Tema meseca:
SMETIŠČARJEM DAL ‘ŽIVLJENJE’
Miklov Vojko, duša SLO-andinizma
Boj za investitorje
Organizator: Center za socialno delo Ribnica s prostovoljkami
WWWWWWWWWWWWWWWWlfWWWWWWW
w w
M
m
M
Program se začne ob Ittuii v GRADU
W W
w w w
mm
w
mm
W
w
wwwm^wwwwwwwmtw wtiw w i< ww w
Ponedeljek, 8.7.2002	Torek, 9.7.2002	Sreda, 10.7.2002	Četrtek, 11.7.2002	Petek, 12.7.2002
SPOZNAJMO	IGRE BREZ	SMEJKO	SMEJKOVA	SMEJKOVA
SE	MEJA	ALPINIST	MUZEJKARIADA	PUSTOLOVŠČINA V
(vizitke)				NARAVI
				
Ponedeljek, 15.7.2002	Torek, 16.7.2002	Sreda, 17.7.2002	Četrtek, 18.7.2002	Petek, 19.7.2002
SMEJKO	SMEJKO	RAZGIBANI	SMEJKO	SMEJKO
SLAŠČIČAR	IGRALEC	SMEJKO	SKAVT	GASILEC
w
%#
f-f
r?
Rešsro
Junija pišemo:
Novice iz doline
Ribnica se mora boriti za investitorje Hišni sejem Riko Ribnica
Kulturne drobtinice
Vojko Arko, duša slovenskega andinizma Razstava o ribniškem čarovništvu Obeta se muzejska trgovina
Tema meseca	6
SMETIŠČARJEM JE DAL 'ŽIVLJENJE'
"Smeti za preživetje začnejo nabirati že otroci. V lesenih kolibah, velikih devet kvadratnih metrov, so se rodili, prvi korak iz njih pa je pomenil vstop na smetišče.
So bosi, z eno samo obleko, jedo samo enkrat na dan, in so srečni. Človeka sprejmejo z nasmehom in ta je uročil tudi Petra Opeko, ko je prvič stopil med te smetiščarske ljudi. Mesto lana je njegov izziv življenja že 13 let, njegov žar, pogum in neutrudno delo z ljudmi z odrinjenega obrobja družbe pa so skupek tolikšnih vrednot, da je Peter Opeka menda eden resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za mir."
Na rešetu
Zakon o delovnih razmerjih
Razpise in pomembna obvestila
pregledujte na strani 16 in 21
Zabavne strani na strani 22 Odmevi
Smrt tigrovca Majnika
Pogovor iz šolskih klopi
Po glinenem otoku z Mišo Ciuha
Športni utrinki
Tone Prus novi predsednik RK Inles-Riko Miha Trdan v kegljaški ekipi rekorderjev

II
čVv&c^Ilau
"Ta čarovnica je bila sežgana, a pazite... ni bila zadnja! Še so tukaj. Prijavite pa jih lahko po novem tudi prek posebne vroče linije. Vi njo, ona vas...Goreli bodo tudi moški," so igralci Ane Monroe ogovorili obiskovalce. Prvi trenutek so morda koga presenetili, saj so ta dramatični prizor sojenja in obsodbe prikazali na humoren način, vendar ravno ta pristop neposredno odkrije vso grotesknost čarovniških sodb. Posameznike se je obtoževalo in sežigalo z lažnimi obtožbami o hudodelstvih, ki naj bi jih zagrešili proti preostalemu ljudstvu. Sklepali naj bi zavezo s hudičem in z njim kovali zarote, ki naj bi nad ubogo ljudstvo pripeljale naravne in ostale ujme.
Te izmišljotine so izpridile um vseh tistih, ki so se najsi bo z zahrbtnimi naznanitvami ali s krvavim sojenjem vpletli v vsega obsojanja vredna dejanja. Drži pa tudi, da se lov na čarovnice nikoli ni končal. Le prelevil se je v bolj sofisticirano, a še vedno dovolj prepoznavno obliko 'grešnega kozla'.
ji f ,\	Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica
m	Zdenka Mihelič - članica
	Programski svet: Jože Tanko, Darja But,
v	Janez Debeljak, Vesna Horžen,
	Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar
u	Lektorica: Tanja Debeljak
.K	Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani:
i'	KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov
D
Naslov:
Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS: 8361 091,8369 765
Izid naslednje številke:
29. julij 2002
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v
našem glasilu.
Gradivo za naslednjo številko oddajte do 13. julija 2002
Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani www.ribnica.si
Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.
Fotografija na naslovnici: A. Pahulje

