: 041/715 455' Odprto: 9h-12", 15h-18ft, sobota: 10h-12h. LANEN CVET tekstilna trgovina Moste 74, PRI KOMENDI tel.: 01/8341-660 ^ItfBRE ROKAVA KAj^ MAJICE KRATEK ROKAV KRATKE HLAČE ^r^OBLE^ Vsem našim strankam želimo prijeten dopust! | | Odprto: od 9>' do oh sobotah od Sh do 13h l | L r Telefon: RTV - HiFi SERVIS POTROŠNI MATERIAL ZA RAČUNALNIKE! POPRAVILO RAČUNALNIKOV TECH, d.o.o.. Ljubljanska c. 21e. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) j AGROPROMET CERKLJE I Ul. 4. okt. 10, Cerklje I tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do L2.ure j UGODNA PONUDBA: I - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine | tropine, sončnične tropine, krmilne moke) I - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo j - UMETNA GNOJILA I - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo | in enodnevne piščance I - MOKA tip 500, I - SLADKOR UGODNE CENE RAZPRODAJA RIŽA IN PŠENICE SLABŠE • KVALITETE, primerno za krmo, po 30 SIT/kg. | Cene za krmila so tovarniške. J TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! - moka posebna bela, 1 kg -jajca 10/1,1. kv. - sir Gauda, 1 kg - posebna kamniška salama, 1 kg - čajna salama, 1 kg - vikend mesni narezek, 150 g - belmur mesni narezek, 150 g - kokošja pašteta, 100 g - ribe - deset vrst, 125 g - Hugo pašteta, 50 g - Rio mare 5+2 gratis - testenine - 10 vrst, 500 g Ponudba velja do prodaje zalog. 99,90 - Cola + oranžada, 1,5 1 89,90 159,90 - ACE mandarina 999,90 + oranžada 1,5 1 149,90 - kompot ananas, 840 g 149,90 699,90 - alpsko mleko 3,2 m.m., 1.199,90 Lj. ml., 1 1 119,90 -jedilno rasti. o{je, 2 1 399,90 129,90 - kis za vlaganje, 31 249,90 159,90 - fižol češnjevec, 1 kg 299,90 99,90 - Alvorado kava, 100 g 79,90 99,90 - namaz Nussenia, 400 g 139,90 59,90 - čokolino, 1 kg 999,90 949,90 - toaletni papir, 8/1 169,90 99,90 - oglje za žar, 3 kg 349,90 V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. LIP RADOMLJE d.d. Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo noše stole že .skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovil Z vrslo tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredi/i privlačnega tudi za številna druga tržišča. Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev: - zaposlimo delavce s končano poklicno in srednjo šolo lesarske smeri, - zaposlimo delavca s končano poklicno šolo kovinarske smeri, - zaposlimo tudi nekvalificirane delavce in delavke s končano osnovno šolo. Dobrodošli tudi pripravniki! Pisne prijave oddajte na pošti na naslov LIP RADOMLJE d.d. Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje, dodatne informacije dobite po telefonu 01 724 09 30 • GAUON - HIŠA ZA ZDRAVO ŽTVUENjT Kamnik, Matije Blejca 11/a ZDRAVITEUSKI PROGRAM • po starem preizkušenem in celostnem pristopu: voda - energetsko notranje uravnavanje • zdravo in učinkovito hujšanje • tibetanske in dihalne vaje sproščanja REGENERACIJSKI POGRAM jacuzzy, savna, masaže, «VS\V^ / solarij Ergoline Rezervacije: ^ •S 01/8315 435,041/741 730 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata izdelava termopan stekla brušenje stekla in ogledal izdelava izbočenih stekel peskanje stekel fuzije - vitraži * okvirjanje slik TEHNIČNA TRGOVINA gorenje center IFRNECOM Usnjarska 9, Kamnik, tel.: 83-17-203 Pripravili smo izredno pestro in cenovno ugodno ponudbo, - BELE TEHNIKE IN GOSPODINJSKIH APARATOV GORENJE, CANDY... -GLASBENIH STOLPOV, VIDEOREKORDERJEV in TELEVIZORJEV Gorenje, Evelux, Thomsorf, Sony • AVTOAKUSTIKE, OJAČEVALCEV, ZVOČNIKOV - MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV. - MOBI PAKETOV, KARTIC MOBI, HALO - OPREME ZA KOPALNICE, VODOVODNIH ARMATUR -POMIVALNIH KORIT -KLIMA NAPRAV GORENJE, MITSUBISHI... REZERVNI DELI GORENJE BELA TEHNIKA GORENJE PO NAJNIŽJIH DOVOLJENIH CENAH! KUHINJSKI TV Gotovinski popust! Možnost nakupa na