3
auxtnocz -zri beohv^ojm
Odločitve svetnikov
RIBNICA SE MORA BORITI ZA INVESTITORJE
Obrtniki imajo po novem 60-odstotno olajšavo pri plačilu komunalnega prispevka za poslovne in proizvodne prostore
Obrtniki in podjetniki, ki so člani Območne obrtne zbornice (OOZ), so se že maja dogovorili, da bodo na občinski svet naslovili prošnjo in predlog za znižanje korekcijskega faktorja za izračun komunalnega prispevka pri gradnji poslovnih in proizvodnih objektov.
Za občino bi kratkoročno to pomenilo izpad dohodka, na daljši rok pa morda celo večje zanimanje investitorjev, več delovnih mest in navsezadnje bi se z leti nateklo tudi več dohodnine. Do spremembe odloka so imeli podjetniki le 20-odstotno olajšavo, po novem pa imajo 60-odstotno, kar so izglasovali svetniki 20. junija. Prvotni predlog OOZ je bil koeficient 0,5 oz. polovično znižanje sedanjega stroška (v obrtni coni Breg je prispevek na m2 neto površine objekta znašal 3.300,00 SIT), želja zbornice, ki jo vodi Pavel Hočevar, pa je tudi bila, da se podjetnikom omogoči plačilo prispevka v obrokih, in to v 3 letih po izdaji gradbenega dovoljenja.
Tu se je zataknilo. Župan Jože Tanko je menil, da bi takšno kreditiranje podjetnikom pomenilo za občino preveliko breme in precejšnje tveganje, in to ne glede na to, da so podjetniki pripravljeni za obročno odplačevanje podpisati posebno pogodbo, ki naj bi bila podlaga za vknjižbo bremena v zemljiško knjigo.
"Že sedaj lahko plačujejo v več obrokih, vendar morajo obveznost poravnati še pred izdajo gradbenega dovoljenja.
Občina ne more biti kreditoda-jalec. Predlagani način je birokratsko precej zahteven, pojavila pa bi se tudi težava pri izterjavi, ker občina nima garancije, da bi podjetnik po 3 letih dejansko odplačat vse dolgove. "
Tej županovi bojazni je nasprotoval Lado Orel, ki zagovarja stališče, da se mora občina boriti za vsakega potencialnega investitorja. "Tako kot je investitorju pomemben vsak tolar, ki ga lahko prihrani, tako bi moral biti vsak investitor, ki bi prinesel več delovnih mest, občini dobrodošel." Sedem let že razpravljamo na občinskem svetu, kako spodbuditi gospodarski razvoj, je dodal, zdaj, ko je pred nami konkreten predlog, bi pa barantali. Orel je svetoval, naj se krediti, ki jih občina namenja malemu gospodarstvu, raje namenijo v aktivnosti, ki jih predlagajo tudi
sami podjetniki.
"In če so podjetniki pripravljeni zaradi odloga plačila sprejeti hipoteko, se občina nima česa bati. V primeru neplačila bi tako dobila komunalno opremljeno zemljišče - torej ne samo tisto, kar je vložila, ampak bi bila pripisana tudi dodatna vrednost zemljišča."
Benjamin Henigman je podprl Orla, pri čemer je poudaril, da mora biti pogoj za odlog plačila hipoteka. "Ob takem pogoju bodo odpadli neresni investitorji. Predlagam celo, da zastavijo nepremičnino v trikratni vrednosti komunalnega prispevka in da se breme vknjiži v zemljiško knjigo. Tako občina ne bo le odpisovala neplačanih obveznosti."
Miha Klun, predsednik odbora za gospodarstvo, je dejal, da naj se obroke omogoči le tistim, ki bi ustvarjali nova delovna mesta.
Orel je dodal, da tudi ne morejo veljati enaki kriteriji za podjetnike, ki gradijo halo ali manjšo delavnico. Kriterije bi bilo zato treba toliko dodelati, da zlorabe ne bi bilo možne.
Ob koncu najbolj polemične razprave 20. redne seje je bil sklenjen kompromis glede predloga podjetnikov: svetniki so koeficient znižali celo na 0,4 (60 % olajšava), občinski upravi pa je bilo naloženo, da preuči še dodatne možnosti za spodbujanje investicij v gradnjo poslovnih in proizvodnih objektov v občini.
ZA ZDAJ V JV REGIJO, UPANJE NA SAMOSTOJNO (SUB) REGIJO PA OSTAJA
Sprejet IV regionalni program in podpisan memorandum kočevsko-ribniškega konca
Agencija RS za regionalni razvoj je 12. junija potrdila regionalni razvojni program jugovzhodne (JV) Slovenije do te mere, da ga lahko brez zadržkov sprejme vseh 16 občinskih svetov s področja, ki ga je država dodelila v to statistično regijo. Do sedaj so ga poleg našega, ki ga je sprejel na nedavni seji, potrdili še Kostel, Žužemberk in Kočevje, ostale občine pa naj bi ga v roku 14 dneh, ko se bodo zvrstile še ostale seje. Vsekakor bi to bilo dobro do konca julija, je dejal direktor novomeškega podjetniškega centra Igor Bizjak, ki je program tudi pripravil. Jeseni bodo namreč pomembni razpisi, kjer bi regija že lahko konkurirala s svojimi projekti.
Teh pa je v "ambiciozno zastavljenem programu" očitno preveč, je opozorila tudi omenjena agencija.
Lekarna Ribnica je lani ustvarila dobrih 18 mio SIT dobička, čeprav občinski finančni odbor meni, da stroški lekarne (vzdrževanje stavbe in opreme) niso realno ovrednoteni. Pol dobička bo lekarna zadržala za izplačilo povečane delovne uspešnosti, pol pa ga pripada ustanoviteljicam zavoda; občinam Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Razdelile si ga bodo v deležih, ki so določeni v delitvenem sporazumu: Ribnici pripada 6, 4 mio SIT, Loškemu Potoku 1,1 mio SIT in Sodražici 1,5 mio SIT. Glede na to, da Lekarna prihodkov, ki niso predmet javne službe, ne more razporejati v druge investicije, je direktorica Darinka Merhar občinam predlagala, da naj si ustanovitelji razdelijo 7, 5 mio SIT, ostalo pa darujejo: 1 mio SIT za dodatne ordinacije v ginekološkem dispanzerju v ZD Ribnica; 500.000 SIT za opremo splošne ambulante v zdravstveni postaji Sodražica in prav toliko v Loškem Potoku.
V regionalni program je novomeški center poskušal zajeti skoraj vse želje občin ter le-te na svojevrsten način potolažil, ker so nekatere umeščene v regijo, kamor, tako trdijo, ne sodijo. V tej pretirani želji po ugoditvi se je nakopičilo preveč predlogov, zato agencija svetuje, da naj podjetniški center določi tiste podprograme in projekte, ki so najnujnejši in jih bo do leta 2006 moč izvesti. Agencija tudi opozarja, da je v potrjenem dokumentu "opazno preveliko pričakovanje iz naslova sredstev državnega proračuna in lastnih sredstev iz gospodarstva". Regija tako upa, da bo v letih 2002 in 03 dobila od države 26 milijard SIT, pa čeprav so lani spodbude, ki jih je
država tedaj namenila vsem regijam, znašale 81 milijard. V Sloveniji pa je trenutno 12 regionalnih programov.
Istočasno kot so svetniki potrdili razvojni program JV regije, so se strinjali tudi s tem, da Ribnica skupaj s Kočevjem, Sodražico, Loškim Potokom, Kostelom in Osilnico znotraj JV regije oblikuje vsaj svojo subregijo, zato so podpisali memorandum o sodelovanju. Vse občine si želijo, da bi jih nadaljnja prizadevanja privedla do samostojne regije, kar po sedaj veljavnih kriterijih za ustanovitev le-te, ni mogoče, ker je področje od Loškega Potoka do Osilnice populacijsko premajhno. Specifični problemi kočevsko - ribniškega področja pa se po mnenju Darje But, vodje oddelka za gospodarstvo in kmetijstvo, v dobrem novomeškem poprečju kar izgubijo. Župani omenjenih občin so z idejo skupnega nastopa ter s pripravo skupne vizije in strategije začeli že lani. Menijo, da bodo s tako usklajenim nastopom pritegnili večjo pozornost tako regije kot države, vprašanje pa je, kako enotni bodo dejansko videti. Področje si je sicer demografsko in gospodarsko podobno, niti pa se pri lokalnih oblasteh precej vlečejo, narazen takrat, ko se je potrebno odločiti, katero področje bo v rokah koga oz. kje bo sedež kakšne pomembnejše institucije.
REBALANS PRORAČUNA
Na račun športne dvorane letos še 40 mio SIT za dve igrišči
Pretekla polovica leta je pokazala, da bo v proračunu (1,2 mlrd SIT) prišlo do nekaterih sprememb. Za odstotek bodo manjši prihodki, saj seje po opravljenih javnih razpisih za nekatere investicije izkazalo, da so prispele ponudbe izvajalcev višje od prvotno predvidenih investicijskih vrednosti, piše v računovodskem poročilu.
Vse proračunske spremembe toliko presegajo županova pooblastila, da so svetniki sprejemali
rebalans. Občina bo sicer povečala lastne prihodke za 15 mio SIT na račun nove takse za obremenjevanje zraka. Šli bodo v fond za sanacijo deponije. Za skoraj 15 mio tolarjev bo Občina dobila obresti od depozitov, ki jih je leta 1997 vezala za pridobitev dolgoročnih kreditov za drobno gospodarstvo, je dejal župan.
Med večjimi odhodki bo letos plačilo komunalnega urejanja Hrastja, ki se je vendarle začelo. Infrastruktura, ki bo urejena na odseku, dolgem 600 metrov, bo terjala dobrih 41 mio SIT. Ker naj bi bilo letos na turističnih policah na voljo pet novih zloženk ter ponatisnjena turistična karta, bo občina turizmu namenila se dodatna dva milijona tolarjev. S tem naj bi se krili tudi stroški sejma Alpe - Adria in akcija 'Ribniška dolina, lepa in urejena'.
Do konca leta se bo iz programa Sapard obnovil le vodovod Dolenja vas - Lipovec, za katerega je ministrstvo za kmetijstvo že nakazalo slabo tretjino denarja (18 mio SIT). Rakitnica in Grčarice naj bi svoj vodovod dočakala prihodnje leto.
Postavka za obnovo športne dvorane bo znižana še za dodatnih 40 mio SIT, saj bo ponovljeni javni razpis nadaljevanje obnove zavlekel v poletje, del plačil pa se bo zato prenesel v prihodnje leto. Teh 40 milijonov pa se bodo najverjetneje razveselili stanovalci Gornjih Lepovč in Dolenjih Lazov, saj bodo dočakali vsak svoje športno igrišče. Pri nekaterih svetnikih pa se je pojavil dvom, ali Občina svojega dinamičnega plana 'Vsako leto eno igrišče v eno vas' le ne izpolnjuje preveč velikodušno. Benjaminu Henigmanu, ki se je v občinskih klopeh pred leti aktivno potegoval za igrišče na Griču, se zdijo ta sredstva pretirana. Prepričan je, da bi se igrišči lahko uredili za pol nižjo ceno, saj ne bosta nadstandardni. Župan je pojasnil, daje cena visoka zato, ker se mora spoštovati zakon o javnih naročilih in izbrati najugodnejšega ponudnika, medtem ko so prej pri delu velikokrat pomagali domači prostovoljci, društva in klubi. Za izgradnjo igrišč, ki naj bi bila dokončana v mesecu in pol, je bilo izbrano podjetje Grafit d.o.o.. Za Lepovče bo namenjenih 13 mio SIT, za Dolenje Laze pa 27 mio SIT, ker bo menda tam potrebnega več nasipnega materiala, je dejal župan. Sedem milijonov bo za obe investiciji nakazalo tudi ministrstvo za šport.
Občina igrišča res postavlja v vsako naselje, zato se prikrajšanih počuti 200 otrok, kolikor jih je v dopoldanskem šolskem času uporabljalo na pol sesuto igrišče pri TVD Partizan. Z žeblji in luknjami posute klopi jim je občina na poziv učiteljice in svetnice Andreje Hočevar odstranila, novih klopi pa ne bo vse dotlej, dokler ne bo povsem urejen zunanji videz dvorane, "ker bi se lahko kaj poškodovalo". Sicer pa občina šoli namenja 45 mio SIT letno, pa bi si lahko iz tega sama pokrila strošek nakupa 3 klopi, je sklenil župan.
Sejo spremljala in fotografirala
Alenka Pahulje
(tiMinioci	aiz>iy^oP<L
vosisa »Ai
Peter Opeka
SMETIŠČARIEM JE DAL 'ŽIVLJENJE'
meti za preživetje začnejo nabirati že otroci, v lesenih kolibah, velikih devet kvadratnih metrov, so se rodili, prvi korak iz njih pa je pomenil vstop na smetišče.
So bosi, z eno samo obleko, jedo samo enkrat na dan, in so srečni. Vedo, da brskanje po smeteh ni človeka dostojno življenje, toda kljub vsemu jih preveva zadovoljstvo. Malgaši imajo drug drugega in njihovo pojmovanje družine je zelo široko, solidarnost med člani pa toliko večja; izoblikovali so si drugačen svet vrednot in smrt je težko pričakovan prehod v večnost. Obrezovanje fantov je velik praznik, ko se je treba veseliti po tri dni. Vse je relativno, še njihov jezik, ki je poln uporabe relativa in pasiva.
Človeka sprejmejo z nasmehom in ta je uročil tudi Petra Opeko, ko je prvič stopil med te smetiščarske ljudi. Mesto Tana je njegov izziv življenja že 13 let, njegov žar, pogum in neutrudno delo z ljudmi z odrinjenega obrobja družbe pa so skupek tolikšnih vrednot, da je Peter Opeka menda eden resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za mir.
Peter Opeka se je, kot pravi on sam, dvakrat rodil. Fizično leta 1948 v Argentini in duhovno na Madagaskarju, zakaj hotel je biti duhovnik med najbolj revnimi.
"Ko sem videl njihovo tegobo, mi je skoraj raztrgalo srce." Rodil se je slovenskim staršem, ki so se v času vojne zatekli v južnoameriško deželo rešitve. Pojdimo še dlje. Mama izvira iz Gornjih Podpoljan, torej je Opeka nam bližnjega rodu, in za Slovensko vas, ki jo je ustanovil na Rdečem otoku, so na našem in velikolaškem koncu prebivalci zvedeli že leta nazaj, ko je tudi tu zbiral pomoč in podporo za projekt, ki žanje občudovanje po celem svetu. Ne gre samo za to, da se ljudje čudijo, kako je lahko v nekaj letih na gričih okrog glavnega mesta
6
Antananariva zraslo pravo zidano mesto - razkošje, o kakršnem so revni smetiščarji le sanjali. Tako živo sanjali, da se je nekaterim pripetilo tudi to, da so po preselitvi iz lesene kolibe v nov dom izgubili ješčost zaradi neizmernega navdušenja. Ljudi preseneča predvsem lazaristova gorečnost, s katero izpolnjuje 'Božje poslanstvo'. Velikokrat pravi, da to ni delo njegovih rok in da se ob pogledu na mesto zave, da take veličine ne bi mogel ustvariti sam. Peter, ki je iz Argentine prišel na Madagaskar že med študijem bogoslovja leta 1975, ni ostal z drugimi slovenskimi misijonarji in ni prevzel vodenja mladih bogoslovcev v glavnem malgaškem mestu. Ni se mogel navaditi pogleda na strahovito revščino, ki ga je obdajala. Vedno je z enako bolečino prizadela njegovo srce.
5. junija je na povabilo Miklove hiše predstavil svoje humano delo ribniški javnosti in tako uradno začel obeleževanje Jakličevega leta.
Po dokumentarnem filmu Mirka Bogataja, ki je za avstrijsko TV pred kratkim posnel življenje malgaških obrobnih ljudi, je Opeka za nekaj trenutkov ostal nem, potem ko je prej z žarom v očeh opazoval otroke, ki so spregovorili v slovenskem jeziku, in množico vsaj 5000 ljudi, ki se vsako nedeljo zbere pri njegovi maši. Pravi, da je storil le tisto, kar bi moral vsak človek, saj "vsak v sebi nosi parcelo Sv. Duha. Moramo jim pomagati, to je moralna obveza človeka, ki še ima sočutje do sočloveka. Česar niste dali, ste izgubili." Vendar je Opeka očitno dal nekaj več, saj ga Malgaši opevajo v pesmih in mu pripisujejo celo čudežno moč.
Pomembnost njegovega dela so priznale tudi mnoge mednarodne organizacije, ki so ga obsule s priznanji in je eden resnih kandidatov za Nobelovo nagrado za mir.
Temelj njegovega dela je Akamasoa ali 'Dobri prijatelj', s katerim je hotel državni oblasti dopovedati, da se z dobro voljo in pripravljenostjo lahko reši marsikateri socialni problem. Obdal se je z mladimi izobraženci in nunami ter januarja 1990 ustanovil omenjeno človekoljubno organizacijo. V 12 letih je skoznjo prešlo že 100.000 ljudi, 17.000 pa si je v njej našlo stalen dom, kajti Peter Opeka gradi hiše za reveže, ustanovil pa je tudi šolo, vrtec in zdravstveni dom. V združenju dela v različnih delavnicah 5000 ljudi, mnogo smetiščarjev pa v kamnolomu, na riževih poljih ali pri sortiranju odpadkov in zasluži v sedmih dneh komaj sedem eurov. Kljub temu so se številne družine uspele ponovno postaviti na noge in odlikuje jih lastnost, ki revežem ni enaka: mal-gaški ne prosjačijo in ne moledujejo za denar. Otroci še poznajo naravno veselje, ker niso navezani na materialne dobrine.
Človekovo dostojanstvo se bo revežem povrnilo s tem, ko se jim bo
.ilfišem
dalo delo, s katerim se bodo lahko preživljali, je prepričan Opeka, "in verjemite mi, da je težko hoditi po svetu in moledovati za denar, čeprav dejansko prosim za socialno pravičnost in delo." Za slabo ekonomsko in družbeno situacijo na Madagaskarju krivi nekdanjega predsednika, ki je bil na oblasti 17 let "in se je obnašal kot kak kralj", ljudstvo pa je obubožalo. V sedemdesetih letih je Malgaš na leto dobival poprečno 470 dolarjev plače in jih je 35% živelo pod pragom revščine; danes je takih 75%, zaslužijo pa natanko polovico manj. Na petem največjem otoku na svetu je med 16 milijoni prebivalcev 6 milijonov nepismenih, zato je v Opekovem združenju šola obvezna za
vse otroke. Povrh vsega je položaj zaostren še z državljansko vojno, ki divja od januarja letos in je posledica spornih predsedniških volitev, ki so bile 16. decembra lani. Ljudstvo rezultatov ni priznalo, ker pa se je po mnenju patra Opeke francoska diplomacija obotavljala, je novi mladi diktator oboroževal ljudi in skoval zaroto. To je slovenski misijonar na obisku v Franciji tudi javno izjavil in "zaradi tega je v nevarnosti moje delo na otoku", se boji, čeprav upa, da mu ne bo poskušal nihče škoditi, ker je njegovo delo tako na Madagaskarju kot v Franciji zelo odmevno in popularno.
Bo pa državljanska vojna oddaljila cilj, ki si ga je človekoljubno združenje Akamasoa zastavilo najprej do leta 2006. V preteklem polletnem vojnem času se je otok znova pomaknil za 10 let nazaj in se ekonomsko sesul, pravi Opeka, "mi pa moramo zgraditi še 700 stanovanj, medtem ko smo jih do sedaj že 2800. Dograjujemo Slovensko vas, postavljamo pa še Koroško, in taka, z urejenimi cestami, kanalizacijo in zemljo,
bo v ponos Koroški in njenim dobrotnikom." V enem samem letu so Korošci darovali toliko denarja, da ga je bilo dovolj kar za 53 hiš, 100 pa naj bi jih bilo ob koncu akcije. Hišo na Rdečem otoku je moč postaviti že za 4.000 evrov, je pa res, da se družina ne more vseliti vanjo, če njeni člani niso drugim za zgled, če ne delajo in se ne trudijo. V vaseh zato o primernih kandidatih za vselitev razpravlja vaška skupnost, soodločajo pa tudi sodelavci združenja. "Samo dvakrat se je zgodilo, da sta se družini brez dovoljenja vselili v novo hišo, a smo ju takoj izgnali."
Opeka, ki zase pravi, da je akademik in izučen zidar hkrati, bo zdaj zdoma 2 do 3 mesece, a
pravi, da se ne boji smrti svojega projekta tudi, ko se bo izteklo njegovo življenje. "Tudi po moji smrti bo projekt živel. Zanj zdaj živi 253 Malgašev, od zdravnikov do inženirjev in učiteljev, ki delajo za borih 50 dolarjev na mesec. Počasi se že umikam. V 13 letih smo naredili izbor najboljših pomočnikov in nepoštene odslovili. Ostali so samo tisti s srcem, vero in navdušenjem za delo." Svet sicer ne pomaga toliko, kolikor bi lahko, če bi pravičneje porazdelil dobrine, ki jih ustvarja, ve povedati 'apostol smetiščarjev', in tudi zato je za tega velikega borca za človekove pravice lana postala njegov življenjski izziv. Madagaskar je otok mladih, saj več kot polovica prebivalcev še ni stara 20 let. Ta energijski potencial ne sme biti izključen iz napredka, čeprav je trenutno žrtev krivične ekonomije, meni karizmatični duhovnik. "Otroci so kot vrtnice.Jn Bog lahko pusti vrtnice rasti tudi na smetišču..."
Tekst in foto Alenka Pahulje
Jezus je moj svetilnik
Vi pa res znate ganiti človeka, je dejal misijonar, ko mu je ribniška župnija 16. junija, ko ji je daroval sv. mašo, podarila lesorez, na katerem je upodobljena rojstna hiša njegove mame na Gornjih Podpoljanah. "Poklonil jo bom mami in očetu, ki živita v Argentini," je dejal Opeka, ki trdi, da so njegove korenine tukaj, v Sloveniji, pa čeprav je v njej preživel komaj dve leti. Ves ostali čas je svet njegova domovina in postal je eden najboy znanih in priljubljenih misijonarjev.
"Toda kljub temu, da sem neprestano v pozornosti medijev, sem tako majhen...Ni važno, ali drugi vidijo, kaj ste dobrega naredili; naredite to, ker boste vi srečni. Vsi smo sejalci božje ljubezni in delamo na božjem polju. Delamo zato, da bi dočakali žetev. In ne iščite samo osebne sreče, ker boste v duši ostali revni."
Misjjonar že skoraj 30 let govori malgaški jezik, a slovenščino še vedno dobro obvlada. Oče bo letos praznoval polnih 90 let in Opeka velikokrat pripomni, da, če ne bi bilo njega, ki gaje naučil zidarske obrti, potem ne bi imel na Madagaskarju kaj početi.
Pedro Opeka, takšno je namreč iye-govo krstno ime, je ob koncu maše blagoslov posvetil vsem malgaškim otrokom, "da se ne bi nikoli več morali vrniti v staro življenje".
ÄESfi'TO
VBAlulJL
«■BE-
Z razstavo in knjigo počaščen spomin na ribniškega rojaka
MIKLOV VOJKO, SRCE BARILOŠKEGA GORNIŠTVA
Z zbornikom o pol stoletja dolgi zgodovini andinizma slovenskih izseljencev v Argentini izpolnjena Arkova globoka želja
hrani toliko spominov na nekoč tako imenitno družino, kot so bili Miklovi s trga, je podobe preteklosti 16. junija predstavila javnosti z razstavo, posvečeno Miklovemu Vojku. Gre za velikega andinista, navdušenega zgodovinarja in literata, ki sta mu Argentina in Bariloče morala postati drugi dom in tudi dom večnega počitka.
, Razstava, ki jo je pripravila Miklova hiša v sodelovanju z Zalko Arnšek, učenko dr. Arka, je doku-“ mentarni prikaz življenja in dela tega pomembnega ribniškega rojaka. Pripravil pa jo je zavod, kateremu sta brat Vojko in sestra Irena sploh omogočila, da v njuni rojstni hiši ustvari sedež kulture. Razstava je svojevrstna zahvala za njuno
darežljivost, saj sta leta 1995 hišo, ki jima je bila po nacionalizaciji odvzeta, velikodušno odstopila občini Ribnica. Le-ta je že v 80. letih s pomočjo ribniških podjetij hišo temeljito obnovila in jo namenila kulturi. Prva si je v njej prostore našla galerija, po osamosvojitvi pa še knjižnica. "Vseskozi pa hiša nosi ime Miklovih in postala je poznana v celotni slovenski kulturni srenji,"\e v svojem nagovoru izpostavil župan Jože Tanko. Kasneje je dr. Irena Arko občini podarila še bogato družinsko zbirko, zato se je velikima dobrotnikoma občina zahvalila s tem, da jima je podelila naziv častni občan.
Vojka Arka, navdušenega gornika, na razstavi spoznavamo preko fotografij iz otroštva; časa, ko si je ustvaril družino, v kateri so se rodili 4 fantje, in njegovega plodnega dela kot gorskega kronista. Spisal je vrsto knjižic, s katerimi je postavil svojim 'šumskim bratom' svojevrsten spomenik, je dejala njegova učenka Zalka Arnšek, ki je za razstavo prispevala največ gradiva. "V še tako preprostih stvareh je znal odkriti vrednost in vsa opažanja si je zapisoval. Vedno si je vzel čas za ljudi, se z njimi pogovarjal in še posebej rad razpredal o gorništvu, zgodovini in literaturi, ki so mu bili tako blizu."
Spomine na Arka je obujal tudi Andrej Duh, predsednik planinskega društva iz Bariloč, katerega aktivni predsednik je bil 10 let tudi Vojko Arko. "Slovenci smo tudi v novem svetu odpirali poti in osvajali še neosvojeno, kar dokazujejo tudi slovenska imena na zemljevidu patagonskih Andov." Vojko Arko je sodeloval na mnogih odpravah, tako tudi pri ustanovitvi planinskega centra v Bariločah v začetku 50. let, je bil tudi med pobudniki za slovensko šolo, ki je bila najprej kar v njegovi družinski hiši. Kasneje je bil aktiven tudi pri organiziranju in izvajanju srednješolskega tečaja, ki sedaj nosi njegovo ime. Po smrti pa se mu je izpolnila tudi velika želja, ki jo je zadnja leta nosil v svojih mislih: zapisati gorniško zgodovino Bariloč in okoliških gora. To se mu je izpolnilo s knjigo V kraljestvu kondorjev in neviht. Knjiga je bila v njegovi rojstni hiši predstavljena 20. junija, Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa in Mohorjeva družba iz Celja pa stajo izdali prav v spomin na dr. Vojka Arka. Po domače jo izdajatelji imenujejo kar 'Arkov
Slovenstvo v Argentini se je ohranilo na različne načine, a najbolj morda ravno preko gorništva, družabnih srečanj in petja, je dejal Andrej Duh, tudi član kvarteta Lipa, ki je bil v tistem času ravno na gostovanju v Sloveniji. Iz zime, kjer jih je tik pred odhodom pospremilo 15 stopinj pod ničlo, so prileteli naravnost v vroče slovensko poletje.
Franc Zabukošek je Miklovi hiši in Občini v znak hvaležnosti poklonil album, v katerem so zbrani spomini na ribniškega častnega občana dr. Vojka Arka.
Vojko Arko (1920-2000) je do šestega leta živel v rojstni, Miklovi hiši, potem pa seje svojimi starši (oče je bil Bevka-tov iz Bukovice., mama pa Miklova iz Ribnice) preselil v Št. Vid nad Ljubljano. Doktoriral je leta 1947 v Padovi na Fakulteti političnih ved, leto pozneje pa emigriral v Argentino. 1948. so Bariloče, zaradi ugodnejše klime in okolja, postale njegov dom. "Tisti, ki najdejo v Bariločah svoj svet, so ljubitelji narave. Kdor seje navduševal za planine ali smuk, lov ali ribarjenje, se bo težko zadovoljil s tovarniškim delom v velemestu sredi pampe in z nedeljskim oddihom v krčmi. Bariloče so zanj vrata v skoraj nedotaknjen svet, kjer je dovolj priložnosti za podvige in uspehe."
zbornik'. Le-ta je dokaz, da je naše izseljence v Argentini povezovala zvestoba do slovenstva in ljubezen do gorništva, je dejal Franc Zabukošek, predsednik Gorniškega kluba Savinjska dolina, ki je že več let povezan s Planinskim društvom Bariloče. Na predstavitvi je preko diapozitivov poskušal prikazati vsaj delček življenja, ki ga živijo naši rojaki v Bariločah, Ribničanom pa razkril, da je bil dr. Arko "velik, čeprav preprost človek, ljubitelj gora, zvest slovenstvu ter Klementu Jugu in njegovim strogim gorniškim načelom".
Zalka Arnšek je s seboj prinesla še sveže, komaj 3 leta stare spomine na pokojnega ribniškega rojaka in tudi veliko dokumentarnega gradiva.
Bil je prava andinistična enciklopedija, skrben in vešč kronist, vedo povedati o njem drugi gorniki. V zborniku ni moč najti veliko fotografskega gradiva, čeprav bi bili presenečeni, koliko izjemnih lepot skrivajo Bariloče, ki jih obdaja razgibano ledeniško jezero. Avtorji so namreč želeli opisati andinistično epopejo slovenskih zdomcev po petdesetih letih njihovega pionirstva.
Tekst in foto A Pahulje
S
Rešeto
27. srečanje zahodnodolenjskih pevcev
PETI ZAVOUO LJUBEZNI, NE TEKMOVANJA
Trg naj bi spet zaživel
Muzejska trgovina kot del turistične ponudbe
C
m
Tako kot Šentvid vsako leto zbere pojočo Slovenijo, v Dolenjo vas prihajajo zbori Zahodne Dolenjske in pripravijo svoj dan, ko jim "srce iz njihove pesmi govori".
Na dolenjevaškem odru se je 1. junija zbralo 13 zborov in 220 pevcev, da bi tako obeležili letošnje že 27. srečanje, namenjeno druženju, izmenjavi izkušenj in predvsem poslušanju tistega najboljšega, kar premorejo soudeleženci.
Vodja ribniške izpostave območnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) Jože Lampe razmišlja o tem, da bi k srečanju pritegnil Dobrepolje, slemenski zbor in še kakega ter si s tem odprl pot srečanju sorodnih skupin. Dopoldne bi na primer svoj program odpele male vokalne skupine, popoldne pa bi se srečali večji pevski zbori.
Kakovost zborov se dviga, je dejal Lampe, deloma tudi zato, ker JSKD omogoča zborovodjem, da se izobražujejo na seminarjih, je dodal.
Samih obiskovalcev na srečanju sicer ni veliko, vendar JSKD ne namerava dopolnjevati prireditve s kakšnimi drugimi zvrstmi, da bi v dvorano pritegnil še več ljudi.
Dolenja vas, Ribnica, Kočevje, Loški Potok in Velike Lašče so se tokrat predstavili z naslednjimi zbori: častno uvodno mesto vedno pripade dolenjevaškemu moškemu pevskemu zboru Lončar, za Ribnico pa so nastopali še: komorni zbor 'p.Stanislav Škrabec' (22. junija pa bo imel še svoj letni koncert), vokalna skupina Trenutek, oktet Gallus, nonet Vitra in župnijski pevski zbor. Kočevski so bili: pevska skupina Nagelj, vokalna skupina Cantate Domino (ki je imela teden dni kasneje svoj letni koncert), moški pevski zbor Svoboda; potoška: dekliški zbor Ave Verum (na fotografiji) in mešani pevski zbor PD ter velikolaška moški in mešani pevski zbor KUD 'Primož Trubar'.
Srečanje, ki ga je najdlje, kar 20 let, pripravljal domači moški zbor Lončar, namreč ni tekmovalnega tipa (zbori tega menda ne želijo), zato so zborovodje lahko sami izbrali dve pesmi, s katerima so se predstavili javnosti. Prevladovale so slovenske ljudske pesmi in priredbe, pa tudi nekaj tujih narodnih se je znašlo na programu, recimo afriške. Srečanje, ki se ga v javnosti rado promovira kot regionalno, saj zajema področje od Turjaka do Kočevja, že vsa leta privabi približno enako število zborov, kolikor jih pač premore ta zahodnodolenjska regija oz. kdor pač želi priti. Sodraškega tako že leta ni več na seznamu, kot nov pa se je letos pokazal potoški dekliški zbor Ave Verum.
"Poudarek je na zborovskem petju, ne gre za prireditev, kjer bi se izmenjavale različne kulturne zvrsti. Morda bomo kakšne druge vložke, na primer folklorne, vnesli ob naslednjem jubileju, sicer pa to ostaja srečanje zborov."
Iz malega pa raste veliko, je menil ribniški župan Jože Tanko, ki je pevce uvodoma nagovoril. "Brez široke amaterske kulture tudi vrhunskih umetnikov ne bi bilo dovolj, zato se zahvaljujem tako JSKD kot Miklovi hiši, ker sta znala najti ravnotežje med obema zvrstema ter ju ponuditi okolju."
A. Pahulje
Foto Marko Burger
■■Ribnici se ponuja možnost, da se
vzpostavi muzejska trgovina v pravem I X.pomenu besede. Profesor Janez Bogataj je prišel prejšnji mesec v Ribnico na povabilo Miklove hiše z namenom predstaviti strokovni pogled na muzejsko trgovino pri nas.
Po pogovoru z njim se je slika o muzejski trgovini izostrila in potrdilo se je dejstvo, da to Ribnica potrebuje.
Turisti, ki prihajajo v naš kraj, so začudeni, kako da v Ribnici, ki jo vsi poznajo po njeni tradiciji domače obrti, ne morejo kupiti nobenega izdelka domače obrti. Marsikdo bi rad vzel spominek za domov. Danes turisti ne kupujejo več le klasičnih spominkov, pač pa tudi uporabne predmete, ki jih kasneje uporabljajo v svojem domu in jih vedno spominjajo na kraj, ki so ga obiskali.
Muzeji so s svojimi zbirkami že od samega začetka razvoja turizma pomemben dejavnik. Velikokrat je bil muzej povod, zaradi katerega se je posameznik odločil za turistično potovanje. Mnogokrat je tako tudi danes. Turizem je že zdavnaj prerasel svoje okvire in postal gonilna sila v marsikateri državi, prilagodili pa so se temu tudi muzeji. V novodobnem muzeju si danes ljudje ne ogledujejo le predmetov, marveč tu preživijo dneve, ustvarjajo, se izobražujejo in tudi kupujejo.
Za turistično ponudbo kraja so muzeji zelo pomembni in njihova vloga narašča. Tujec najlažje spozna kraj, njegovo kulturo in zgodovino preko njih, zato predstavljajo osebno izkaznico kraja. Z ohranitvijo svoje "osebne izkaznice" se lahko kraj predstavi komurkoli z vsemi svojimi značilnostmi in se ne more izgubiti v množici drugih, podobnih.
Za dopolnitve in nadgradnje ponudbe v muzeju se je po svetu že pred leti razvil poseben tip MUZEJSKE TRGOVINE. Pri le-teh ne gre za vratarske ute, se pravi prostor s prodajo vstopnic, katalogov, knjig in razglednic. Muzejske trgovine so prave trgovine, ki resno konkurirajo ponudbi v ostalih trgovinah. Kupcem zagotavljajo kakovost, predvsem pa občutek izvirnosti. Muzejske trgovine so narejene na tak način, da se v njih ljudje sprostijo. Prodaja izdelkov v muzejski trgovini mora biti povezana z zbirko v muzeju in tudi podkrepljena z "živim" dogajanjem (prikazi izdelovanja, posebna ponudba ob praznikih, dražbe). Muzejska trgovina je res tesno povezana z muzejem, a ni nujno, da velikost muzeja narekuje velikost muzejske trgovine. Mnogokrat ima majhen muzej veliko muzejsko trgovino in obratno.
Muzejska trgovina v bistvu deluje kot "dodatek" muzeju in s tem tudi kot "dodatek" turistični ponudbi kraja.
Ljudje, ki so obiskali kraj, si ogledali muzej, in preživeli prosti čas v muzejski trgovini, kjer so svoje znanje o dediščini še poglobili in utrdili, se vrnejo domov polni vtisov. Naslednjič se bodo morda vrnili v ta kraj z namenom, da pridejo v muzejsko trgovino kupit izdelke, ki so jih ob svojem prvem obisku opazili.
V muzejski trgovini vidimo veliko možnost za ribniški muzej, za turizem in za promocijo Ribniške doline. V Sloveniji so do sedaj tri take trgovine, ki so postavljene in zasnovane po normah dobrih muzejskih trgovin po svetu. Mislim, daje prav, da gre Ribnica po tej poti. Naj bo med prvimi in ne med zadnjimi. Poleg tega pa bi turizem in sam kraj dobila v trg prijetno poživitev, ki bi s sabo prinesla prav gotovo pozitivno, svežo energijo.
Marina Gradišnik
Muzej Miklova hiša .;::i'aasBeeeeei*e^Hi^e
9
rsj ■.■.5i<»ici c*ixrMihijl;
:ei:>imijlsi<»*<z :>■ pm>i r'B.i/i rt>i
Muzej dopolnil ribniški arhiv z novo stalno razstavo
200-LETN1 SLOVENSKI BOI ZOPER ČAROVNIŠKO ZALEGO
Razstava 'Boj krvavi zoper čarovniško zalego' je zadnje dejanje v obeleževanju 300. obletnice, odkar je morala kot nedolžna žrtev čarovniških procesov na grmadi umreti Marina Češarkova, namišljena 'zadnja čarovnica na Kranjskem'.
Pričakovali smo, da se bo na večer letošnjega prvega poletnega dne tudi narava zarotila, nebo zatemnilo in udarjal grom, kar bi dalo vedeti, da imajo čarovnice še vedno isto moč, kot so jim jo 200 let pripisovali v Sloveniji, v svetu pa več kot 350 let. Tako pa čarovnicam ni uspelo 21. junija nad ribniški Grad prignati ujme in njihov čas je bilo treba obiskovalcem razstave Boj krvavi zoper čarovniško zalego prikazati drugače. Na veliki shod in prisostvovanje torturi Marine Češarkove, zadnje sežgane na Kranjskem, je pred samim odprtjem razstave Ribničane pozivalo enakomerno udarjanje na boben. Kaj kmalu zatem je bilo na trgu iz lesene kletke moč slišati vrišč obtožene, ki so jo rablji, sodnik in pisar privedli skozi grajska vrata. Začelo se je sojenje.
Marina Češarkova ni opravila niti preizkusa z vodo. Ni se utopila v sodu, torej je čarovnica! Sežgimo jo na grmadil, so v en glas zavpili krvniki, množica pa je le nemo opazovala dogajanje. Grmada je zagorela in Češarkova z njo...Dobrih 300 let nazaj, 1701. je bila to resničnost, prejšnji petek pa le zaigran odlomek iz procesa, ki je proti naši prednici in še ostalim šestim žrtvam trajal vsaj dve leti. Živost takratnega dogajanja je uprizorilo gledališče Ane Monroe, avtorica razstave mag. Marjeta Mikuž pa je kot muzejska svetovalka pojasnila čas, ki je iz ljudi izmamil toliko izkrivljenosti. Ribnica je po njenem mnenju imela smolo, daje na njenem deželnem sodišču paradiral eden najbolj krvoločnih sodnikov, doktor prava Janez Jurij Hočevar, tudi znan kot skladatelj. Marsikatere žrtve, ki so jih določili, je tako mučil, da so mu umrle že med procesom kar na mučilnih napravah. Mikuževa je tudi opozorila, da so zgodovinarji ovrgli predpostavko o 9 milijonih sežganih čarovnic po svetu. Bilo naj bi jih največ
100.000; 1.000 tudi v slovenski deželi. Vsaka žrtev zaradi tako nesmiselnih obsodb je bila preveč, v Sloveniji pa je bila ta številka tolikšna tudi zato, ker je bila v tedanjem času del nemškega cesarstva, kjer se je vse skupaj začelo.
Na baselskem kon-
cilu med leti 1431 in 1437 so evropski učenjaki in teologi sprejeli zamisel Johannesa Niderja o novi, čarovniški sekti. Srednja Evropa je bila potem preko inkvizicije, še posebej pa posvetne oblasti, najbolj neizprosna, saj je ugonobila 25.000 ljudi. Ribniška razstava bi morala biti na ogled že lani, ko je občina celo leto posvetila obeleževanju 300. obletnice sežiga zadnje čarovnice na Kranjskem, a se je zavleklo do letošnjega junija. Potrebno je bilo obnoviti in prilagoditi grajski stolp, v katerem se zdaj znajdete med simboli temačnosti duha iz časa čarovnic.
Medtem ko se vzpenjate po ozkih in vijugastih
V temačnem grajskem stolpu vas pričaka čarovniški stol z ostrimi konicami, v čas pa vas -poleg razstavljenih pripomočkov za mučenje in čaranje - pospremijo glasovi slemenskih in ribniških igralcev, ki so posodili glas za tonsko oživitev znamenitega in pisno bogato arhiviranega ribniškega procesa. Razstavo sta omogočili tako Občina kot Ministrstvo za kulturo.
stopnicah, vas obdajajo mučilni predmeti in posnetek procesa proti Marini Češarkovi.
Stolp istočasni dopušča ogled le 15 obiskovalcem, zato so bile 21. junija odprte tudi vse ostale razstave, ki predstavljajo našo preteklost.
Zadnja se je tako pridružila izseljenstvu in arheološki zapuščini ter idejnemu načrtu Muzeja, da Ribnico odkrije v devetih zgodovinskih jedrih. Grad je popolnjen, zato bosta morala Občina in Miklova hiša iskati nove lokacije za predstavitev muzejskih in ostalih zbirk. Precej jih je namreč že leta shranjenih v depojih.
Župan Jože Tanko je dejal, da bo grajska pristava Marof idealna lokacija. "Z novimi vsebinami ter kvalitetnimi in prodornimi mladimi strokovnjaki bo ob primerni podpori lokalne politike lahko v nekaj letih nastalo ne samo še imenitnejše galerijsko središče, ampak pravi muzejski center, ki se bo zlahka postavil ob bok najpomembnejšim tovrstnim slovenskim ustanovam."
Župan je dodal, da bo Ribnica verjetno že do sejma dobila novo pridobitev: prodajalno izdelkov ribniške domače obrti, ki bi jo v prihodnjem letu uredili v sodobno urejeno muzejsko trgovino. Dotaknil pa se je tudi pereče problematike napovedane selitve ribniškega muzeja pod okrilje kočevskega, ki ga predlaga država.
Temu občina nasprotuje, kajti "Ribnica je kraj, ki ima več- stoletno tradicijo, ima vsebino in dušo, ima lastni muzej, ki ga hoče ohraniti za svojega in hoče sama upravljati s svojimi zbirkami in dediščino. Ribniška suha roba je avtohtona, je tu doma in je ne želimo deliti z nikomer. Za nas je vsaj tako pomembna kot so lipicanci za Slovenijo."
Tekst in foto A. Pahulje
V SVETU PARALELNIH SVETOV -med zemljo in nebom
Povabilo medijem na razstavo PARALELNI SVETOVI je vzbudilo pozornost s tem, ker je nakazovalo, da bo moč videti drugačen pristop do postavitve in predstavitve arhitekturnih zamisli in njihovega udejanjanja v obliko prostorov in objektov. V razstavnem prostoru Galerije Miklova hiša obiskovalca k sebi dobesedno pritegne šest arhitekturnih dosežkov a. biroja iz Ljubljane, a iti
O predstavljenih arhitekturah je v spremnem besedilu kataloga Tomaž Brate zapisal: "Arhitekture, s katerimi se predstavlja a.biro, so arhitekture paralelnih svetov. Paralelni svetovi ne predstavljajo iskanja povprečja med konceptom pozabe in konceptom spomina, niti to ni negotovo iskanje odločitve med ravninama analognega in digitalnega. V arhitekturah a.biro-ja predstavljajo ti svetovi vrhunsko manifestacijo ustvarjalnega dvoma v konkretnem času in prostoru. Tistega dvoma, ki je imanenten v ustvarjalnih snovanjih in se vnaprej odpoveduje tako mesijanstvu kratkega diha kot pozi zadržane anonimnosti. Poetika paralelnih svetov, oplemenitena z ustvarjalnim dvomom, tako generira arhitekture, ki izstopajo iz obrazcev navajenosti -predvsem s svojo samozavestjo."
Arhitekti A.biroja Miloš Florijančič (1955), Matej Blenkuš (1971), Jerneja Fischer Knap (1973) in Katarina Štok (1978), skupaj z Tomažem Bratetom, ki je razstavo odprl. Ogledate si jo lahko do 2. julija letos.
mora še dlje, v čemer je posebna privlačnost postavitve. Z očesom se mora usmeriti na točko, ki ga popelje v notranjost že dovršenega in se sprehaja po hodnikih, zasebnih kotičkih, velikih preddverjih in dvoranah, kjer se je naročnikom uresničila želja po preureditvi in dopolnitvi že dograjenega.
Na razstavi v Miklovi hiši se od 7. junija predstavljajo: individualni hiši Bernik (Škofja Loka, 1999) in Hozjan (Kovski vrh, 2001); trgovsko-poslovno-stanovanjski objekt Šmartinka (Ljubljana, 2002); individualna hiša v Solkanu (projekt, 2000); garažna hiša Šarabon v Ljubljani (projekt, 2000) in kongresno rezidenčni objekt na Brdu (projekt, 2001). Osnovni namen predstavitve arhitekture, kije "živa in prisotna, saj je bila uresničena pred kratkim", sta bila ravno njena atraktivnost ter opazovalcu zavestno postavljen problem, je dejal arhitekt Tomaž Brate, ki so mu pripadle spremne besede. "Na tej razstavi ni intimnih zapisov, ker gre za kolektivno delo a.biroja. Je pa viden prototip distance arhitekta, ki jo mora vzpostaviti do testamenta osebnega zapisa...gre za prehod od začetka stvaritve do njenega konca, gre za slovo od najdražje stvaritve."
Z arhitekturnimi razstavami, kot je pričujoča ali pa lanski Svetozarja Križaja ter Marka Mušiča, pridobiva Galerija Miklova hiša po Bratetovem mnenju "visoko kotirajoče reference", ki jo že umeščajo med najpomembnejše na področju umetnosti. Obiskovalcu z raznolikostjo razstav omogoči dojemanje razlik med slikarstvom, kiparstvom in arhitekturo, saj vsako leto en mesec posveti ravno slednji, ki je "ekvivalent v sferi lepih umetnosti, čeprav je v Sloveniji v zadnjem času bistveno podcenjena."
Da razstava a.biroja vnaša nove kvalitete v razstavni in arhitekturni prostor, morda priča tudi dejstvo, da si jo je ogledal tudi sam predsednik države Milan Kučan. Diskretno, brez pompoznih protokolarnih variacij.
Tekst in foto
A. Pahulje
*
C
C
S
2
3
5
s
H
U
H
.Rešeto
im»
7/
Hišni sejem Riko Ribnica
NOVA NA TRGU: SEKALEC VEJEVJA

< IN OBCESTNA KOSILNICA
Tradicionalne predstavitve Rikove cestne mehanizacije se je udeležilo okrog 200 gostov, tako iz domačega kot tujega poslovnega sveta ter političnega vrha
Takšne predstavitve, kot jih vsako leto svojim poslovnim partnerjem ter državni in lokalni oblasti ponudi podjetje Riko Ribnica d.o.o, so tu, pa tudi
Jože Gradišar (levo) z ministrom Jakobom Presečnikom
marsikje širše, redkost. Z dobro organizacijo kažejo na svojo samozavest, je 19. junija v Lepovčah uvodoma dejal ribniški župan Jože Tanko, "izražajo pa tudi spoštljiv odnos do dobaviteljev in kupcev".
Opremo, ki jo je Riko razstavil pred svojim sedežem, so si skupaj ogledali minister za promet in zveze Jakob Presečnik ter minister za isto področje iz Črne gore, minister za kmetijstvo Franci But, ambasador Republike Makedonije,
direktor slovenske direkcije za ceste in člani ambasade Jugoslavije. Ravno bivše jugoslovanske republike so med največjimi kupci Rikovih proizvodov, lani pa je bila za prodajo še posebej ugodna Črna gora.
Sledijo ji Hrvaška, Republika Srbska, medtem ko uspe Riko manj prodati v Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Svetovalec direktorja Mirko Anzeljc pravi, da so sicer ravno v slednjih dveh potrebe velike, finančne zmožnosti pa majhne in to kljub temu, da podjetje ponuja razmeroma dolge plačilne roke, celo več kot 6 mesecev. Kljub temu pa Riko vsa leta od svoje ustanovitve 1993. posluje pozitivno in z lastnim kapitalom, brez kreditov, je dodal. Osnovni Rikovi proizvodi so še vedno zimski plugi in posipalci. Da bi bilo 34 ljudi enakomerno zaposlenih skozi vse leto, pa je Riko letos razvil še poletno opremo: sekalec vejevja in obcestno kosilnico.
Rikovi lastni izdelki predstavljajo 60 odstotkov prodajnega programa, preostalo pa je ti. trgovsko blago, saj gre za proizvode tujih podjetij, za katere je Riko generalni zastopnik na jugoslo-
vanskem trgu (danski Epoko s kamionskimi posipalci peska in soli, češka STA s cestnimi valjarji; nemška Doppstadt s kosilnicami in Benighofen z asfaltnimi bazami, finska Patria Warnas). Predstavniki vseh teh tujih firm so se prav tako udeležili hišnega sejma, nato pa skupaj z vsemi ostalimi gosti nadaljevali z družabnim srečanjem pri Novi Štifti.
Riko, katerega direktor je Jože Gradišar, se trudi osvojiti tudi nove trge, zato se je javil na javni razpis v Ukrajini, poslovne priložnosti pa išče še v Romuniji in Rusiji. Povrh vsega je že od leta 1999 tudi 90-odstotni lastnik sosednjega Ekopa, kjer je 23 delavcev zaposlenih v stiskalnici za metalne in nemetalne odpadke. Riko seveda s cestno mehanizacijo oskrbuje tudi slovenski trg, njegov uspešni prodor na jugoslovanskega pa je minister za promet in zveze Presečnik označil kot
Predstavitev sekalca vejevja
"izredno uspešen". Direktor Gradišar je dejal, da se podjetje trudi tudi z razvojem in izdelavo ekološko sprejemljive opreme, zato poudarja potrebo po visoko izobraženem kadru in dodatnem usposabljanju delavcev. "Smo izviren proizvajalec več kot 30 let, imamo kvalitetne proizvode in dober servis, znamo pa se tudi hitro odzivati na tržne spremembe."
Tekst in foto 4. Pahulje
Ribniško pokopališče
DVE PIP'CI ZA STOTINE GROBOV
Zadnjič smo vas obvestili, da boste plačevali višje grobarine (prib.
1.500 SIT/grob), pa čeprav se vsak sam z motiko mota okrog svojih grobov. Tako kot se je država obesila na grobove, tako smo se mi na njene upravljavce. Naša pozornost se je ustavila na tistih mestih, kjer bi se morala tudi komunalna služba. Ob toliko grobovih pač za zalivanje in umivanje ne smeta biti na voljo samo dve pip'ci, iz katerih teče voda, pa še to iz popolnoma neuglednih, ozkih, premajhnih odprtin. V sušnih obdobjih ljudje stojijo v vrsti, da si vsak natoči svoje, vaz pa tudi nimajo kje oprati. Tisti, ki imajo malo večjo vazo, je še k pipi ne morejo pristaviti. Medtem ko sta obe pip'ci na starem delu pokopališča, jih novi sploh nima.
Kontejnerji so sicer postavljeni ob vsakem vhodu ter ob pokopališki hišici. Nič kaj prijazno in nič kaj spoštljivo do pokojnikov ni tik ob vstopu ali izhodu zagledati te zabojnike smeti, tisti, ob hišici na pokopališču, pa je graje vreden. Tamkaj ob tej hudi vročini neznosno smrdi, saj je zabojnik odprtega tipa. Komunala ga redno prazni, toda zunanji neugledni in povsem smetiščarski videz bi se lahko uredil s kamnitim zidom. Tudi pot na pokopališču bi bilo potrebno osvetliti vsaj s kakšnimi 'brljivkami' in s tem obiskovalcem omogočiti, da lahko na pokopališču tudi zvečer obiščejo grobove.
:
Ob gostoti obiskov na pokopališču, ki se, upajmo, vrstijo tudi pred 1. novembrom in po njem, je prav zanimivo, da se tako potrebne posodobitve ni še nihče domislil, še manj kaj ukrenil. Novost pa je, da je Komunala kontejner od hišice toliko umaknila, da se do uboge pip'ce lahko pripeljejo Romi in si tam natočijo vode za pitje in pranje.
Opazila in na celuloid spravila A. Pahulje
.Rešem
•	Idejni projekt potencialne gradnje doma starejših občanov napreduje toliko, da je zanimanje za finančni vložek in koncesijo pokazal naš rojak in eden najmočnejših slovenskih podjetnikov Janez Škrabec. Prvi informativni razgovori na pristojnem ministrstvu so bili že opravljeni.
•	V prostoru, kjer je TD nekdaj že imelo spominkarstvo (na vogalu v Grilovi hiši), namerava občina najeti prostore za muzejsko trgovino. Če ne bo šlo tam, pa kje drugje na trgu. Tja naj bi se preselila tudi turis-tično-informacijska pisarna, ki je trenutno nadstropje nad tlemi in preveč odmaknjena od vseh oči.
•	Ribniški poslanec Janez Drobnič se bo poskušal prebiti v sam ljubljanski vrh in zasesti mesto župana. "Želel sem, da gre ta kelih mimo mene, a sem se moral ukloniti volji predsednika NSi,"\e dejal drugi človek stranke in pripomnil, da se boji, da ga bodo V Ribnici zaradi te odločitve kamenjali". Drobnič bi se v primeru izvolitve za ljubljanskega župana odrekel poslanski funkciji, ker meni, da ne bi zmogel zadovoljivo opravljati obeh hkrati. Pravi pa tudi, da se zaveda, da najverjetneje nima nikakršnih možnosti, da bi mesto prevzel Viki Potočnik.
Glede tega, kdo naj bi letos kandidiral za županovo mesto v Ribnici, pa še nič oprijemljivega, le špekulacije. Gotovo se bo v ponovni boj podal sedanji župan, Jože Tanko, stranke se pa tudi niso poenotile ali bi podprle njega ?li pa bi lahko same našle močnega protikandidata.
•	Pri bivši avtopralnici za bloki na Knafljevem trgu in pred pokopališčem v Hrovači naj bi Spar gradil svojo novo trgovsko enoto.
•	Pasji kakci marsikateremu lastniku stanovanjske hiše, še posebej pa z vso ljubeznijo obdelanega vrtca in zelenice, povzročajo sive lase. Pomagati pa si nič kaj prida ne more, vsaj ne z občinsko ali katerokoli drugo inšpekcijo.
Le-te namreč niso pristojne za sankcije na zasebni posesti, zato lahko proti lastniku psa le sami sprožite postopek na sodišču. Inšpektorica nadzira samo javne površine, pa še tam morate imeti pričo, ki bo potrdila, da je pes opravil potrebo kar na prostem, lastnik pa se ni pobrigal za to, da bi kakec odstranil.
Odlok o obveznem odstranjevanju odpadkov lastnika zavezuje k temu, da kakec pospravi, kaznoval pa ga ne bo. Kazenske določbe bodo morda vnesene v odlok o varstvu okolja, vendar ta še ne bo tako kmalu v veljavi, je povedala inšpektorica Tatjana Dečman Žagar.
•	Glej ga, žlomka, so se muzali mimoidoči, ko so oni dan spet ugledali ponosne stebre sredi Ribnice. Nekaj časa jih ni bilo, saj jih je lastnik hotela vse po vrsti zrušil. Občina je sicer zahtevala, da odstrani le enega in pol, ker sta stala na občinski zemlji, toda jeza je naredila svoje. Zdaj so spet vsi na mestu, brez onih dveh, saj tako predvideva tudi načrt. Delno dovoljenje za rekonstrukcijo hotela pa lastnik menda tudi ima, zato ne bo ponovno vrste ugibanj, kaj si kdo dovoli in kdo česa ne sme.
•	Z ribniškimi zobozdravniki je križ in zadošča le nekaj minut sedenja v čakalnici, da človek občuti vso sveto jezo, ki jo nad njimi izlivajo pacienti. Čakalne dobe dveh, treh ali še več mesecev so res huda preizkušnja za nekoga, ki čuti, da se z njegovim zobovjem nekaj slabega dogaja in če se bo tako drastično stanje nadaljevalo, bodo zobozdravniki Ribničanom ne zdravili, marveč le še pulili zobe. Potem ko nam je v Ljubljano ušel dr. Valčič, se je za njim sprožil val objokovanja,
zdaj pa narašča jeza. "Celo življenje plačujem zdravstveno zavarovanje, ko pa ga hočem izrabiti, pa v vrsto ne morem priti!" A ko bo odpadlo letošnje listje, se menda tudi zobobolcem obetajo lepši časi in nova zobozdravnica, ki prihaja izza južne meje.
• Trendovski turizem je gotovo tudi iskanje in predvsem odkritje energetskih točk, ki so ponavadi tam, kjer je zrak čist in narava neokrnjena. Zdaj se nizajo vse okrog nas in celo nekateri župani so se zavedeli, kaj pomeni, če za zdravilne učinke in višek energije jamči bioenergetik, ki je točko odkril. Začnejo se romanja ciljnih skupin, okrog točk pa se ustvari povsem nova, njim
prilagojena turistična ponudba. Po Ribnici se, tako za zares, s tem namenom ni sprehodil še nihče.
•	Potem ko je projekt Po poteh dediščine marca zapustila regionalna koordinatorka Alenka Henigman, njenega dela še vedno ni nihče prevzel. Velike Lašče so se odločile, da bodo izstopile iz projekta, med občinama Ribnica in Kočevje pa se kaj hitro lahko razplamti razpravljanje o tem, kje naj bi bil sedež upravljavskega združenja, ki je sedaj še vedno v Ribnici. Turistično privlačne točke, ki so jih izbrali strokovnjaki, pa so vendarle dobile napovedane označbe. Mesto Ribnica jo ima tako tik pred vstopom na osrednji grajski most.
•	Je od nekje prišlo na uho, da naj bi bila ali pa da bi bilo modro, če bi bila na Cenetovem dvorišču tržnica...Glede na to, kako ljudje stokajo, ker je Ribnica še nima, bi bila to verjetno ena najbriljantnejših zamisli v zadnjem desetletju.
PREVEČ PAMETI ŠKODI
• V novem zakonu o vodah se ureja lastništvo in pravica do uporabe uživanja rek, jezer in morja. Nič več ne bo menda prostega dostopa do vodnih površin! Po dosedanjem zakonu je morje, skupaj z obalnim zemljiščem, veljalo za javno dobro, na katerem nihče ni mogel pridobiti lastninske pravice. Novi zakon pa omogoča ministru, da lahko na predlog lastnika spremeni status javnega dobrega.
Zakon bo dopuščal le pravico do 'neškodljivega' prehoda do morja - da se lahko brez zaustavljanja sprehodimo do morja in zaplavamo. Na obali pa se ne bi smeli zadrževati. Čigava da naj bi bila obala? Last hotelirjev in raznih družb, ki so že do sedaj imeli pravico uporabe in vam bodo uporabo morja in sončenja krepko zaračunali. V Sloveniji je bil to že itak velik problem, saj so si pravico do obale jemali tudi zasebni lastniki vikendov ob morju ali rekah, ki so mnogokrat turiste dobesedno podili s pri-obalja. Plaže v večjih morskih ali jezerskih kopališčih so bile redno zaračunane. Ma, kaj zaračunane, zasoljene! Da je država začela razprodajati naravo, je absurd, ki ne bi smel biti dovoljen. Morje ni gozd, kjer lahko država upa, da bo lastnik bolje gospodaril z njim, kot zmore ona. Nobena propaganda akcija v stilu: Tudi Slovenija je lepa', ne bo več pomagala zadržati trum, ki se bodo valile v južne kraje (pa že zdaj se jih več kot 60%). Nihče ni namreč toliko kratke pameti, da bi izgubljal živce v prepirih z novimi lastniki vsakokrat, ko bi hotel svojo ta zadnjo' nasloniti na košček umazane, prenapolnjene, nič kaj lepe slovenske obale. Pa tudi denarnice niso tako polne, da bi iz njih vsakodnevno vlekli tolarje za to, da bi poležavali ob morju.
Gledalo in poslušalo: urednišvo