odloženo plačilo. Brezplačna dostava. Pričakujemo vas vsak dan »d 8. do 19. ure, ob sobotah od S. do 13. ure Polo Ice. Polo z brezplačno klimo. SIT* dal Mrvilo ,-,r/il m ini„l,-!,,v ]i • Polo Ice 1.4 (60 KM) Vas bo v vročih poletnih dneh ščitil pred vročino in razvajal Se z naslednjo opremo: servo volan, centralno zaklepanje, po visini nastavljiv sovoznikov sedež, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, ogrevane šobe za pranje vetrobranskega slekla, eleklrični pomik stekel, meglenke. Možnost posojila na 72 mesecev! PORSCHE KRF.brr inT.F.asin«; ' Ceni sla informativni in odvisni od valutnih razmeri). Polo Ice ($& AS DOMŽALE informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. Ol 721 50 59 »NA KVADRAT« IZ TRGOV/Ni, nafup kamni* Šutna 48. tel.: 839 70 81 POMARANČNI SOK 50% - NEKTAR r^~y\ !ai* 99 sit (vsaj (D kosi) 8. TRADICIONALNO POLETNO UGODNO NAKUPOVANJE BUTELJČNIH VIN do -40% CENEJE! MES. C0K. PECIVO Kras MOZAIK @> 40% CENEJE 90 SIT ALPSKO MLEKO 3,2% m.m., 1 I 1 1 990S,T (vsaj (D bosi) VEČ KOT (g) VRST MESNIH IZDELKOV PO ZELO UGODNIH AKCIJSKIH CENAH do -40% CENEJE! I I ČUDOVITE BONBONIERE i 27990 SIT TOAST 12990 SIT PREPEČENO 1 23990s,T PRALNI PRAŠEK TRES LANZA (a'laAVA) (8kg) 28 ipopust na oblazfojefno pohištvo, I Gorenje kuhinje rfterieri I\/larl^& [in sestave Glin Nazarre -s- m 1 nopust na svetilS |v r ***|r^P jr B9P ppust na svetilSih talne obloge S4VI Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@'sam. si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA ■ TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st@sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE HIDRO IN TERMO IZOIACIJE APNO, CEMENT, MALTIT FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM SCHIEDEL DIMNIKE ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA Za kamionske potiljke vam nudimo prevoz fco Lupa in možnost dostave z avtodvigalbm. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, oh sobotah pa od 7. do 13. ure. internet: www.sam.si V SAM-u NISI NIKOLI SAM 11! RAZLIKA JE OČITNA HDi ZA CENO BENCINSKEGA MOTORJA Zdaj je padel še zadnji razlog, ki vas je ločeval od dizla: njegova nakupna cena. Izenačili smo ceno 406 HDi ST 2,0 in bencinskega 406 ST 1,8 16V. Z njim boste začeli varčevati že ob samem nakupu. Z enim rezervoarjem goriva lahko prevozite tudi do 1200 km. Ponudba velja za avtomobile, dobavljene od i. junija do I S. julija. RODEX d.o.o. Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel.: 01/722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 PEUGEOT Kamniški Občan 01/83 91311 041/662 450 OGLAŠEVANJE Z ODZIVOM ediaOom ^eY\rV»čna trgov//^ 11 Ljubljanska 3/c, Kamnik (bivši market Zaprice) telefon: 01/839 47 97 MALI GOSPODINJSKI APARATI ŽAR PIOŠČF. VIDEO KAMERE in DRUGA AVDIO VIDEO TEHNIKA RAČUNALNIŠTVO TELEKOMUNIKACIJE ... Technics Panasonic SONV if ARISTON BOSCH BRRun SI Electrolux PHILIPS SUSILEC SADJA, ZKI.KNJAVE/iOB, ZELIŠČ • IZREDNA PONUDBA BELE TEHNIKE ■ svetovanje • do 3 leta garancije • do 20 km brezplačna dostava Vmbrož bubb VROČA PONUDBA VOZIL s KLIMO UNO 1.0 IE/V SEICENTO 55 S novi model PANDA 4x4 treking PUNTO 60 SX/3v PUNTO Fresh klima/3v PUNTO Fresh klima/5v BRAVO 80 Steel klima MARE A 1.9 JTD vveekend MULTIPLA 100 ELX klima DOBL0 1.9D DUCATO 2.8 dvojna kabina od 1.139.000 SIT od 1.318.000 SIT od 1.864.000 SIT od 1.662.770 SIT od 1.862.770 SIT od 1.952.770 SIT za 2.233.000 SIT za 3.950.000 SIT od 3.252.000 SIT od 2.617.000 SIT netto+ddv 3.226.050 SIT ZA VSA VOZILA HITRO UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE DO 5 LET ■ MOŽNOST MENJAVE STARO ZA NOVO - VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL Ambrož Marija s.p., Lahovce 40, 42"7 Cerklje PRODAJA VOZIL: Lahovće 2, tel.: 04/2529 070, tel./faks: 04/252 90 74 SFRVIC Vft7ll • I ahnuAa ifl lol-IMJlHOAM t«l /1,1,».