0
l
<
5
m
i
C
I
0
»
p
m
(ZU
aiJLi'an	s
►»«i Analiza
O POKLICNI NARAVNANOSTI RIBNIŠKIH OSMOŠOLCEV
Iz dosegljivih podatkov je mogoče razbrati, da je največji interes izražen za gimnazijski program in program ekonomskega tehnika. Že nekaj let je delež vključevanja osmošolcev v ta dva programa največji. Drugo skupino po intenzivnosti poklicnega interesa predstavljajo programi: zdravstveni tehnik (4), trgovec (3), poslovni tajnik (3), mehanik vozil in voznih sredstev (3), skupaj z avtomehanikom (ds)-vajeniški način izobraževanja.
To so poklici različne težavnostne stopnje in trajanja izobraževanja.
Od panog je najmočneje zastopano splošno izobraževanje (gimnazija), nadalje ekonomsko-komercialno področje, ki vključuje poklice: ekonomski tehnik - 4 leta šolanja, V. težavnostna stopnja, poklic poslovni tajnik - 3 leta šolanja, IV. težavnostna stopnja in poklic trgovec - 3 leta šolanja, IV. težavnostna stopnja. V tem sklopu je možno šolanje v t.i. poklicno-tehniškem izobraževanju (3+2 programi).
Tehniška področja v poklicnem interesu otrok niso pomembno izražena (v tabele so vneseni samo_ programi, ki v posamezni generaciji predstavljajo opazen delež učencev). Že deset let je vključevanje učencev v tehniške poklice razpršeno po panogah. Ves ta čas je najbolj prisoten poklicni interes za področje računalništva in elektrotehnike - tako za V. kot tudi za IV. težavnostno stopnjo, gradbeništva in geodezije (samo za V. težavnostno stopnjo), lesarstva - bolj za mizarja kot za lesarskega tehnika. V panogi kovinarstva in strojništva je kakih deset let najbolj prisoten interes za poklice avtomehanik, avtoličar, avtoklepar (bolj posegajo na področje storitvene dejavnosti, male obrti). Za druge poklice te panoge interesa ni (v obdobju razcveta kovinarske industrije v občini - podjetje "RIKO" - se je največji delež otrok v generaciji odločal za poklice kovinarja in strojništva: strugar, frezalec, klepar, strojni mehanik, strojni tehnik, itd). S propadom "RIKA" (1992) je popolnoma ugasnil interes za omenjene poklice.
Interes za druge poklice, npr. kuhar, natakar, vrtnar, cvetličar, pek, mesar, vzgojitelj predšolskih otrok, gozdarski tehnik, aranžerski tehnik je že nekaj let razpršen po generaciji, kar je ugodno v smislu zaposlitvenih možnosti. Interes za poklic frizerja je bil pred desetimi leti zelo močan (tudi do deset učencev v generaciji), vendar je porast brezposelnosti frizerjev v celi državi narekoval, da so se učenci manj odločali za ta poklic; tako tudi naši osmošolci.
Pogled na stanje glede vključevanja otrok vidimo, da se velik delež naših osmošolcev vključuje v teoretično bolj zahtevne programe (gimnazija, tehniki)-od 65% do 70%.
Naša pot ne pelje po mehki travi, naša pot je gorska steza, polna je številnih skal, vendar pelje navzgor in naprej ...
SOŽITJE - Društvo za pomoč duševno prizadetim Ribnica se podjetju
TOP TEXTIL d. o. o. in
gospodu Esadu Čoiiču
lepo in iskreno zahvaljuje za vsa podarjena oblačila, ki nam jih je tokrat darovalo v vrednosti 1.498.836 SIT.
Vaša pozornost in že sama misel, da se spomnite na osebe z motnjami v duševnem razvoju iz Ribnice in bližnje okolice, nas starše, skrbnike in strokovne delavce društva razveseljuje. Posebno pa nas veseli misel, da duševno prizadeta oseba ni pozabljena, da ne živi s svojim delom, veseljem, ponosom, trpljenjem in bolečino ob robu družbe.
V imenu oseb z motnjami v duševnem razvoju, staršev in strokovnih delavcev.
Primoževa mama
Vrsta srednješolskega programa	Trajanje izobraževanja v letih	Število prijavljenih učencev v posameznem šolskem letu				
		1997/98	1998/99	1999/00	2000/01	2001/02
Gimnazija in strokovna gimnazija	4	26	38	49	36	42
Ekonomski tehnik	4	16	19	20	20	30
Zdravstveni tehnik	4	5		7	4	7
Elektrotehnik	4	2		6	3	3
Računalniški tehnik	4	2		5	2	2
Vzgojitelj predšolskih	4	0		1	4	2
Trgovec	3	3		6	4	10
Mizar	3	8		6	2	9
Kuhar	s	3	6		4	2 .	3
Elektrikar	3	4		5	7	4
Poslovni tajnik	3	0		13	2	4
Mehanik vozil in voznih sredstev	3	5		0	3	6
Frizer	3	4		3	2	1
* Podatki niso dosegljivi
Šolsko leto 2001/2002			
	Število učencev, ki so zaključili osnovnošolsko obveznost	Delež učencev, ki so zaključili osnovnošolsko obveznost v %	
Nižje poklicno izobraževanje (2)	6	3, 90	
Srednje poklicno izobraževanje (3)	47	30,52	
Srednje strokovno-tehniško izobraževanje (4)	60	38, 96	' 65,58
Splošno izobraževanje Gimnazija (4)	41	26, 62	
Skupaj	154	100	
Ključno pri odločanju za poklice jo ob učnem uspehu in poklicnem interesu otroka še zelo pomemben dejavnik zaposlitvena možnost in bližina srednje šole.
S tega zornega kota je smiselno, da se osmošolci v generaciji razpršijo na različna poklicna področja.
Šolska psihologinja
Nena Weithauser - Plesničar

Zakaj v tisti sončni sobi, prej polni bajk, smeha in igrač, naenkrat v tišini miruje prazen dedkov naslanjač?
Zdaj Te boginja Diana in sveti Hubert sprejela sta v večna lovišča, tam daleč pod vrhom Male gore dodelila Ti najboljša sta stojišča.
ZAHVALA
Z žalostjo in bolečino v srcu smo se za vedno poslovili od našega dragega moža, očeta , dedija in brata
JOŽETA GRILA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste čutili z našo bolečino, za izkazano sočutje in izraze sožalja, za podarjeno cvetje in sveče, gospodu župniku, vsem govornikom, pevcem, savinjskim rogistom ter Lovski družini Ribnica za prečudovito organiziran lovski pogreb.
Vsi njegovi
Solza na licu pustila je sled, srce bolečina ranila.
Misel le ena tolaži nas vse, med zvezdami tam nas čakaš nekje.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega atija, dedija in tasta
DRAGA MALNARJA
Odšel je od nas mnogo prezgodaj. Zaprl je oči, zastal je dih. Ugasnilo je zadnje upanje. Umrla zadnja želja, ki jo je nosil v sebi. Tako rad bi živel, je dejal..., vsaj še nekaj časa Samo to je hotel. Živeti. Poslovil se je od nas, odšel v svet brez trpljenja in bolečine. Ostala je praznina in grenko spoznanje, da ga ni več med nami.
Radi bi se zahvalili vsem sorodnikom, ki ste nam v tistih težkih trenutkih stali ob strani in z nami delili bolečino.
Posebna zahvala osebju ZD Ribnica, še posebej dr. Žagarjevi in sestri Branki, patronažni sestri Darinki ter reševalcu Tonetu. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo zapete žalostinke ter trobentaču za zaigrano Tišino.
Iskrena hvala sodelavcem podjetja RM International, sodelavcem PVCja Inles Ribnica, sosedom s Knafljevega trga 6 ter vsem, ki ste podarili cvetje in sveče, nam izrekli sožalje in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej pa se iz vsega srca zahvaljujemo Darinki Grčman, ki je našemu atiju vsa leta stala ob strani, zlasti v času njegove bolezni, ter mu nesebično pomagala do zadnjega trenutka
Darinka! Še enkrat, tisočkrat hvala za vse! Ostali nam boste v lepem spominu.
Hvaležni otroci: sin Goran ter hčerki Tadeja in Darja z družinama
"Bolezen in trpljenje si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal, odšel si tja, kjer ni gorja, luč večna ti upanje da."
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega ata
IVANA ŠARIČA
iz Sajevca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče, darovali za sv. maše ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju ZD Ribnica, g. župniku in g. kaplanu za molitve in opravljeni obred, pevcem za lepo zapete poslovilne pesmi ter sosedi Vidi Belaj za nesebično pomoč.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
1 n )«»IPV HRSUM I f( /a\ UrVH
Zdaj ne trpiš več, ljuba mama, zdaj počivaš. Kajne, sedaj Te več ne boli.
A svet je mrzel, prazen, opustošen, za vse nas, odkar Te med nami ni več.
ZAHVALA
ob boleči izgubi ljube mame in sestre
IVANE KOŠIR
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu izmed vas, ki ste jo obiskovali in bodrili v času njene bolezni. Hvala kolektivu ZD Ribnica in kolektivu Transport Košir za podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se župniku Maksu Ipavcu, gasilskemu društvu Jurjeviča in pevcem za pesmi slovesa. Posebna zahvala pogrebni službi AVE in gospe Mileni.
Hvala vsem Vam za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše. Zahvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njen zadnji dan.
Žalujoči vsi njeni.
arivyvHv:zr

BWBKflEir;££X&?:
Turizem in ljudje
Akcija "Urejena Ribniška dolina"
Akcija "Urejena Ribniška dolina" poteka že vrsto let in se je že ukoreninila med prebivalci naše doline. Tudi letos bo potekala pod okriljem Občine Ribnica, v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ribnica, Turističnim društvom Ribnica in Turistično-informativnim centrom Ribnica. Letos bo ta novost, da ne bo ocenjevanje potekalo na podlagi prijav posameznikov, temveč na podlagi predlogov. Za pomoč smo zaprosili nekatere članice Društva podeželskih žena, ki bodo neke vrste predhodna komisija, in bodo predlagale primere iz svojih vasi - na podlagi katerih bo komisija ocenjevala.
Izkušnje iz prejšnjih let so pokazale, da je lepih in urejenih hiš in domačij več, kot se jih prijavi.
Kandidate bomo obvestili, da so bili predlagani, in jih seznanili z vsem potrebnim.
Če se pa kdo vseeno želi prijaviti, bomo seveda tega zelo veseli. Prijavi se lahko na naslov:
TIC Ribnica, Škrabčev trg 40; 1310 Ribnica; ali po tel: 836 93 35; najkasneje do 5. julija.
Glavna komisija bo predvidoma ocenjevala okoli 10. julija 2002.
Vsem, ki boste v akciji sodelovali, se že vnaprej zahvaljujemo, saj bo akcija uspela le z vašo pomočjo.
Ra veliko veselja in uspeha pri urejanju svojih hiš in vrtov vam želim!
Danica Čampa Marinč, TIC Ribnica

OBČINA RIBNICA
Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, Slovenija Telefon: 01/ 837 20 00, Faks: 01/ 836 10 91 E-pošta: obcina.ribnica@siol.net
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ponovno poziva vse politične stranke in krajevne skupnosti, da posredujejo predloge kandidatov za člane volilnih komisij Krajevnih skupnosti Ribnica, Dolenja vas, Gregor in Velike Poljane za volitve članov svetov krajevnih skupnosti.
Predlogu je potrebno predložiti tudi soglasje predlaganega kandidata h kandidaturi.
Rok za oddajo predlogov je 10. 7. 2002.
Predsednik komisije
f	Benjamin Henigman
Na podlagi 12. člena Odloka o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica (Ur.l. RS, št. 44/98) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja
RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANI IN NAGRAD OBČINE RIBNICA ZA LETO 2002
Priznanja in nagrade Občine Ribnica so:
-	naziv častni občan,
-	Urbanova nagrada,
-	Gallusovo priznanje,
-	Priznanje Občine Ribnica.
NAZIV ČASTNI OBČAN
Naziv častni občan se podeli za pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izo-braževalnem in humanitarnem področju, s katerim predstavlja občino doma in v svetu. Naziv častni občan se lahko podeli tudi tujcu.
URBANOVA NAGRADA
Urbanova nagrada se podeli posameznikom za življenjsko delo, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim za izjemne uspehe na posameznih področjih gospodarskega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Ribnica.
GALLUSOVO PRIZNANJE
Gallusovo priznanje se podeli posameznikom, skupini posameznikov, organizaciji in skupnosti za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo ter vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulturnih in drugih družbenih dejavnosti v občini in širšem družbenem prostoru.
PRIZNANJE OBČINE RIBNICA
Priznanje Občine Ribnica se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom ter drugim organizacijam in skupnostim za enkratne - izjemne dosežke in kot vzpodbuda za nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih življenja in dela.
Podeli se lahko največ eno priznanje častnega občana, ena Urbanova nagrada, do dve Gallusovi priznanji in do dve priznanji Občine Ribnica.
Predlog mora vsebovati:
-	ime in priimek ter naslov (za fizične osebe),
-	naziv ter naslov (za pravne osebe),
-	obrazložitev.
Predloge za podelitev razpisanih priznanj in nagrad Občine Ribnica z obrazložitvijo v zaprti kuverti z oznako "OBČINSKE NAGRADE IN PRIZNANJA" zbira Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občini Ribnica do vključno 5.9.2002.
Dodatne informacije lahko dobite v Uradu župana Občine Ribnica (tel. 837 20 03).
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Benjamin Henigman, predsednik
Razpisi, objavljeni v Uradnem listu:
SOFINANCIRANJE PODPOR PODEŽEUA -ALTERNATIVNI DOHODKOVNI VIRI ZA LETO 2002
Uradni list: št. 50, str. 294, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano, Ljubljana.
Namen: Sofinaniciranje turizma na kmetiji, sofinanciranje domače obrti na kmetiji. Sofinanciranje do 50% vrednosti oz. največ 15 mio SIT za turizem ali 5 mio za domačo obrt.
Rok prijave: 08.07.2002. Informacije na tel. 478-92-22, Ariana Libertin, vsak delavnik med 9. in 12. uro.
DODELITEV NEPOVRATNIH SREDSTEV ZA UREJANJE PAŠNIKOV
Uradni list: št. 50, str. 4297, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano, Ljubljaha.
Namen: dodelitev nepovratnih sredstev za urejanje pašnikov.
Rok prijave: 08.07.2002. Okvirna višina sredstev: 67 mio SIT. Informacije na tel. 478-92-24, Janez Lušin.
SOFINANCIRANJE NASTOPOV NA SEJMIH
Uradni list: št. 50, str. 4301, Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Ljubljana.
Namen: sofinanciranje nastopov na sejrpih v tujini (Tendence-Frankfurt 30.08.-03.09. in AF l'arti-giano in fiera-Milano 30.11. - 08.12.2002) pod skupnim imenom EDINSTVENO IZ SLOVENIJE. Prosilci morajo izdelovati izdelke domače in umetne obrti ali druge podobne izdelke. Sofinanciranje prvega nastopa do 50% upravičenih stroškov.
Rok prijave: 05.07.2002. Informacije na tel. 5891-834, 5891-870, Renato Vindiš.
DODELITEV SUBVENCIJ MAJHNIM IN SREDNJE VELIKIM PODJETJEM IN
SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM ZA ENERGETSKE PREGLEDE PODJETIJ IN ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI ZA PROJEKTE UČINKOVITE RABE ENERGIJE
Uradni list: št. 52, str. 4520, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana.
Prvo odpiranje 28.06.2002, nato vsak zadnji delovni petek v mesecu. Dostaviti najmanj dan pred odpiranjem. Okvirna višina sredstev: 18 mio SIT. Informacije na tel. 300-6997.
SOFINANCIRANJE RAZVOJA NOVIH IZDELKOV IN POSTOPKOV PO PROGRAMU SPODBUJANJA INVENCIJ IN INOVACIJ
Uradni list: št. 52, str. 4522, Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Ljubljana.
Namen: sofinanciranje nastopov na sejmih doma in v tujini (do 50%), sofinanciranje patentnih zaščit (do 15%), sofinanciranje izvedbe prototipov in poskusne izvedbe postopkov (do 35%).
Rok prijave: 18.07.2002 za udeležbo na MOS Celje, ostalo do porabe sredstev (11.07., 08.08., 12.09....). Okvirna višina sredstev: 48 mio SIT, razdeljeno po področjih.
Informacije na tel. 5891-870, Aleša Kavčič.
Obveščamo vas tudi, da se nadaljuje projekt vavčerskega sistema svetovanja podjetnikom. Vse podjetnike, ki potrebujejo svetovalne storitve za različna področja, vabimo, da se vključijo v omenjeni sistem podjetniških podpor - do 300.000,00 SIT so sofinancirana svetovanja za različna področja.
Razpisi niso objavljeni v celotni obliki, temveč le povzetki, ki predstavljajo zainteresiranim osnovno informacijo. Vsg celotne objave razpisov si lahko ogledate v ustreznih številkah Uradnega lista, ki so vam na razpolago tudi na sedežu Področnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, Škrabčev trg 40, GSM 041/436-233.
Janez Mate
IS
GOSTINSTVO - TVR1ZEM
PVGEL)
F59
bi
ALya Pugelj s.p. Lepovče «33,1320 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-868 GSM: 031/760-697
Vabimo vas v prenovljene prostora t
-fcrsti
- rojstni dnevi -poroke -obletnice -pogrebiiine
V našem lokalu vam nudimo pogostitev po vašem naročilu. Vsakega slavljenca/ko čaka tudi. darilo.
Za veqje skupine nudimo popust
Čimprg nas pokličite Pridite, ne bo vam žaL V pričakovanju vašega klica vas prisrčno pozdravljamo!
Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA)
*tITA
V ZDRAVSTVENEM DOMU RIBNICA
Iz naše ponudbe:
•	korekcijski okvirji in stekla
•	ugodne cene, svetovanje, kakovost
•	očala na recept tudi brez doplačila
Za vas obratujemo vsak dan: od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure
RENAULT
MAgane
Eurotax + 200.000 SIT + klima zastonj = enkratna priložnost prihranek 530.000 SIT
Pri nakupu novega vozila Megane (berline, coupe, break, classic) in Scenic vam pri odkupu vašega vozila katerekoli znamke, priznamo 200.000 SIT popusta.
Megane od 2.921.00 SIT - 200.000 SIT = 2.721.000 SIT
(4x air bag, abs, pomoč pri zaviranju, servo volan, cent. zakl., el. pomik stekel, meglenke, klima...)
www.renault.si
wap.renault.si
* i , -r-r\ C1 rz M T C D	POOBUž^IZASTOPNIKZARENAULT
ym'/' ! \J	tl N I CZ M	Ob Mihovi) Iški c. 3, Kočevjl. Til. 095+042,005+656,1« 0155444
Delovni tas: 8M-12, 13-17, sobota 9-12 Cesta na Ugar, Ribnica. Tel.: 838-99-58, 836-99-57, tac 838-99-58. Delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka od 8-12 In 13-17
HRUFAC,
Čistilni servis Slikopleskarstvo
Tone Pogorelec
Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: 01/836-99-33, Fax: 01/836-99-34, GSM: 031/647-188 E-mail: blesk2@amis.net
•	Slikanje stanovanj, objektov
•	Dekorativni nanosi in obrizgi
•	Generalna čiščenja objektov vseh vrst
•	Vsakodnevno čiščenje In vzdrževanje poslovnih prostorov
•	Urejanje zelenic, košnja trave
•	Tedenska čiščenja stanovanj
•	Globinsko čiščenje preprog
Vr^
Pekarna	'A
Hm	§
• •
Ta dobri kruhek ** so spekle zlate roke in babičin recept
tmMMM NEPREMIČNINE Franc TANKO s.p.
Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004
PBODAMO
- RIBNICA - Juijevica, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare 1884 m!, CK, cena 19 mio SIT ali 89.500 EUR. KOČEVJE - center, starejša stanoyanjska_ hiša, velikost
novozgrajeni poslovno stanovanjski i _________
laza, 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2,'cena 96 mio SIT ali 445.000 EUR)
-	RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare J 884 m2 CK, cena 19,4 mio SIT ali 89.500 EUR.
-	KOČEVJE - Stara Cerkev - poslovno stanovanjski objekt
Hrib, center - stanovanjska stavba, vel. pare. ca 500 m2, takoj vseljiva, klas. ogrevanje, el. voda, cena 9.5 mio SIT ali 44.000 EUR
-	RIBNICA - Grčarice, poslovni objekt - trgovina v obratovanju, v centru vasi, vel. ca. 120 m2, vsa infrastruktura, dokument urejena, cena 14,6 mio SIT ali 65.000 EUR.
-	RIBNICA • center, v najem oddamo ali prodamo VILO na zelo dobri lokaciji, za mirne dejavnosti, ca 330 m2 koristne površine, vel. parcele 1635 m2, cena po dogovoru.
-	RIBNICA - Loški Potok, Mali Log, stan. hiška, 8x8 m, vel. gareca 200 m2, takoj vseljiva, KT, CK, cena 7,7 mio SIT ali
-	RIBNICA - Goriča vas, stanovanjska hiša ob vodi, obnovljena 8 x 12 m, vsa infrastruktura, klasično ogrevanje,
66 5&0 EUR00 ^ ^ VSel*iva' 06,13 14,7 mio SIT 311 ■ RIBNICA - Bukovica, starejša stanovanjska hiša • vseljiva takoj, vel pare. cca 1800 m2, cena 8,1 mio SIT ali 36.000 EUR.
-	SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša - s poslovnim prostorom 37 m2 - trgovina in gospodarsko poslopje, vel. pare. cca 608 m2, zemlj. 162 m2, klas. ogrevanje, el. voda Cena za stan. hišo in posl prostor 12.3 mio SIT ali 58.500 EUR, za gospodarsko poslopje pa 6.8 mio SIT ali 32.500 EUR.
STANOVANJA:
NOVO V RIBNICI ■ več novozgrajenih stanovanj v centra Ribnice po vaših željah, velikost in razporeditev v stanovanju lahko prilagajate sad, plačilo v dveh deth. cena za m' po dogovora, rok vselitve približno 4 mesece.
-	RIBNICA ■ center, dvosobno, ca 54 m2 I. nadstr. urejeno, KT, CK, tet, cena 9,77 mio SIT ali 43.460 EUR.
-	RIBNICA - center, dvosobno stanovanje 60,21 m2, III. nadsl KT, TEL, CK, cena 10,1 mio SIT ali 45.000 EUR
• RIBNICA ■ strogi center, dvosobno stanovanje 54,08 m2, I. nadsl KT, TEL, CK, cena 8,6 mio SIT ali 38.000 EUR, vsejivo takoj.
-	RIBNICA - center, trosobno stanovanje 76,38 m2, I. nadsl KT, TEL CK, cena 12,4 mio SIT ali 55.000 EUR
-	RIBNICA • center, trosobno stanovanje 78,66 m2, IV. nadsl TEL, CK, cena 13,1 mio SIT ali 58.000 EUR.
-	RIBNICA-center, dvo in polsobno stanovanje 74,98 m2, I. nadsljiovejše, vpis v ZK, KT, CK, cena 12,3 mio SIT ali
POSLOVNI PROSTOBI:
RJBNJCA - center, ja Skrabčevem trgu prodamo
------------------J 166.000 EUR
-	RIBNICA - center, obnovljen poslovni prostor 90 m2, ^ urejeno dokumentacijo, v pritličju, CK, tel., cena 8,7 mio SIT ali Š8.500 EUR vseljivo takoj.
-	RIBNICA - obrtni center Ugar, poslovni objekt - mizarska del. - možnost tudi drugih dejavnosti, vel. objekta 267 m2, zemljišče 1444 m2, vsa infrastruktura, tel CK na olje, cena 301 mio SIT ali 133.000 EUR
•	RIBNICA - Grčarice, poslovni objekt - trgovina v obratovanju v centru vasi, ca 120 m2, vsa infrastruktura, dok. urejena, cena 14,6 mio SIT ali 65.000 EUR PARCELE:
•	RIBNICA - Ob ribnikih, kmetijska pare. ca 47 a, cena po dogovoru.
IBENE ____________
-	RIBNICA - Hrastje, več gradbenih parcel, različnih velikosti, prodamo. Cena 3.200,00 SIT/m2, ali 14 EUR.
-	ORTNEK, več gradbenih parcel, različnih velikosti z lokacijskim dovoljenjem, cena za m2 4.530,00 SIT ali 20 EUR.
VIKENDI:
-	RIBNICA - Loški Potok, Mali Log, stan. hiška, 8 x 8 m, vel garača 200 m2, takoj vseljiva, KT, CK, cena 7,7 mio SIT ali
-	IVANČNA GORICA-Dedni dol, brunarica, manjša, vel. pare. 834 m2, ob robu gozda - sončna lega, cena 4,2 mio SIT ali 18.834 EUR
KUPIMO
HIŠE:
-	RIBNICA - okolica, več starejših hiš v Ribnici in okolici kupimo za znane kupce. Cena od 15.000 do 40.000 EUR
NAJAMEMO
HIŠE
-	RIBNICA - okolica, najamemo več stanovanjskih hiš, normalni pogoji bivanja
ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI:
-	RIBNICA • strogi center, poslovni prostor - trgovina 75 m2, z vso infrastrukturo, in še tri pisarne, dok. urejena cena po dogovoru mesečno, vseljivo takoj.
-	RIBNICA - center, gostinski lokal oddamo v najem, kompletno urejen z vso dokumentacijo, cena po dogovoru.
-	RIBNICA - bivši RIKO, posl. prostor v nadsl, vel. 429 m2, ki zajema sobo 391 m2, pisarno 19 m2, in garderobo 19 m2. Tovorno dvigalo, nos. 1.000 kg, CK, el, voda Cena najema za m2 3.5 EUR ali 793 SIT.
STANOVANJA:
-	RIBNICA - center, garsonjero ca 30 m2, opremljeno, KT CK, vseljivo takoj, cena 32.000,00 SIT/mesec, predplačilo, garancija
■-Ä-
Brezplačen paket Exclusive.
Paket, ki vključuje večfunkcijski volan s tempomatom, 16-colska aluminijasta platišča in strežnik za šest zgoščenk. Najdete ga v Passatu limuzini Exclusive in Passatu variant Exclusive. Prihranek: 416.000 tolarjev!
Passat Exclusive
Že od 1.760.000 tolarjev*.
V	času SP v nogometu vas ohladimo z brezplačno klimo. Lahko pa se preprosto odločite samo za ugodnejšo ceno vozila.
V	obeh primerih lahko prihranite 190.000 tolarjev*.
Prišel, prevzel, zmagal. Polo. * Ceni v SIT sta Informativni in odvisni od valutnih razmerij.
VOZILA MA ZALOGI 2001	3
VW Bora 1,9 TDI/ 90 in 100 KM avtomatska klima VW Transporter T4 Krpan plus 2.5 TDI,
DMR, mehanska klima, 1 + 5 sedežev
VOZILA NA ZAL0GI 2002	|
VW Lupo 1.0
VW Novi Polo 1.2,1.4,1.9 SOI, 3 in 4 vratni VW Goli Rabbit 1.4,4 vrata VW Goli Edition 1.9 TDI/SDI/1.4 VW Golf Variant 1.9 TDI/100 KM VW Bora 1.9 TDI
VW Passat limuzina 1.9 TDI/130 KM VW Passat variant 1.9 TDI/130 KM
TEŠIM AVOZILA"!7^
VW Passat var. 1.8 T trendline VW Caddy furgon 1.9 SOI, letnik 2002 VW Polo 1.2, coml, 3 v VW Golf 1.4 edition, 5 v
1 1 ..................................
VW Passat lim. 1.8 CL, letnik 1995 Opel Corsa 1.2, letnik 1990 Renault Megane 1.6 E RN, letnik 1996
1 .
PORSCHE
KREDIT IN LEASING
RANDEU
Mahovnik 2, 1330 KOČEVJE telefon 01 8951 488, telefaks 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj@porsche.co.at salon in delavnica pon.- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure
Gospodarska
vozila

lÜTERBlill
evnOPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM
PVC okna in vrata Ugodni krediti
PE Ribnica:
Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana:
Stegne 21 c
Tel.: 01/511-16-24
www.interalta.si
Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja
FOTO
^FKPRES
Kali Kostanjšek s.p.
TZO20,1330Kočevje, GSM: 041/733-407
: Z veseljem vas obveščamo, da sta koledarja za leto 2003 ! z naslovoma LEPOTE RIBNIŠKE DOLINE in LEPA KOČEVSKA,
I že pripravljena in si osnutke lahko po dogovoru že ogledate j in naročite. Informacije 041/733-407in 041/633-413.
Sistemi Knauf Armstrong
Stanislav Zajc s.p. Gornje Lepovče 13 a, 1310 Ribnica
GSM: 040/220 978

Starc Matjaž s.p. Goriča vas 86, 1310 Ribnica
SERVIS lel.i 836 26 29
GSM: 041/612 590
na in industrijska atska vrata na daljinsko anje
Protipožarna vrata
.... g

^„Notranja kovinska
»ogoni za vrtn

DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URŠNJAKU OBRAČA!
SPREJEIDHIDO REZERUflEUE Zfl ZRKLJUŽERE DRUŽHE, ORIEIRIEE, POROKE
DELOVNI ČAS:
GOSTILNA:
• pon.: od O1- - IS11 • tor., sre., čet.: od O11 - 22h • pet., sob.: od O1* - 24h
•	ned.: od lO1"- 15h
•	Tel.: 83 62 621
MESARIJA:
• pon. - pet.: od T1- 19“°
•	sob.: od T1'- 13"
•	ned.: od S11- IV
•	Tel.: 83 62 126
MicroERA
ODKLEPANJE GSM APARATOV NA VSA OMREŽJA
servis
odkup
prodaja
GSM
aparatov
MicroERA Jože Šilc s.p„ Merharjeva 9,1310 Ribnica Tel.: 8373 116, fax: 8373 117 GSM: 041/402-779 e-mall: js@amls.net http: //home.amis.net/mlcroera/
OPTIK
JANEZ POZNIČ, sp.
Vrvorsko 3, 1310 Ribnico, TEL.: 01/83 60 367
Delovni čas: vsak dan od 9h do 19h
sobota zaprto
MENJALNICA
Ef V? T IDEAL CENTER - Ribnica mJMMMUEšM* tel./fax: (01) 83 60 657 $ odkup in prodaja deviz $ odprto od 8 do 18" (non-stop)
$ hitro opravljene storitve, brez vrst $ ugodni tečaji - popusti pri večjih količinah
vj<^ o ■ >rxj < >
Borzno posredovanje
■ Odkup in prodaja vseh delnic (ki kotirajo na LB)
- Hitra izplačila, svetovanje o vrednostnih papirjih
$ EUR CHF HRK CAD
IVIOIVTAŽA - AIUPOLJŠEK
PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOV!
Hrovača 6 1310 RIBNICA Mbt.: (041) 647 226 RlGtPS	Tel.: (01) 8363 089
muf
@rmstrong
NAROČNiK OGLASA JE DOLŽAN:
6. členTZakona o preprečevanju Jela m zaposlovanja na črno (Ur. list RS št. 36/00) določa, da mora naročniK oglasa ob naročilu zagotoviti ustrezne listine o identiteti:
zo pravne osebe: fotokopijo izpisa iz sodnega registra, odločbo o izpolnjevanju pogojev.
za samostojnega podjetnika oz. zasebnika: fotokopijo priglasitvenega lista in obrtno dovoljenje.
Uwte*mw&
Skiofcäsü* U 9k 5Ü1 ftiiüWlflF tel,; VtmfoUb tmottmiur
totittß&tiiwy*
jyMMSifc
m
Uä#*
wiZd»l2i.w#
i mobil
PRODAJA RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREME
VSE NA ENEM MESTU:
- RAČUNALNIKI
- MONITORJI, MIŠKE, TIPKOVNICE ...
- PROGRAMSKA OPREMA
-	PROGRAMSKA OPREMA PO NAROČILU
- NADGRADNJA RAČUNALNIKOV - SERVIS, SVETOVANJE
-	NAMEŠČANJE OPERACIJSKIH SISTEMOV
-	ODPRAVLJANJE VIRUSOV
-	VGRADNJA KOMPONENT
- LETNI PREGLEDI RAČUNALNIKOV S ČIŠČENJEM IN ŠE IN ŠE ...
V objemu strasti in moči NOVA SEAT IBIZA
od
1.960.000 SIT dalje
NUDIMO PORSCHE KREDIT IN LEASING
Joras Center
Prodaja in servis vozil SEAT 1310 Ribnica, Slovenija Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045
Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. ure
ISgfl
MOTOMAN G':;
Robotizacija In avtomatizacija v Industriji
d.0.0.
PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI


MOTOMAN
Šest osni členkastl roboti Iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki Jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi.
IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH:
O OBLOČNEGA VARJENJA o UPOROVNEGA VARJENJA 0 STREOB
O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA
0 POLIRANJA o PALETIRANJA | o BRUŠENJA o LEPLENJA
a 4a».
Lepovče 23.1310 Ribnica tel.: *386(0)1 83 72 410 faks: *306 (0)1 8361 243 e-mall: InToemotomanroboteo.sl www.motomanrobotec.8l
^ V 53.
m in 460 u	6444	Ti»
o
Voiti*
LN44IM3
VAŠKO ETNOLOŠKO TURISTIČNO DRUŠTVO HROVAČA
Karitas s

Vaško etnološko - turistično društvo iz Hrovače bo v soboto, 6. julija.
v okviru SrGČ3nj3 ÜB V3S1
pripravilo tudi srečanje vseh ribniških ansamblov. Vabljeni vsi, ki igrate katerokoli zvrst glasbe, da se nam pridružite in svoje talente predstavite širši javnosti. Pokličite Ivana Prelesnika na tel: 8361 459 ali 041/651 362.
LAS
Lokalna Akcijska Skupina za preprečevanje uporabe prepovedanih drog
•	Imate težave z drogami?
•	Bi radi pomagali prijatelju iz njegovih stisk?
•	Ste mati ali oče mladostnika, ki ga ne razumete več?
PONUJAMO VAM ROKO V POMOČ Pokličite nas na telefon:
031/490 401, vsak delavnik, _____________od 17. do 18. ure.___________
NAROČNINA NA REŠETO
1.	Občinsko glasilo Rešeto je od 1. 3. 2002 možno tudi dodatno kupiti na občini Ribnica v oddelku za družbene dejavnosti. Posamezni izvod stane 260 SIT. V ceni je vštet 8,5% DDV.
2.	Po pošti ga je moč dobiti proti plačilu letne oz. polletne naročnine:
Cena Območje	polletna naročnina		celoletna naročnina	
Slovenije	1.900 SIT		3.800 SIT	
Evrope		14 EUR	<	27 EUR
Izven Evrope		22 EUR		44 EUR
3.	Naročila sprejema Občina Ribnica - Irena Pilavdžič, telefon 837 20 26.
4.	Račun izstavi Občina Ribnica, rok plačila je 15 dni od izstavitve računa.
GRMADA VARI!
(887 m)
Turistično društvo GRMADA Velike Poljane sporoča ljubiteljem Grmade in vsem, ki ljubijo svež zrak v neokrnjeni naravi, da je dom odprt v soncu in dežju vse sobote, nedelje in praznike, od jutra do večera (od 8. do 21. ure). Na Grmadi boste vedno našli prijazno besedo in prostor za miren počitek. Če želite pozabiti na naglico vsakdanjega življenja vsaj za kratek čas , nas obiščite in se pustite presenetiti.
2
Slovenska k a rit a s
KO ROM VELIK...
Vse več otrok nima enakih možnosti in izpolnjenih osnovnih pogojev pri pridobivanju izobrazbe. Zaradi materialnih in drugih težav njihovih družin postajajo med sovrstniki vse bolj zapostavljeni in izolirani. Mnogi izmed njih žal ne bodo nikoli uresničili svojih sanj o poklicu.
V	lanskem letu so Župnijske Karitas po vsej Sloveniji v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinami in strokovnimi službami pomagale 3400 osnovnošolcev pri nakupu šolskih potrebščin ter plačilu malice in šole v naravi. Razdeljena pomoč v skupni vrednosti 17 mio. SIT mogoče zveni kot visoka, vendar preprost izračun pokaže, da vsak otrok v povprečju prejme pomoč v vrednosti 5000 Sit.
Tovrstna pomoč je najbolj izdatna na območju Škofijske Karitas Ljubljana.
V	Mariboru in Kopru pa je dodatno 300 najbolj ogroženih otrok vključenih v tako imenovane programe botrstva oziroma posvojitve na daljavo, in prejemajo letno pomoč v vrednosti 60.000 SIT. Zagotovo bi pomoč v taki višini po vsej Sloveniji potrebovalo vsaj še 1500 otrok.
Veseli smo lepega sodelovanja z različnimi ustanovami. Samo Škofijske Karitas sodelujejo s prek 40 večjimi osnovnimi šolami. Močno pa je tudi sodelovanje osnovnih šol in drugih strokovnih služb z Župnijskimi Karitas v posameznih krajih. Takšno sodelovanje omogoča, da skupaj odkrijemo najbolj pomoči potrebne otroke in jim pomagamo na najbolj primeren način, ki jih ne bo zaznamoval pred njihovimi sovrstniki.
Obračamo se na Vas, dragi bralci, da nam pomagate, da vsaj malo olajšamo stiske otrok. En vidik pomoči so seveda sredstva, ki jih potrebujemo za nakup šolskih potrebščin. Še bolj pomembno pa je, da se skupaj borimo proti potrošniški miselnosti in logiki trga, ki vse bolj vdira v osnovne šole.
Ob veliki poplavi najrazličnejših učbenikov, pripomočkov in izvenšolskih dejavnosti so učitelji velikokrat v veliki zagati. Vsi ti prestižni pripomočki in možnosti so lahko zelo dobrodošli, vendar pa močno obremenjujejo družinski proračun. Veliko učiteljev in šol se trudi najti pravo mero, tako da je prizadetih čim manj otrok, ki bi se zaradi revščine njihovih družin lahko počutili izključene in manj vredne. Vse večje pa so tudi razlike med možnostmi, ki jih imajo otroci v mestih in na podeželju.
Skupaj z vami, dragi starši, učitelji in vsemi, ki se pri svojem delu srečujete z otroki, nam bo uspelo, da bo v osnovnih šolah ostala najvišja vrednota znanje in zdrava samozavest.
Zagotovo si vsi želimo, da bi osnovne šole tudi v prihodnosti ostale prostor enakih možnosti za vse otroke.
Podrobnosti o akciji: http://www.karitas.si/.
Podrobnosti o cenzusih za prejem pomoči:
Koper (tel.:05/330 02 33),
Ljubljana (tel.:01/439 21 30),
Maribor (tel.:02/252 26 97).
Peter Tomažič
Slovenska Karitas
Karitas* KO bom U ®
Kristanova ul. 1 1000 Ljubljana
Pomagajmo otrokom pri nakupu šolskih potrebščin.

Najdete nas na vseh večjih poštah. TRR: 24200-9003852948, sklic: 00 250602, namen: Ko bom velik
EEJITTE
HrurvTöiJLis ansjvwsrv:«:

KUPONI
KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV
Besedilo:.
KUPON ZA NAGRADNO IGRO
Rešitev:__________________
Ime in priimek:. Ulica:__________
Pošta:. Tel.:
***
V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne.
Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov:
REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 10. julija 2002.
Pravilna rešitev iz 5. številke Rešeta je: DOLGO VROČE POLETJE
Nagrade poklanja sponzor: AVTOHIŠA RANDEU, Kočevje Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence:
1.	nagrado, paket obvezne avtomobilske opreme
LAURA ČEŠAREK, Nemška vas 41 a, 1310 RIBNICA
2.	nagrado, avtomobilske preproge
ANDREJA MAROLT, Gornje Lepovče 123, 1310 RIBNICA
3.	nagrado, olje CASTROL GTX 3 Protec, 1 I MARICA GORŠE, Blate 10,1331 DOLENJA VAS
4.	nagrado, kapa VW
TONE PETEK, Ob Bistrici 6, 1310 RIBNICA
5.	nagrado, osvežilec zraka
ALENKA ARKO, Opekarska 49a, 1310 RIBNICA
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Kupon za prevzem nagrade boste prejeli po pošti.
H
Triglav, moj dom!
“A ni lepo? Vsi se bodo orientirali proti vzhodu, nihče nam ne bo "težil". Ravno zdaj temperatura dosegav Južni Koreji in na Japonskem stopnjo, ki ji že lahko rečemo vrelišče."
Tako smo pričeli v prejšnji številki. In kaj se je zgodilo? Temperatura je rasla, vse do nedelje, 2. junija, ko so nas bikoborci ponovno izigrali. Tokrat s pomočjo južnih sosedov (njihovih). Hladen tuš, glede na temperaturo v reprezentanci bolj kratka nevihta pred orkanom, ki je sledil v naši vrsti. Kot strela z jasnega je usekalo med dvema prepotentnima močnima karakterjema, ki sta bila glavna akterja za množično evforijo slovenskih nogometnih navdušencev.
V igri je bil denar, prevlada, glavna beseda, zvezdništvo, skratka, stvari, ki pokvarijo še tako trdno osebnost "Pa zakaj ravno zdaj, zakaj ravno ta dva?" smo se spraševali širom po svetu, kjer bije slovensko srce. Tokrat niso bili krivi Bosanci, čefurji itd., v katerih zelo radi iščemo krivce, če ni vse po želenem protokolu. Tokrat sta se po dobrih desetih letih naše samostojnosti udarila kar Ljubljančan in Mariborčan. Hudo!
Prišli smo na naslovnice številnih svetovnih časopisov, polnili smo spletne strani..., afera KZ je bila odmevnejša kot morebitna zmaga nad, denimo, Brazilci. Ko so se strasti umirile, solze posušile, je Goldi man (Zlatko Zahovič) odšel domov, pa ne v Slovenijo, temveč na Portugalsko, kjer_ zasluži toliko, da bi lahko kupil celo Šmarno goro, Happy man (Srečko Katanec) pa je napovedal slovo!
Pa smo tam. Čez noč smo zaradi lokalne nestipnosti doslej ob najboljšega trenerja in igralca v Sloveniji. ZZ Top se je nato le ohladil in dejal, da bi še oblekel državni dres, medtem ko si Srečko kaj takega, da bi ponovno sedel na trenersko klop, pač ni mogel več privoščiti. Kako bi pa bilo videti, danes tako, jutri drugače!? Saj ga sploh ne bi več resno jemali.
Sicer pa moraš končati kariero, ko si na vrhuncu, da te ljudje obdržijo v lepi luči, a ne? Kdaj pa je to? Tega ne ve nihče! Epilog našega spora je takšen, da dva
uspešna, močna karakterja, po svoje še nezmotljiva, pač ne gresta skupaj! Poleg tega demokracije v nogometu ni. Pred dnevi mi je prijatelj iz visokih poslovnih in športnih krogov dejal:	"Kakšna
demokracija neki, pri nas se ve, kdo je šef, kdo je pod njim in kdo čisti stranišča Fant, da zadeva uspe, moraš uveljaviti diktaturo, ampak zdravo, ponavljam ZDRAVO! Brez izkoriščanja.., dati ljudem velja vo in vsakemu enake možnosti. Zapomni si, to je to!"
Torej Zlatko je igralec, pa če je še tako velika zvezda, Srečko pa selektor in tukaj se šefu ne ugovarja
Sta pa oba zelo zaslužna za sanjske, nore uspehe naših ljubiteljev travnatih igrišč. Srečko je naš heroj, Zlatko je naš! Točno tako in nič drugače. Obeh se bomo radi spominjali in težko bomo sedaj našli takšnega "norca", ki bo uspel tole ohraniti: Nastop na EP in SP. Kapo dol, fantje in selektor! Bravo Happy in ZZ Company!
Kar pa zadeva Eurosong: V prejšnji številki nas je redakcijski rok prehitel, nismo še vedeli, kako bodo nastopili(e?) naši bratje oz. sestre. Odlično! Zasedle so zlato sredino in tako so bili tiho tisti, ki so jim napovedovali sežig na grmadi, pa tudi gospa Molkova je obdržala (za zdaj) svoj stol.
In tako smo se znašli pred vrati EU, z izkaznico nastopa moških žensk na Eurosongu in verbalnega obračuna med Ljubljančanom, s hrvaškimi starši in Mariborčanom s slovenskim priimkom. Zanimivo! Torej, demokracija pri nas deluje!
Tako, gospoda, počitnice so tukaj, prijeten oddih vam želim in vedite, da je za srečo nujno potrebno, da si brez nekaterih reči, ki si jih želiš. In ko se ena vrata sreče zaprejo, se druga odprejo; toda pogosto tako dolgo zremo v zaprta vrata, da ne opazimo tistih, ki so se nam odprla Zdaj pa možgane na pašo, kozarec osvežilne pijače, svinčnik v roko in z njo po našem kvizu in tudi vroči julij bo za nami. Ajd!
Marko Modrej
KINO IDEAL
Kolodvorska 9a
-V JULIJA IN AVGUSTA PREDSTAV NE BO!

reseto@ribnica.si
Pripravil Marko Modrej
VROČI KVIZ (S PALMAMI IN VALOVI)
Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste zanimivo rešitev, povezano z / s...
1.	"Slovenija gre naprej...," smo zapisali v prejšnji številki. Slovenija je prišla nazaj, smo slišali že v naslednjih dneh. Naša nogometna vrsta je na 17. SP v nogometu osvojila...
D 3 točke A 1 točko J 0 točk
2.	Domiselne grafične kratice, ki jo vidimo tukaj, so se spomnili pri...
B Jožetu Selanu oz. kje drugje?
U Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti T Jodlarski sekciji Kinološkega društva Lipovec
10. Tako, za vsakim začetkom pride konec. To sem občutil-a že pri prvem vprašanju. Čas je, da razmislim, kaj bom obkrožil-a tukaj. Dolg premislek nikoli ni dober oz. modri dolgo molčijo, preden spregovorijo...
S Ti, a ni bilo v prejšnji številki 11 vprašanj?
N Mislim, da bo rešitev povezana z vročim morskim mesecem in žetvijo žita.
K Če bom izžreban, bom kar to obkrožil.
O.p.: Tudi tokrat lahko držijo vsi trije odgovori oz. trditve, a ne? Želim vam čudovite počitnice, miren dopust, kjerkoli že boste v tem vročem mesecu. Pa vsaj za trenutek poskušajte pozabiti na vsakdanje skrbi. Velja? OKI
m
3. Jutri bo v ribniškem Gradu gledališka predstava Dramske skupine Šentjernej, komedija Žarka Petana ...
B Tristo zdomarjev K Košenje grajskega dvorišča L Obtoženi volk
4. Ravno tako jutri pa bo ob 22. uri v kinu Ideal ameriški akcijski pustolovski film...
U Ribniški kavboji I Kralj škorpijonov F Civilna žrtev
5. Triglav, moj dom, kako si krasan! Tako oblikovan simbol nosi v svojem grbu...
G nogometna reprezentanca Slovenije M Slovenska policija H Trio ribniški kvartet Sama dva
6. VETD Hrovača ne počiva. Ravno nasprotno. V mesecu juliju pripravlja zelo zanimivo prireditev, ki nosi naslov...
i
A Srečanje na vasi Z Zabava pod kozolcem I Kje so tiste stezice
7. 24. junij velja po starem izročilu, ki sega še v predkrščansko dobo, za dan sončnega kresa, sončnega obrata, ko je...
J dozorel krompir
S najdaljši dan leta	'	/	/
K ženskam prepovedano nositi dolga krila oz. hlače
8. Junija je sončev delovnik najbolj natrpan. Najdlje mora biti v službi od 16. do 25. junija, ko dela 15 ur in...
N 44 minut Š 45 minut R 46 minut
9. A je prva črka v abecedi. Na A se prične veliko stvari, med drugim tudi ime naše urednice. Toda, tako oblikovani in zaščiteni A pripada le enemu, ki ni trobentač, temveč je skrit med našimi oglasi. To pa je...
O Abrahamsberg P Armstrong N Arapovič

üQSlpOiÄ m Geagr-ra M OHi pDšOp© w Šil S1Š1
(3® Qdk gnaOOgsi §(DS)§»
mali OGLASI
Ugodno prodam električni bojler Gorenje za kuhinjsko pipo (stenski). Prodam tudi avto yugo 55, letnik 1990. Cena po dogovoru. Tel.: 041 / 536 889.
Sveže borovnice iz koroških gozdov. Naročila: Tel.: 041 / 536 889.
Prodam kombiniran voziček Hanck, modre barve z motivi medvedka. Vreden ogledal Tel.: 040 / 637 512.
Ugodno prodam športne copate - kopačke, št. 41. Malo rabljeni, cena po dogovoru. Tel.: 040 / 255 456.
Prodam 1 leto staro kozo za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel.: 01 / 836 03 07.
Nudim varstvo otrok na svojem domu. Podrobnejše informacije dobite na številki: Tel.: 041 / 889 570.
V Šmarju Sapu prodamo hišo; dvonadstropna s prizidkom garaže in vrtom. Velikost parcele 1.200 m2. Tel.: 041 / 565 052.
Prodam moped Tomos APN 4, el. tlačni bojler 8 I in plinski pretočni bojler. Tel.: 031 / 844 910.
V Ribnici kupim starejšo stanovanjsko hišo. Možna menjava za stanovanje z doplačilom. Tel.: 041 / 395 132.
Urejen poslovni prostor za trgovinsko ali drugo mimo dejavnost Velik 50 m2, v centru Ribnice, takoj oddamo v najem. TeU 041 / 216 006.
mali OGLASI

wmmmmmmammsssczn^:
Z MAJA PRI RIBNIŠKIH GASILCIH

>
Meseca maja je bilo pri gasilcih v Ribnici kar malo A zatišja. Razen enega požara, dveh vaj in še nekaj j drugih opravil ni bilo kaj posebnega dela. Kljub temu se mi zdi vredno, da opišem malo podrobnejše, kaj se je dogajalo.
Obveščeni smo bili o požaru pri leseni baraki v Gornjih Lepovčah. Na kraju samem smo ugotovili, da bi se ogenj lahko razširil na barako, ki je v neposredni bližini. Zato smo pogorišče zalili z vodo in pregledali okolico. Vzrok požara je neznan.
Prve vaje v mesecu smo organizirali doma pri gasilskem domu. Trenirali smo postavljanje tridelne lestve, opremljanje gasilcev z dihalnimi aparati in vstopanje s temi aparati in cevjo za gašenje po lestvi v višja nadstropja. To je zelo težko opravilo, ki ga zmorejo samo zdravi in
korajžni gasilci. Z vso opremo ni tako enostavno plezati po lestvi, ko se vse maje pod nogami in še dobro ne vidiš, kam stopiš. Vseeno pa je lažje na vajah, ko je več časa, kot pa na požaru.
Druge vaje smo imeli skupaj z gasilci iz PGD Bukovica. Sektorski poveljnik Janez Puželj je pripravil vajo reševanja in gašenja v stanovanjski hiši. Z našo opremo so delali tudi domači gasilci. Škoda je to, da sami nimajo dihalnih aparatov in tudi ne usposobljenih gasilcev za te naprave. Tudi letos so se štirje člani udeležili tekmovanja s terenskimi vozili v Postojni. V zelo slabem vremenu so dosegli kar zadovoljivo uvrstitev. Tega tekmovanja so se letos prvič udeležili tudi gasilci iz PGD Sodražica.
Na prošnjo Državnega zavoda za blagovne rezerve smo opravili meritve hidrantov v skladišču goriva v Ortneku,v bloku na Prijateljevem trgu v Ribnici pa smo očistili zamašeno kanalizacijo. Toliko o našem delu v mesecu maju.
Želim vam, da bi tudi junij preživeli mirno in varno, da bi mi imeli manj dela z reševanjem in več z vajami.
Matjaž Virant, predsednik PGD Ribnica Foto arhiv PGD
Priprava gasilcev za varen vstop v zadušljivo in strupeno ozračje
Gasilstvo v Slemenih
PO NOVI CISTERNI ŠE SODOBEN GASILSKI KOMBI
Pred dvema letoma smo gregorski gasilci svečano praznovali 100-letno delovanje društva in ob tem prevzeli v uporabo sodobno gasilsko avtocisterno MAN, ki sprejme 5000 litrov vode. Že takrat pa smo se tudi dobro zavedali, da nam stari kombi IMV, namenjen prevozu potrebnega moštva, povzroča več preglavic kot koristi. Tako smo načrtovali tudi čimprejšnjo zamenjavo vozila. Vključevali smo se v vse akcije gašenja požarov na našem območju, skrbeli za nemoten prevoz pitne vode v sušnih obdobjih in ne nazadnje, čistili tudi kanalizacije ter s tem pridno zbirali potrebna sredstva.
Na letošnjem občnem zboru smo si zadali plan, da v tekočem letu uresničimo želene cilje. Tako smo v spomladanskem delu realizirali nakup sodobnega kombija renault Master z 1 + 8 sedeži, ki nam bo služil za prevoz gasilskega moštva.
Ob nakupu prirejamo v soboto, 13.7. ob 18. uri svečani prevzem vozila z gasilsko parado in proslavo. Po tem pa sledi kot vedno dobra sle-menska veselica z bogatim srečelovom. Gregorski gasilci se bomo potrudili za nepozabno zabavo, z narodnozabavnim ansamblom SICER in prikupno pevko Barbaro Brojan.
Da pa na veselici res bo vse, pridite tudi vi, saj veselje z vami pravo je.
NA POMOČ! V SOBOTO, 13. 7. ob 18. uri pri Sv. Gregorju.
Peter Adamič
PGD Sv. Gregor
MASA ZA KONJARJE
26. maja, na nedeljo Sv.Trojice, je bila pri cerkvi sv.Marka nad Zapotokom maša za žive in rajne konjarje in vse ljubitelje doma-x čih živali. Kljub deževnemu vremenu so najbolj navdušeni konjarji pripeljali svoje konje k cerkvi, da bi jih pri maši priporočili Bogu, ki je stvarnik vseh živali.
Po Božji previdnosti so mnoge živali človeku v pomoč pri delu ali pase človek z njimi hrani ali pa jih ima za družbo. Zato je prav, če upoštevamo krajevne navade in ob priložnosti (npr. na praznik svetnika, zavetnika živali) kličemo nanje Božji blagoslov. Posebno znani nebeški zavetniki živali so: sv. Anton - zavetnik prašičev, sv. Štefan - zavetnik konj, sv. Lenart - zavetnik goveda, sv. Martin -perutnine, sv. Valentin - ptičev, sv. Izidor - drobnice, sv. Rok - psov, sv. Vendelin - ovac, sv.
8s«BkšSs
Ambrož - čebel itd.
Bog je ustvaril živali na kopnem, v vodi in v zraku. Določil jih je, da služijo človeku. Živali so vključene tudi v Božji odrešitveni načrt. Na Noetovi barki so bile tudi živali. Zaveza, ki jo je Bog sklenil z Noetom, velja na neki način tudi živalim. Jagnje je bilo že v stari zavezi nosilec obljub. Velika riba je rešila Jona. Živali sodelujejo
v pokori, ki jo je oznanil Jona. Krokarji so hranili Elija. Tudi nekateri svetniki so bili zelo povezani z živalmi in so njihovi zavetniki. Zaupno se jim priporočajmo in s poduhovljenim odnosom do Božjega stvarstva bodimo dobri oskrbniki Božjih darov (prim. Rimski obrednik "Blagoslovi", str.294,295).
Čudovit primer ljubezni do Božjega stvarstva in vsega živega v naravi je sv. Frančišek Asiški. V najhujših bolečinah, ko je imel raka na očesu, je zapel nepozabno "Sončno pesem". V tej pesmi poimenuje vse stvari na tej zemlji za brate in sestre. Slavi Boga, ki je ustvaril rastline, živali in človeka.
Namen bogoslužnega srečanja pri cerkvi sv. Marka je bil: bolj vzljubiti Božjo naravo, ki jo je človek že zelo omadeževal s svojim koristolovskim ravnanjem. Šele ko bomo imeli Frančiškov odnos do sestre vode, brata zraka in sestre zemlje, bo na naši Zemlji več radosti, miru, pravega veselja in tudi več zdravja, ki je tako velika dobrina za slehernega človeka. Hvala vsem, ki so organizirali to srečanje, saj ljudje potrebujemo bližino Boga in človeka, ki nam ga pošilja Bog na pot našega življenja. Na tem romanju skozi življenje ljudje potrebujemo tudi živali, med katerimi je človek zelo zgodaj udomačil ravno konja, ki gaje najprej uporabljal za lov, kasneje za kmečko delo, danes pa tudi za razvedrilo in šport.
Maks Ipavec
Foto Marko Burger
BR808B®
MIWWflcSÄoSt)
reseto@ribnica.si
Nepremišljeni kmetijski eksperimenti
"Živine nimam več, ker se ne izplača, sena pa noče nihče kupiti, zato ga bom sežgal kar na travniku!" mi je dejal možakar, ki je kuril seno sredi vroče-0 HHj ga junijskega dne. V ■ 'ß I očeh takih ljudi mm M	razberem jezo, boleči-
no, razočaranje in obup nad vsem, kar se dogaja v naši deželi. In nato še dodajo: "Tisto, kar ni bilo uničeno z nasilno kolektivizacijo in nacionalizacijo po drugi svetovni vojni ter z drobljenjem posestev v času socializma, bo dotolkla sedanja kmetijska politika."
Vse več hlevov je praznih; sedaj se praznijo tudi tisti, v katerih je bil do nedavna vsaj en "vrat" za domače hišne potrebe - mleko in meso. Na ta način je bil vsaj del travnikov pokošenih, da se niso zaraščali in se je nekako ohranjala značilna slovenska krajina, kjer so njive prehajale v zelene travnike ter pašnike, nad temi pa pretežno naravno mešani gozd. Sedaj marsikje gozd seže do stanovanjskih hiš in sadovnjakov, s tem pa smo dobili tudi medveda na domače dvorišče.
Z novo zakonodajo, ki prepoveduje rejcu zakol doma, se je stanje še dodatno poslabšalo. Klavnice so oddaljene, kar povzroča visoke stroške prevoza. In če k temu dodamo še stroške zakola in raznih pregledov, rejcu od vsega ostane bore malo. Zato so se znašle male kmetije v hudi
stiski, iz katere ne vidijo izhoda, iz hleva pa so šle še zadnje živali. In ker se pridružuje še propadanje nekaterih podjetij, ki so omogočala vsaj znosno polproletarsko preživetje družin na podeželju, je stiska še večja.
Zgolj subvencije ne morejo nadomestiti domišljene in jasno začrtane kmetijske politike, ki bi kmeta usmerjala, da se na daljši rok sam preživlja s svojim delom. Če bo šlo tako naprej, se nobeden ne bo lotil dela na polju, v gozdu ali hlevu, če za tem ne bodo stale državne subvencije. S tem oblikujemo pri ljudeh nekatere sporne navade, katerih ne bo možno opustiti. Država uvaja vedno nove oblike pomoči, ki jih potem zaradi deficitarnega proračuna ne more izplačati - ta denarje potrebno nekomu vzeti! Tako nekateri kmetje še vedno čakajo na izplačila zaradi posledic suše v letu 2001, a nič ne kaže, da jih bodo kaj kmalu dobili.
Razdrobljenost kmetij je naša hiba; to nujno terja komasacijo in arondacijo, ki je v Sloveniji nismo opravili. Stanje bi bilo boljše, če bi nekdanjim lastnikom čim prej vrnili nacionalizirano premoženje, pa se postopki vlečejo kot jara kača. Če bi v Sloveniji ostali na principu malih kmetij, bi morali potem zagotoviti dopolnilne dejavnosti v turizmu, malem gospodarstvu, upravljanju z gozdovi in podobno. Vendar pa pot ne gre v to smer. Sklad kmetijskih zemljišč, v katerem je tudi tista zemlja, ki je zaradi različnih razlogov ni bilo možno vrniti nacionalizacijskim upravičencem, je dobil upravljavca v nekdanjih javnih gozdnih gospodarstvih, ki so se med tem časom privatizirala, zaradi nizkih ali neplačanih koncesijskih dajatev pa postajajo
dobičkonosna podjetja. Kljub temu da smo ministru za kmetijstvo povedali, da sklepanje direktnih pogodb brez razpisov pomeni kršitev tržnega reda in zapostavljanje kmetov, se ta ni dal in je kljub temu sklenil takšne pogodbe.
Z vključitvijo Slovenije v Evropsko zvezo naši problemi ne bodo odpravljeni. Za njihovo rešitev bomo morali kar sami poskrbeti. Evropska kmetijska politika ravno tako pozna kvote in subvencije (od tam prenašamo modele), na katere se marsikdo jezi, vendar so uvedene z namenom, da je hkrati poskrbljeno za okolje, poseljenost dežele in še marsikaj drugega. V prvi vrsti je to način, da se kmečkim gospodarstvom zagotavlja zadovoljive razmere za njihov razvoj v omejeni tržni ponudbi, kar lahko vidimo v sosednjih državah članicah EU: kmetije so urejene, travniki pokošeni, gozdni obseg določen, zato je tudi subvencija smiselna.
Ker je naša kmetijska politika vse od konca druge svetovne vojne produkt neprestanih nepremišljenih eksperimentov, ni nič presenetljivo, da kmetje kurijo seno, neobrana jabolka ostajajo na drevesih, njive postajajo zaraščene, gozd pa se seli do hišnih vrat. Tiste površine v Sloveniji, ki so obremenjene z intenzivno pridelavo, so zasičene z znanimi in neznanimi sredstvi za zatiranje plevelov, škodljivcev, sredstev za pospešeno rast ali gensko spremenjenih kultur. Očitno je, da se premalo zavedamo, da smo dobili slovensko grudo od naših prednikov v zaupanje in posest, pa jo zlorabljamo zaradi sebičnosti, nemarnosti in nepremišljenosti. Naš predniki so skrbno gospodarili na tem delu zemlje in nobene pravice nimamo, da to sedaj naša generacija poruši.
m
s
5
1
m
81
2
a
n
s
Mag. Janez Drobnič
poslanec DZ
Za romske težave ni zadostne podpore
Državni zbor (DZ) je na zadnji, 16. seji, namenil precejšnjo pozornost noveliranju zakonodaje s področja lokalne samouprave. Tem vsebinam je bilo namenjeno kar pet točk dnevnega reda. Jeseni bodo namreč poleg predsedniških tudi lokalne volitve, zato je bilo potrebno sprejeti nekatere spremembe zakonov tako na področju lokalnih volitev kakor tudi na področju upravljanja, povezovanja in financiranja občin, ustanavljanja novih občin ter podeljevanja statusa mestnih občin.
Zlasti sprememba zakona o lokalni samoupravi je precej časa zaposlovala poslance.
V dosedanji praksi se je namreč pokazalo, da so v obstoječi zakon vgrajene nekatere rešitve, ki niso bile dovolj dorečene in jasne, nekatere pa celo nelogične. Sprememba zakona daje več pristojnosti tajnikom občin oziroma direktorjem občinskih uprav, saj na njih prenaša del pristojnosti kadrovske politike občine. Ribniški Romi brez člana v ribniškem občinskem svetu
Ustavno sodišče (US) je tudi naložilo DZ, da za jesenske volitve uredi tudi sodelovanje in zastopanost predstavnikov romske skupnosti v občinskih svetih tis-
Rešeto
tih občin, v katerih je zastopana avtohtona romska skupnost Vlada je v predlogu zakona naštela 20 občin, ki naj bi izpolnjevale kriterije iz odločbe US. Med temi občinami, ki bodo imele romskega svetnika v občinskem svetu, sta poleg belokranjskih, večine prekmurskih in dolenjskih občin tudi občini Kočevje in Grosuplje. Čeprav so razmere kritične, občina Ribnica ni bila uvrščena na ta seznam predvsem zaradi tega, ker romska skupnost v naši občini ni dovolj številčna.
Del romske skupnosti v Ribnid živi v zelo neurejenih razmerah, kar jim poleg vseh njihovih ostalih težav onemogoča normalno vključitev v družbo. Če želimo na tem področju karkoli spremeniti, če želimo zmanjšati razlike in medsebojne napetosti, se moramo posvetiti predvsem mladim Romom, jih vključevati v izobraževalne procese, jih seznanjati z drugačnimi vrednotami in jih usmerjati v drugačen način življenja. Kljub temu, da nismo bili med navedenimi občinami, sem si zelo prizadeval, da bi dodatna sredstva za reševanje romskih težav poleg občin, navedenih v zakonu, pridobile tudi občine,v katerih imajo Romi stalno prebivališče, vendar moj predlog ni dobil zadostne podpore v DZ Bil pa sem zelo presenečen, da kljub večkratnim razgovorom ob obravnavi zakona mojega predloga ni podprl kočevski poslanec, ki je z razmerami na tem področju zelo dobro seznanjen.
Kljub pogostemu poudarjanju potrebe po medobčinskem sodelovanju pa bo pot do tega, kot kaže, še zelo naporna in dolga, saj se celo tam, kjer se ni potrebno nobeni občini ničemur odpovedati, drži fige v žepu. Skratka, Romi iz neurejenih ribniških
naselij bodo imeli dobre priložnosti predvsem v Kočevju. Morda tudi to ni slabo.
Župani s tretjino nižjo plačo kot podrejeni Povsem neustrezno rešena pa ostajajo plačna razmerja v manjših občinah (do 5000 prebivalcev -npr. v Sodražici), saj imajo župani teh občin praviloma precej nižjo plačo (tudi do 30 %) od redno zaposlenih delavcev v občinski upravi. Če zakoni v istih določbah zelo jasno in nedvoumno določajo pristojnosti in obveznosti županov, njihovo objektivno in subjektivno, posledično pa tudi kazensko odgovornost, in čeprav je županska funkcija najvišje vrednotena funkcija na lokalnem nivoju, potem bi morala biti ustrezno in zadovoljivo rešena tudi plačila teh, v javnosti izpostavljenih funkcionarjev. V nekaterih primerih presegajo plačo župana tudi vodilni uslužbenci javnih ustanov. Podoben odnos kot do županov v manjših občinah je tudi do malih občin nasploh. Kar 130 manjših občin, torej 2/3 vseh občin, nima dovolj prebivalcev, da bi se ustanovilo reprezentativno združenje, za katerega je poleg četrtine občin potrebna še četrtina prebivalstva (48 občin in 500.000 prebivalcev). S tako določbo so prizadete izključno podeželske občine, saj se ne morejo ustrezno organizirati in postati kvalificiran sogovornik in partner državnih organov in ustanov ter uveljavljati svojih interesov. Lahko postanejo le privesek večjihmestnih občin, te pa imajo popolnoma drugačne probleme in interese.
Tudi volilna zakonodaja prinaša nekatere novosti. Predvsem je dana večja možnost kandidatom, ki so na listah nižje uvrščeni, saj bodo lahko izvoljeni pred višje uvrščenimi kandidati, če bodo zbrali dovolj preferenčnih glasov. Tokrat prvič pa bodo na lokalnih volitvah lahko volili, kandidirali in bili izvoljeni tudi tujci.
Jože Tanko
poslanec DZ
ismmmmmmmmmmmmm
<?5

mjLaisaoi vr*i
ZS
ZAKON 0 DELOVNIH RAZMERJIH
•¥“& pobudo bralca smo 'na I \ I rešeto' postavili zakon o JLM delovnih razmerjih, ki se gaje javnost lotevala kot spornega predvsem v točki, ki delodajalcem daje možnost, da po lastni presoji odpuščajo delavce. Nesoglasja o marsikaterem področju so bila tudi med sindikati in vlado, zato smo problematiko dali presejati obema poslancema v Državnem zboru, Jožetu Tanku in Janezu Drobniču.	(Uredništvo)
Kaj pomeni po vašem novi zakon o delovnih razmerjih za delojemalce?
Tanko: Potrebno je poudariti, da so bili sindikalni pogajalci v času Bajukove vlade zelo nepopustljivi, kasneje, po nastopu sedanje vlade, pa so popustili na nekaterih ključnih področjih - npr. pri odpovednem roku. V SDS smo želeli, da bi bile delavcem zagotovljene ustrezne pravice iz delovnega razmerja. Delojemalci potrebujejo visoko in vendar selektivno raven zakonske zaščite v smislu varnosti zaposlitve in pravic iz dela. V SDS menimo, da mora biti pri nastajanju vsakega zakona, ki se nanaša na pravice delavcev, v ospredju socialni dialog, v katerem predstavniki delodajalcev in delojemalcev (sindikati) oblikujejo skupne in sprejemljive rešitve in dogovore. V postopku sprejemanja zakona smo zagovarjali stališče, da je v primerih, ko dogovora ni mogoče doseči in ko dogovarjanje ne vodi k zaželenemu cilju, potrebno uveljaviti rešitve, kjer imajo vrednote socialne države, varnosti in zaščite delavcev prednost pred ozkimi interesi delodajalcev. Posebno težavo pa bo še vedno povzročalo počasno delo sodišč, kjer se z velikimi zamudami rešujejo spori glede številnih kršitev pravic delavcev. Tu se v SDS zavzemamo za poenostavitev postopkov ter prednostno reševanje sodnih zadev na delovnih in socialnih sodiščih.
Drobnič: Manj zaščite in pravic pred odpuščanjem, prožnost delovnih pogodb, sproščeno zaposlovanje za določen čas, delodajalčeva svoboda pri izbiri kandidata za zaposlitev, ukinitev začasnega statusa kot so bili po starem zakonu: suspenz, začasni presežki, podaljšanje sklepa po odpustu.
Ali bo ta zakon pozitivno vplival na gospodarsko rast in ohranitev podjetij v naši regiji? Ali pa so potrebni še drugi pogoji?
Tanko: Novi zakon o delovnih razmerjih bo imel posredni vpliv na gospodarsko rast in ohranitev gospodarskih družb v naši regiji, saj omogoča fleksibilnejšo politiko zaposlovanja in lažje prilagajanje zapletenim in nepredvidljivim razmeram na trgu. Veliko breme za uspešno poslovanje družb leži predvsem na plečih uprav, ki morajo znati poiskati prave programe za prave trge, razviti primerne metode komunikacije v celot-
nem procesu poslovanja, pravilno in pravočasno sprejemati poslovne odločitve -npr. za investicije, s katerimi se povečuje pestrost in izboljšuje kvaliteta ponudbe. Tudi država s svojimi odločitvami in prioritetami določa okvire, v katerih morajo poslovati gospodarske družbe in podjetniki. Med te sodijo predvsem davčna zakonodaja, subvencije, stimulacije, posebni programi pomoči za določene panoge, davčne olajšave, zaposlitveni in pokojninski programi... Ta zakon omogoča, da se bodo delodajalci in delojemalci lahko še bolj fleksibilno dogovarjali o načinu delovnega razmerja. Menimo pa, da bi vlada kot predlagatelj zakona na tem področju morala storiti več v smeri gospodarske rasti posameznih regij, predvsem z vidika enakomernega razvoja države.
Drobnič: Zakon pomeni prožnost pri zaposlovanju, kar bo vplivalo na manjši strah delodajalcev pri zaposlovanju novih delavcev, kar bi se lahko pokazalo do neke mere kot pozitivno. Na gospodarsko rast in ohranitev podjetij bo vpliv manjši ali celo neznaten; za to so potrebni drugi instrumenti in politike, zlasti finančna disciplina, ugodna davčna zakonodaja, jasni pogoji poslovanja, horizontalne in sektorske vzpodbude, pocenitev države pa še kaj drugega. Morda bo pozitiven vpliv tudi pri tujih investitorjih, kar bi lahko bilo za Slovenijo zelo dobrodošlo.
Kako komentirate dikcijo zakona, da bodo smeli delodajalci odpuščati zaposlene po lastni presoji? Ali menite, da bo to povečalo produktivnost, kakovost in dodano vrednost v podjetjih ?
Tanko: Vsi zaposleni morajo svoje delo opravljati kakovostno ne glede na status delovnega razmerja (zaposlitve za določen oz. nedoločen čas) in pozicijo v gospodarski družbi, saj slabega in neresnega dela ni več možno uspešno prodati. Vsakdo mora s svojim delom prispevati k večji produktivnosti in skupnemu uspehu podjetja, istočasno pa morajo imeti zaposleni visok,vendar selektiven nivo zaščite pravic. Omenjena dikcija zakona lahko pomeni nevarnost zlorabe instituta odpuščanja delavcev po presoji uprav, vendar je vlada zagotovila, da do zlorab oz. napačne uporabe ne more priti zaradi varovalk v drugih predpisih. Poslanska skupina je tej rešitvi nasprotovala in predlagala jasnejšo določilo omenjenega člena, ker ne želimo, da se bi po nepotrebnem pojavljali novi delovno-pravni spori in povzročale nove socialne stiske na račun napačnega interpretiranja zakona s strani delodajalcev. V SDS smo zagovarjali stališče, da do odpovedi zaradi nesposobnosti lahko pride le na podlagi ustreznega (disciplinskega) postopka in na podlagi vnaprej zakonsko jasno določenih razlogov in postopkov. Drobnič: V zaposlitveni praksi se je izkazalo, da imata negativni učinek na produktivnost v podjetjih obe skrajnosti: skrajni liberalizem inhibira delavca, medtem ko ga prevelika varnost in zaščita uspavata.
Analize so pokazale, da velika zaščita pred odpuščanjem povečuje brezposelnost zlasti težje zaposljivih, ki prvič vstopajo v zaposlitev, zato je ta kontraproduktivna Na koncu se moramo vprašati, atije z zakonom doseženo ustrezno ravnotežje med varnostjo zaposlitve in prožnostjo nameščanja. K večji produktivnosti nedvomno vpliva tudi možnost, da se delavci čutijo soodgovorne za rezultate. Zato si v državah Evropske unije in drugod v razvitih državah prizadevajo za prožnejša in bolj svobodna delovna razmerja, vendar ob tem uvajajo za manj konkurenčne delavce primerne vzpodbude ali posebne oblike zaposlovanja ter razvijajo pripadnost delavcev k podjetju. V mislih imam aktivno politiko zaposlovanja, ki na dostojen način pomaga k hitri vključitvi ali vrnitvi v zaposlitev različnim težje zaposljivim kategorijam. Zal v Sloveniji tega drugega koraka nismo naredili. Novi slovenski zakon prinaša novost odpoved zaradi osebnih razlogov, ki je v določbah neustrezno opredeljena, zato bo v praksi prinesla nedvomno veliko težav, zapletov in sporov morda pa tudi šikaniranj delavcev.
Ali bo zakon povečal brezposelnost, odpuščanje, recimo, samo razvajenih delojemalcev in povečal zaposlovanje izobraženih motiviranih kadrov?
Tanko: Menim, da zakon ne bo imel večjega vpliva na trg delovne sile. Tega uravnavajo drugi dejavniki - gospodarski položaj podjetij, gospodarske vzpodbude, finančne stimulacije... Delodajalci so imeli že sedaj nekatere vzvode za odpustitev kadrov, ki se niso primerno vklopili v poslovni proces družbe in le-to ovirali pri doseganju boljših poslovnih rezultatov. To določilo nalaga tudi delojemalcem obvezo in odgovornost za tisti del nalog, ki so jih prevzeli s pogodbo o zaposlitvi. Prepričan pa sem, da za veliko večino zaposlenih ta določba ne bo imela nobenih posledic.
Drobnič: Brezposelnosti ne bo povečal, saj bo delodajalec zaposlil toliko ljudi in takšne, kot jih potrebuje za opravljanje dejavnosti. Nekateri delodajalci se bodo odločali tudi za bolj izobražene delavce, vendar bodo pri tem previdni, saj si lahko nakopljejo večje stroške zaradi višjih plač. Ravnali se bodo po načelu, da sprejmejo takšne delavce, ki bodo zanje bolj racionalni. Nedvomno se bodo poskušali delodajalci znebiti tistih, s katerimi imajo težave. Vendar pa "prosto premetavanje delavcev" in huda negotovost zaposlitve ni produktivna metoda za nikogar. V razvitih državah z visoko delovno kulturo delajo v smeri, da delavce motivirajo k pripadnosti podjetju, to pa prinaša za delavce in delodajalce najboljše rezultate.
Ali ni ta zakon z možnostjo odpuščanja zaščitil predvsem delodajalcev, čeprav oni večinoma v naših razmerah le gospodarijo s kapitalom, ki je najpogosteje delniški?
Tanko: Že prejšnji zakon je omogočal odpuščanje delavcev, zato novi zakon v tem ni nobena izjema. V SDS si seveda želimo, da zakon ne bi prednostno urejal načina
Rešeto
odpuščanja, ampak predvsem načine hitrejšega in enostavnejšega zaposlovanja. Možnost lažjega odpuščanja pa je s tem zakonom dejansko podana. Dober manedžer oz. podjetnik pa le stremi za tem, da se podjetje razvija, da raste, da se ustvarjajo nova delovna mesta. Mislim, da ni primerno, da se razmišlja na način, kot da so vsi menedžerji neuspešni in pokvarjeni in da imamo opravka samo s slabimi družbami. Za te primere so predpisani popolnoma drugačni ukrepi.
Drobnič: Sprejeti zakon prinaša za delodajalce ugodne rešitve, za delavce pa manj ugodne. Zato smo težko razumeli, da so se sindikati od pogajanj vrnili z nasmehom. Ugotovili smo, da so si izposlovali nekatere ugodnosti, ki so koristne za sindikalne centrale, za delavce pa ne. Sindikati so dosegli avtomatsko plačevanje članarine in izključujočo vlogo v pogajanjih z delodajalci brez možnosti svetov v podjetjih. S tem so si sindikati naložili nalogo, ki je ne bodo mogli opraviti, delavci pa bodo zato ostali marsikje praznih rok. Zgodilo se je še nekaj, kar je celo ustavno sporno: delavci, ki ne bodo člani sindikata, bodo šli na cesto po bližnjici, saj zanje ne bo nobenega odloga. Takšna ureditev bo delavce silila v članstvo v sindikatih, kar je v nasprotju z načeli prostovoljnega članstva. V tej situaciji so boljše potegnili "kvazi lastniki" in najeti menedžerji, ki imajo zaradi šibke lastniške vloge v mnogih skladih ali monopolnih družbah precej proste roke, majhno odgovornost in razmeroma dobre zaslužke.
Ali bo ta zakon povečal kapitalske vrednosti podjetij, njihovih delnic in tudi bodočih pokojnin? In ali ne bi bilo normalno, kot je v tujini običajno, da se uprave in nadzorni sveti, recimo "bojijo" lastnikov delničarjev, in ne obratno? Tanko: Ta zakon nima neposrednega vpliva na povečanje kapitalskih vrednosti podjetij in njihovih delnic. Uprava je po zakonu odgovorna nadzornemu svetu in delničarjem in je dolžna izvajati poslovno politiko, ki jo sprejema skupščina delničarjev. V nasprotnem primeru je uprava lahko razrešena. Taki primeri niso redki. Bolj pa je problematično, da mnogi sporni in nekredibilni menedžerji zlahka dobijo mesta v upravah in nadzornih svetih drugih, včasih tudi v družbah, v katerih je večinski lastnik država.
Drobnič: Na vrednost podjetja v veliki meri vplivajo delavci in menedžerji s svojim uspešnim ali neuspešnim delom. Ne nasprotujem, da raste kapitalska vrednost podjetij, če se hkrati izboljšuje tudi delavčev zaslužek in nova vlaganja. Zal v Sloveniji še nimamo ustrezne lastniške strukture, vse je ostalo na pol poti. Imamo pide, ki jih upravljajo strukture, ne da bi polagale račune za svoje delo, to pa zahtevajo neusmiljeno od delojemalcev. Uprave in nadzorni sveti so zaradi lastninjenja, ki je zastalo na pol poti, vzelo močni poziciji in bolj neodvisni kot tisti v državnih podjetjih. Z vašo zadnjo trditvijo se strinjam. Kako ste naši poslanci glasovali pri sprejemanju tega zakona, za ali proti ? Tanko: Navzoči poslanci SDS so zakon podprli.
Drobnič: Glasoval sem proti zakonu zaradi razlogov, ki sem jih navedel v odgovorih na vaša vprašanja in drugih spornih določb.
SMRT TIGROVCA IN PARTIZANA TONETA MAJNIKA
Pred časom je bil v glasilu Rešeto objavljen 4. del zapisa gospe Rejec o smrti Toneta Majnika. Ne dolgo tega sem imel priliko članek prebrati in ker sva v njem omenjena tudi moja mama Anka Debeljak in jaz, želim nekatere okoliščine tega dogodka dodatno pojasniti.
Gospa Rejec je med drugim zapisala: "V nasprotju z izjavo Janeza Debeljaka Maležiču mi je Marija Majnikova povedala, da je Janezova mama, učiteljica Anka (ne Ančka) Debeljak, ob njenem prvem obisku v Ribnici nekaj dni po Tonetovi smrti rekla, da so ga ubili partizani, ker tiste noči ni bilo Nemcev in domobrancev v kraju."
Prepričan sem, da moja izjava nikakor ni v nasprotju z Majnikovo, saj ona ugotavlja, da so brata ubili partizani, jaz pa nikjer ne trdim, da so ga ubili domobranci.
Naj ponovim svojo izjavo: Ponoči nas je otroke prebudilo streljanje in vpitje. Ko pa je streljanje ponehalo, smo šli gledat skozi okno. Na cesti je ležalo nekaj temnega in okoli so bile nerazločne postave. Šele ko se je zdanilo, smo spoznali, da leži na cesti mrtev učitelj Majnik. To je vse, kar trdim. Druga stvar pa so govorice, ki so se po tem dogodku širile pa Ribnici. Govorilo se je, da so Majnika ubili domobranci iz Kočevja, eden od domobrancev, ki je bil tiste noči tam, pa je kasneje izjavil, da tega človeka ne bi ubili, če bi vedeli, da je učitelj Majnik.
Enako kot v tem zapisu sem o dogodku povedal mami in tudi Mariji ob enem izmed njenih obiskov po vojni pri nas. O tem, da bi mama rekla Mariji nekaj dni pa Tonetovi smrti, da so ga ubili partizani, nisem nikoli ničesar slišal, imam pa zaradi nekaterih okoliščin precej pomislekov o tem in tudi razlogov, da v to dvomim.
Veliki ribniški jezikoslovec p. Stanislav Škrabee je dejal:
"Le to želim, Slovenci moji, bodimo možje in ne zamerjajmo si odkritosrčnosti!
Ljubimo resnico, če tudi ni namazana z vsemi sladkimi besedami.
Med in tržaške fige nas ne bodo rešile, resnica le nas more in resnična bratovska ljubezen!"
Naj bo to vodilo pri pisanju odmevov in pisem bralcev.
Težko si namreč mislim, da je mami nekdo, ki se je po več kot letu dni odsotnosti (bolnica, zapor, bolnica) komaj vrnil, zaupal, dokazal in jo prepričal, da so Majnika ubili partizani in da domobrancev in Nemcev tiste noči ni bilo v kraju. Po drugi strani pa je mama vendarle vedela tudi za povsem drugačne pripovedi o tem dogodku. Sprašujem se tudi, zakaj je Marija želela ob njenem prvem obisku pa vojni pri nas izvedeti od mene, kako sem jaz to doživel, če je že med vojno vedela, kdo ga je ubil. Zakaj razen Anke Debeljak Marija ni navedla nobenega drugega imena, čeprav naj bi tudi drugi ljudje vedeli in namigovali, da so ga ubili partizani.
Že med vojno in po njej smo se tako doma v družini kot drugje večkrat pogovarjali o Tonetovi smrti, vendar nikoli ni bil izrečen kakršen koli dvom o tem, da Majnika niso ubili domobranci.
Z Marijo sem se srečal še dvakrat po vojni, ko smo šli skupaj na pokopališče, vendar se o Tonetovi smrti nismo pogovarjali.
Da naj bi Majnika ubili partizani, sem slišal prvič pred približno tremi leti, ko sem podal izjavo Maležiču o svojem videnju Majnikove smrti.
Janez Debeljak, Ljubljana
EPIGRAMI
(s piko na i)
Ne vem, kdo nam laže, da Ribnici narobe gre?
Saj na zvoniku ura kaže, da čas se res ustavil je.
Da pa bi se nam ne stemnilo, možje z Elektra poskrbe, ker v gradu vse luči gorijo, ko sonce še visoko je.
Nekoč smo tudi modrovali, kdo Bistrice lastniki so, da bi jih k čiščenju pozvali, a, žal, tega še ne vemo.
Lahko je pisat' epigrame, ob kavi kritik biti vsem, izvajat’ težje je programe, v zobe dajati se ljudem.
Zato čenčač naj vsak premisli, al' glodati želi kosti, al' v "košti" morda ima zamisli, ki vredno jih je slišati.
Sergo
.Rbšbto
mmm
čl
ivvaarari/vdo
M«dQd>T!HI HI'HLSnOS: XTI IMiOyVO^XÖ
1 PO GLINENENEM OTOKU Z MIŠO CIUHA
28. aprila sta nas v 2. d obiskali Ana Porenta, mag. pedagogike, v vlogi pravljičarke in Miša Ciuha, akademska kiparka, v vlogi kiparke na samotnem otoku.
Do glinenega otoka smo se peljali z domišljijsko pravljično ladjo, vzeli s seboj daljnogled in iskali kopno... Končno smo na obzorju ugledali otok, naravnali jadra v pravo smer in se zasidrali ob , obali.
Na otoku so bile v zraku svojevrstne dišave in kmalu smo srečali edino prebivalko, s katero smo urno navezali stik. Ugotovili smo, daje kiparka, da ji je ime Miša in da že leta izdeluje iz gline najrazličnejše reči: posodice za hrano, pijačo, ostali jedilni pribor... Ročno zna izdelati okraske in pisane koralde... Ponudila se je, da tudi otroke nauči teh spretnosti, in ponudbo smo z veseljem sprejeli.
Iz enega kosa, z vlečenjem iz mehke glinaste krogle, so izoblikovali vazice, posodice, pokrovke, žlice, vilice, nožke, zajemalke...
Kiparka Miša jim je pokazala poseben postopek izdelave glinenega lončka. Glino je na deski razvaljala z valjarjem, nato dobljeno ploskev zavila v votel valj, odrezala kos za dno, ga pritrdila in dodala še ročno izdelan ročaj. Nastal je pravi čajni lonček!
Ker smo želeli imeti obstojne izdelke, smo jih dali žgat v keramično peč. Če naj bi bil naš končni izdelek živopisen, gaje bilo potrebno poslikati. To smo napravili v drugi delavnici, ki smo jo imeli 18. aprila.
Pravljičarka nam je tokrat pokazala različne posode iz žgane gline in nas opozorila na poslikavo le-teh. Pri otrocih bo treba poizvedeti, za kaj vse se te posode uporabljajo...
Kiparka Miša je imela s seboj keramične barve in čopiče. Razdelila jih je otrokom, ki so se z veseljem preizkusili v poslikavi svojih žganih izdelkov, preden so jih lahko odnesli domov.
Na otoku je bilo polno lončkov, piskrčkov, pa "rejn", pokrivač v obliki medvedkove glave in drugih zanimivo poslikanih izdelkov iz žgane gline. Na koncu smo s pesmijo France Tanče iz Rib' nce prav veseli odpluli vsak k sebi...
Nismo pa želeli kar tako izpustiti priložnosti, da poizvemo kaj več o poklicu kiparke, zato smo gospe Miši Ciuha preko elektronske pošte poslali svoja vprašanja, ona pa nam je odpisala:
Kako in zakaj ste se odločili za ta poklic? (Manca, Anja O.)
Ko sem prvič delala z glino, mi je šlo kar samo od rok in nisem mogla nehati.
Ali vam je ta poklic v redu? (Nina)
Ta poklic je božanski, samo je težak in ne moreš prodajat kipov in potem si lahko kdaj lačen.
Kako ste prišli do poklica kiparke? (Matic K., Sara, Matic Č., Timotej)
Do poklica sem prišla na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Od kod ste (prišli)? (Timotej, Sara)
Iz Stranske vasi, to je 10 km iz Ljubljane.
Kje ste se učili in študirali? (Manca, Lučka) Sama in na Akademiji v Ljubljani.
Koliko časa se že ukvarjate s kiparstvom? (Urška)
E8
Petnajst let.
Kdaj ste začeli to izdelovati? (Nina)
Na Ruju v samostanu, kjer sem restavrirala.
Zakaj vam je všeč kiparjenje? (Maja T.)
Zato, ker je to delo z naravo in si hkrati tudi umetnik (se igraš).
Kako se počutite ob tem delu? (Tadeja)
Počutim se lepo, preprosto in mi nič ne manjka.
Kako oblikujete glino? (Simona)
Glino oblikujem z roko ali raznimi lesenimi mo-delirkami.
Kaj kiparite, najraje delate iz gline? (Maja T., Nejc, Timotej)
Portrete, figure, najraje pa lonce.
Kdaj kiparite? (Maja T.)
Ponoči ali podnevi - kadar si zaželim.
Iz česa je narejena glina? (Maja T.)
Glina je vrsta zemlje.
Koliko izdelkov ste že naredili? (Danilo)
Več sto.
Kaj je najtežje oblikovati z glino?
(Tadeja)
Vse je zelo lahko, ker je mehka.
Kdaj sta se s pravljičarko spoznali? (Anja O.) Z Ano sva se spoznali pred enim letom v Ljubljani na otroških delavnicah.
Kako ste prišli v Ribnico? (Ines)
V Ribnico sem prišla z avtom (katrco), povabila me je Ana, njo pa njena sestra - vaša zelo prijazna in nadarjena tovarišica.
Strnila v celoto in fotografirala:
Polona Golouh, prof. raz. p.
NASLEDNJA ŠTEVILKA REŠETA IZIDE 29. JULIJA 2002. SVOJE PRISPEVKE POŠLJITE NA NAŠ NASLOV: Škrabčev trg 40, Ribnica ali e-pošta: reseto@ribnica.si, 00 13. JULIJA 2002
Zaželene so diskete (pisava v Wordu=Tlmes New Roman GE, velikost črk=12) in fotografije, pri katerih obvezno pripišite avtorja.
Gradivo oddajajte v navedenem roku.
1.	Pisma bralcev:
Dolžina naj ne presega 30 vrstic (1 vrstl-ca=60 znakov).
2.	Odgovori
Dolžina ne sme biti daljša od teksta, na katerega je odgovor podan. Objavimo samo eno repliko na odgovor.
3.	Ostali teksti:
Dolžina ne sme presegati 45 vrstic (1 stran A4 format). Vse morebitne daljše tekste objavimo le po poprejšnjem dogovoru z uredništvom.
Obvezno se podpišite s polnim naslovom, vključno s telefonsko številko in lastnoročnim podpisom. Ime, priimek in kraj bodo objavljeni, vsi ostali podatki pa zadržani v uredništvu.
Anonimnih vsebin ne objavljamo!
Teksti naj ustrezajo zahtevanim pogojem. Uredništvo sl pridržuje pravico do krajšanja.
ZešEro
Vrtec v očeh vzgojiteljice
MATEMATIKA SE ZAČNE ŽE V VRTCU
Otroci - majhni in malo večji, veseli, razigrani, vedoželjni, nagajivi, včasih pa tudi otožni, jezni ali prestrašeni - so vsakdanja podoba v oddelkih našega vrtca. Vsak otrok je drugačen in umetnost vzgoje je v tem, da sprejmem njihovo različnost ter prilagodim svoje delo njihovim razvojnim potrebam in zmožnostim.
Pri svojem delu izhajam iz spoznanja, da otrok najbolje raste in se razvija, če je sam aktiven in notranje motiviran. Zato sem dolžna zagotoviti otrokom varen prostor, dovolj časa za raziskovanje, igro, možnost izbrati igro oz. aktivnost, v kateri bo sodeloval, ter možnost, da se otrok uči po lastnih poteh (z gradnjo, risanjem, ob dejavnostih na prostem, s plesom, s petjem, ustvarjanjem...). Ob tem se zavedam, da še tako uspešno pripravljene aktivnosti zgubijo vso kakovost, če v skupini ni zagotovljena ustrezna pozitivna klima. Zato ob vsakodnevnih dejavnostih skrbim tudi za zadovoljevanje čustvenih in socialnih potreb. Za otroka je zelo pomembno, da ima zaupnika tudi zunaj družine. In če si je otrok izbral za svojega zaupnika ravno vzgojiteljico, je to zame čast, priznanje in odgovornost.
Prepričana sem, da v raznoliki ponudbi dejavnosti in sredstev vsakdo najde kaj, kar je zanj privlačno in preko česar bo na najučinkovitejši in najustreznejši način razvil svoje sposobnosti.Poti do cilja je veliko, in verjamem, da moja pot ponuja otrokom dovolj izziva za ustvarjalno in bogato življenje.
Poletje je čas počitnic, druženja in sproščenosti. Na počitnice čakamo vse leto in prav vsak član družine si zasluži, da se ima takrat še posebej lepo. Naj bodo vaše počitnice polne sproščenega vzdušja, velikih in majhnih užitkov. Vsi člani tima Korak za korakom vam želimo, da bi bilo to poletje vaše najlepše do sedaj.
Pravijo, da jutrišnji dan nikoli ne pride. Izkoristite današnjega!
Tekst in foto: Katarina Zupančič, vzgojiteljica
Rešeto
0
Ö
V letu 1999 je bil sprejet nov program za predšolske otroke - kuriku-lum za vrtce, po katerem naj bi otroci v vrtcu razvijali tudi matematično izražanje, vzgojitelji pa naj bi jim omogočali učenje matematičnih spretnosti.
Učenje v kurikulumu je proces, med katerim otrok razvija svoje sposobnosti, si pridobiva nove izkušnje, se usposablja za reševanje problemov, razvija spretnosti in socialne veščine. In kako se otroci v vrtcu učijo matematiko, saj je matematika vendar abstrakten sistem urejanja izkušenj, otroci pa razmišljajo zelo konkretno?
Otrokom v vrtcu prikažemo matematične odnose s stvarmi, ki jih obkrožajo, torej s spodbudnim matematičnim okoljem, kot je že ura na steni, koledar, grafični prikazi, načrti, zapisi, deljenje pribora pri obrokih, sprehodi in orientacijski pohodi, igranje trgovine, pošte...
Matematiko odkrivajo tudi v dobro načrtovani in opremljeni igralnici, ki daje obilo možnosti za različne aktivnosti. Naši kotički v igralnici vsebujejo:
•	VSE, KAR NASTOPA V MAJHNIH KOŠČKIH (kocke, gumbi, sestavljanke, žebljički, barvne kroglice, zamaški...)
•	ŠTEVILKE (telefoni, ploščice s številkami, družabne igre, denar...)
•	VSE, IZ ČESAR LAHKO NAREDIJO OTROCI NAČRTE, MAKETE, IZ ČESAR LAHKO GRADIJO (od kock do mivke, peska)
•	IGRAČE ZA IGRANJE Z RAZSUTIMI SNOVMI IN MERJENJE (lopate, lončki, metri, menzure...)
•	RAČUNALNIK s posebnim programom LOGO
Vsi ti materiali in sredstva predstavljajo orodje za učenje matematike. Omogočajo oblikovanje konkretnih izkušenj pri urejanju, štetju, primerjanju, deljenju...
Poleg tega vzgojiteljice poskrbimo, da so kotički opremljeni s sredstvi tudi zato, da se otroci pri vseh dejavnostih, ki potekajo, dobro počutijo, da so jim aktivnosti v veselje ter da doživljajo uspeh pri svojih rešitvah. Vzgojiteljice se z otroki veliko pogovarjamo, smo njihove soigralke in v programu mimogrede uporabljamo matematične izraze. Smo tudi nekakšne "svetovalke", ki otrokom pomagamo najti rešitev. Tako ima tudi socialna težava lahko matematično rešitev. Na primer: premajhno število skirojev za vse otroke - rešimo s pravilno izrabo časa.
Vzgojiteljice tudi ves čas opazujemo otroke pri igri, da ugotovimo stanje matematičnih sposobnosti pri posameznem otroku in se nato v najprimernejšem trenutku (glede na razvoj in zanimanje otroka) odločimo za dejavnost, v kateri otrok skozi prijetno izkušnjo znanje dopolni.
Zgodnje izkušnje z matematiko gradijo temelj za višjo stopnjo matematičnega razmišljanja. Uporaba matematičnega mišljenja pri reševanju konkretnih primerov pa daje otroku zaupanje v njegovo lastno matematično znanje in sposobnosti.
Bernarda Topolnik
5
0
Z'
0
H
Pri čebelarju žvečili sladke 'čike'
Zjutraj nam je učiteljica povedala, da bomo po malici obiskali čebelarja Ivana Lovšina. Pred ogledom nam je še veliko povedala o čebelah. Po malici smo se odpravili na Hrib k čebelarju.
Ko smo prispeli na čebelarjev travnik, nas je on že čakal na klopci. Najprej nam je pripovedoval o čebelah. Čebelarja smo tudi spraševali, on pa nam je odgovoril na vsa vprašanja. Bilo je zelo zanimivo. Ko smo vse izvedeli, smo šli k hišici, kjer je čebelnjak, in tam žvečili "čike". Po skupinah smo se odpravili v čebelnjak, kjer čebelar pobira med. Notri nam je bilo zelo všeč, saj smo tudi slišali čebelje brenčanje. Ogledali smo si čebelarjeve pripomočke, odprt panj in satnice. Satnico, polno medu, smo tudi prijeli in ugotovili, da je zelo težka. Po ogledu smo šli v sobico, kjer čebelar shranjuje med. Videli smo centrifugo, iz katere priteče med. Skupine smo se tako menjavale in ko smo vsi vse videli, je prišla gospa, ki nam je povedala, daje nastal roj. Ogledali smo si ga in se tudi slikali.
Tako se je počasi zaključil naš obisk pri čebelarju. Bilo nam je zelo všeč, predvsem zato, ker smo izvedeli veliko zanimivih stvari o čebelah in čebelarjenju. Ta dan mi bo ostal v lepem spominu. Hvala gospodu Ivanu.
Natalija Tomec, 3.e, Dolenja vas Foto Sonja Pogorelc
BS



Z TONE PRUS NOVI PREDSEDNIK RK INLES-RIKO
Izvolitev novega predsednika je bila ena izmed pomembnejših točk redne skupščine rokometnega kluba, ki jo je vodstvo v prostorih kluba sklicalo zadnji, 31. dan maja.
Glede na to, da nihče izmed prisotnih ni imel skritega v rokavu nobenega imena, ki bi bilo pripravljeno prevzeti vodenje kluba, so možnost imenovanja izkoristili sponzorji. Novi predsednik kluba je tako Toni Prus, nekdanji član predsedstva Športne zveze, predsednik kluba malega nogometa in predsednik športnega društva Lončar.
Branetu Ambrožiču je s sezono 2001/02 potekel dveletni mandat, zlasti v zadnjem letu precej
	m	
v	-*3	

Vodstvo in sponzorji kluba
burno in "je prav, da vodenje predam novim silam in ambicijam". Zadovoljen je, da mu je uspelo letos izkazati pozitivno finančno stanje, čeprav klub še vedno bremeni 900.000 SIT starih terjatev (Riko hiše, Kovinoplastika) od 3,1 mio SIT, kolikor je znašal primanjkljaj. Nazorni odbor je zato vodstvu svetoval, da v prihodnje odhodek pri-
lagodi finančnim zmožnostim kluba, da ne bo takšnih odstopanj. Neracionalne porabe sredstev, na kar je del športne javnosti precej namigoval, po mnenju Stojana Gelzeta odbor ni ugotovil. Pri podpisu pogodb naj ne bi bilo nepravilnosti, vrsta težav pa se naj bi nizala tudi zaradi tega, ker določeni sponzorji niso poravnali svojih obveznosti.
Je pa toliko bolj Ambrožič nezadovoljen s strokovnim delom trenerjev, saj je prišla na dan "popolna polarizacija kadrov". Pravi, da se je trudil izboljšati odnose med njimi, a naj bi vladala takšna antipatija, da ni mogel ničesar več urediti. Da je v samem vrhu precej trenj, je pokazalo tudi to, da se je skupščine udeležil le trener kadetske ekipe Ciril Andoljšek. Po vseh nesoglasjih, ki so se vrstila med njim in trenerjem članske ekipe
Zdenkom Mikulinom, je Andoljšek pj| h.'j zadovoljen, da so se kadeti uspeli ifŽJtS uvrstiti vsaj v finale državnega prven-stva. "Radič, Karpov in Mikulin so =si nam venomer svetovali, da kadeti treniramo tudi z višjimi igralskimi kategorijami. Zdaj pa je Mikulin izjavil, da bi to kadete lahko le zmedlo...Potem ko je iz naših vrst v člansko ekipo potegnil še dva igralca, se je vzdušje v naši ekipi povsem porušilo in na treninge je prihajalo le še po osem igralcev."
Miha Klun, ki je vodil delovno predsedstvo, je izpostavil še en problem, ki ga v ribniških rokometnih vrstah opaža že nekaj let. Medtem ko vzgojimo izvrstne mladince, se izkaže, da po prehodu v člansko ekipo ne dajo več najboljšega iz sebe, je pripomnil. Tudi on enega izmed vzrokov vidi v nesoglasju med strokovnim kadrom, "zato bo potrebna avtoritarna osebnost".
Klub pa bo po Klunovem mnenju moral privabiti tudi starejše igralce do 35 let in ekipo bi lahko
Igralce je predvsem zanimalo, ali se jim bo izplačalo odigrane, čeprav izgubljene tekme. Brata Hojč sta dejala, da jim je vodstvo vseskozi vzbujalo občutek krivde, češ "mi smo vam dajali denar, vi ste pa izgubili". Nam pač tekma ni šla od rok, je pripomni! eden izmed njiju, vendar sta proti temu, da vodstvo ekipo kaznuje z neplačevanjem honorarjev.
okrepili že z 2 ali 3 kupljenimi igralci. Malo cenejše, a še vedno dovolj dobre za obstanek v 1. A državni ligi, je dejal. "Že 10 let namreč igramo z generacijami, kjer so fantje stari med 21. in 22. letom. Premalo so izkušeni, ker pa ni starejših igralcev, tudi ne morejo igrati v njihovi senci."
Tone Prus seje že dogovoril, da bo Janko Ilc novi trener prve ekipe ter vodja pionirske šole. Vsi igralci ostanejo v dosedanji sestavi, pridružili pa se jim bodo še nekateri, ki so v sezoni 2001/02 odnehali zaradi sporov z vodstvom. Večina igralcev je pogodbe že podpisala. V naslednji številki bomo tako lahko poročali o načrtih, ki jih je pripravil novi predsednik kluba.
Tekst in foto A. Pahulje
Toni Prus
Karate
Večina karateistov z oranžnim pasom
Ob zaključku treninga pred poletnimi počitnicami so bili mladi karateisti aktivni na dveh poljih delovanja: na državnem tekmovanju v JKA-karateju in izpitih za pasove. V obeh primerih je prišlo do izraza napredovanje vsakega posameznika glede boljšega obvladovanja telesa in prostora, koncentracije in psihičnega pritiska. Napredek je bil opazen pri vseh.
Osem naših karateistov se je 18. maja udeležilo državnega prvenstva v JKA - karateju.
V kategoriji boji, dečki do 14 let, je Gašper Hren dosegel 3. mesto, in v kategoriji boji, dečki do 13 let, Tilen Nosan prav tako 3. mesto. V ekipnem delu tekmovanja, v kategoriji kate, dečki do 12 let, so učenci Sandi Gornik, Rok Henigman in Svan
Mali dosegli 3. mesto.
V	juniju so pod vodstvom trenerja Toneta Ančnika (mojster karateja 6. dan) opravljali izpite za pasove. Dva karateista sta pridobila oranžni pas, 5. dan, velika večina oranžni pas, 6. dan, nekateri rumeni pas, 8. in 9. dan.
V	času počitnic od 24. do 26. junija so se neka-
teri izmed njih udeležili poletnega tabora v Bohinju. Program: trening karateja na prostem, izlet okoli jezera in do Mencingerjeve koče, trening z mojstrom karateja, 8. dan, Paolom Bolaffijem. Veselimo se že skupnih doživetij na srečanju in ponovnega treninga v jeseni.
Nena Weithauser-Plesniöar
.HEšero
30
Zlata medalja in svetovni rekord
MIHA TRDAN V KEGLJAŠKI EKIPI REKORDERJEV
17-letni Prigoričan in od leta 1998 član cerkniškega kegljaškega kluba je s svetovnega prvenstva v kategoriji kadetov prinesel zlato medaljo in rekord v številu porušenih kegljev
Takega uspeha se slovenska kadetska reprezentanca na svetovnem prvenstvu, ki je od 3. do 7. junija potekalo v nemškem Osterhofnu, niti najmanj ni nadejala. Kako le, ko pa sploh ni bila favorit med 13 reprezentancami, kolikor jih je nastopilo. V prijateljskih tekmah se ni nič kaj izkazala, zato pa je bilo letošnje svetovno prvenstvo očitno njeno. "Prav eksplodirali smo," je dejal Miha Trdan, ki je skupaj s še tremi kolegi osvojil ne samo zlato medaljo, marveč tudi rekord.
1829 zrušenih kegljev, kar je za 20 več od starega rekorda. In ta dosežek bo večen, saj bodo kegljači od zdaj naprej tekmovali v novi disciplini: članske in kadetske moške ter ženske ekipe se bodo preizkušale v 120 lučajih. Razlog je verjetno tudi v tem, da so še posebej moške članske tekme, kjer je bilo treba keglje zalučati 200 - krat, trajale predolgih pet ur in so zato izgubile privlačnost, je menil Miha.
Slovenska kadetska ekipa je na prvenstvu, kjer se večinoma zberejo evropski tekmovalci, saj drugje kegljanje ni tako popularen šport, delovala enotno in vsak igralec tudi zelo dobro, tako da je to res ekipni uspeh. Medtem ko je druge premagala trema, so Slovenci neobremenjeni z rezultatom premagovali keglje, a prvih 50 metrov steze je bilo tudi za Miho silno težkih. 'Tresle so se mi noge,"]e odkrito priznal. Moški kadeti doslej domov še niso prinesli tako vrhunskega rezultata, saj je bila reprezentanca pred dvema letoma druga, so bile pa boljše ženske, ki so osvojile naslov svetovnih prvakinj. A letos jim je šlo slabše in so se morale zadovoljiti s petim mestom. Kegljanje je v Sloveniji še vedno
zapostavljen šport in razen čestitk Kegljaške zveze Slovenije kadeti niso dobili nikakršne finančne nagrade ne za osvojeni naslov ne za rekord. Toda kljub vsemu jim bodo ostali nepozabni trenutki na zmago, je dejal Miha, ki si je kegljanje izbral za šport, v katerega bo vlagal vse svoje moči, pa čeprav ga še bolj mika in navdušuje mali nogomet. A kegljanje je pri njem že družinsko pogojeno, saj ga je tega športa naučil prav oče, ki ga Miha še vedno ne prekaša. "Pri kegljanju veliko pomenijo izkušnje, ki pa jih jaz še nimam. S tem zapletenim in sila natančnim športom se ukvarjam šele osem let. Napredoval sem vsaj toliko, da se mi več ne zgodi, da ne bi podprl kakega keglja."
Na svetovnem prvenstvu mu je uspelo vseh devet kegljev podreti 3x in ravno v tem je čar kegljanja, zatrjuje Miha. Drugače si obsojen na ti. 'čiščenje terena1, ko se pred tebe postavijo keglji, ki si jih prvič zgrešil. Takrat te lahko premaga tudi izguba koncentracije, ker moraš nenehno ponavljati iste gibe. Natančnost in koncentracijo pa moraš ohranjati iz leta v leto, da je lažja pot do dobrih rezultatov, ki so pogoj, da se uspeš prebiti tudi na kakšno bolj vidno kegljaško mesto. Finančno kegljanje ni pretirano drag šport in klub Brest Cerknica že zdaj poskrbi za brezplačne treninge 3 - krat tedensko in povrne stroške prevoza, pravi Miha. Težava se pojavi, če želiš, tako kot Miha, trenirati vsak dan, ker si moraš vsakič posebej organizirati tudi prevoz. Veliko lažje bi mu bilo, če bi Ribnici uspelo zadržati staro kegljišče, ki je nekoč bilo v centru Ideal, ali pa bi se zgradilo novo. Tako pa seje morala nekdaj tako dobra ribniška ekipa raztepsti na vse strani, da si je našla vsaj primerne pogoje za treniranje.
Tekst in foto A Pahulje
Športno društvo " Lončar"
Dolenja vas pripravlja
1. TEK PO C L0NČARIJI
(DOLENJA VAS - PRIGORICA - 5 BLATE - RAKITNICA)
Sobota, 6. julij, 2002, ob 18.30
PRIJAVE:
Prijave sprejemamo do sobote, 6. julija 2002, po telefonu na št:
041/517 446 (Srečko Vrbinc); 041/ 633 415 (Tone Prus) ali pred startom med 15. uro in 17.30, ko boste tekmovalci prevzemali startne številke.
PROGRAM:
15.00	-17.30
start teka po kategorijah za ŠOLSKO MLADINO
18.30
start teka ostalih kategorij na 9.500 m
20.00
topel obrok
20.30
kulturnozabavni program z ansamblom Slavko, razglasitev zmagovalcev po kategorijah tudi za šolsko mladino in žrebanje praktičnih nagrad
STARTNINA:
Članice, člani:	1.500 SIT
Mladinke, mladinci: 1.500 SIT Šolska mladina:	400 SIT
ŠD Lončar k tekmovanju še posebej vabi domače tekmovalce ter mladino, tiste pa, ki vam zdravje ali energija ne omogočata teka, obveščamo, da lahko progo tudi prehodite.
Tek šteje za Dolenjski pokal v tekih 2002 in se točkuje po pravilih Dolenjskega pokala.
Novost 1. TEKA PO LONČARIJI je tekmovanje EKIP. Za posamezno ekipo lahko tečejo samo 3 tekmovalci, ki so se tudi v posamičnem teku prijavljali za isto ekipo. Seštevajo se posamični doseženi časi. Nastopiti morajo najmanj 3 ekipe.
Generalni pokrovitelj tekmovanja je Občina Ribnica.
finMVpQniVM A Prebivalce Dolenje vasi, Rakitnice, Blat in Prigorice prosimo za UD V u V 1 MllU potrpežljivost, ker bodo v času 1. Teka po Lončariji krajše popolne zapore.
Rešeto
31


ZIXIJL>IC>
(■\ TŠD Grič
i 50 KILOMETROV ZA 50 KOLESARJEV
Ker je sezona v polnem razcvetu, so v vedro kolesarstva Ribniške doline svoj lonček izlili tudi rekreativci dobre volje, ki so svoje prihranjene ali odvečne atome energije usmerili v vrtenje pedalov. Slednje je organiziral TŠD Grič na lepo, "dan mladostniško" obarvano soboto, 25. maja.
Okroglih 50 kilometrov na en mah bo treba prevoziti, so rekli organizatorji, ko so razmišljali, da bi bilo več morda preveč zastrašujoče slišati, manj pa za prave kaveljce in korenine kar žaljivo povedati. Kot da bi se dogovorili, da se bo vsak kolesar iz oči v oči spoprijel z enim kilometrom poti, eden pa bo še za rezervo, je bilo videti, ko se je 51 prijavljencev zapodilo na kolesarsko pot. Od Griča je bilo treba najprej pririniti do Nove Štifte, nato s polnimi pljuči nabirati kisik za poganjanje do Travne Gore. Za "taprave” je bila potem mala malica še pot do Jelenovega Žleba in Glažute, posladek pa spust po Rudeževi cesti v Rakitnico, Dolenjo vas, Prigorico in zadaj po Brezju mimo Ugarja nazaj na Grič.
Da nesreča nikoli ne počiva, ne ve samo pregovorni Murphy, ampak tudi Janez Pirker. Ker se spozna na mehanske kolesne škrate, ki na taki poti, kot je bila sobotna, radi priskočijo iz obcest-
nega grmovja, je dobrovoljno in potrpežljivo za kolono vozil svojo "reštngo" prve kolesarske pomoči. Tik pred Travno Goro mu je bil za to še kako hvaležen kolesar, čigar kolo je dobilo neizpodbitne virozne znake "strgane ketne".
Na cilju - Griču, so se po okrepčilu in kratkem počitku najbolj zagreti pomerili še v spretnostni vožnji na deponiji ob igrišču. Kako primerno, da je še vedno tam. Najpomembnejša je seveda dobra volja, ki popravi od časa do časa nekoliko grenke priokuse.
In tekmovalni TŠD?
V	petek, 17., in soboto, 18. maja, se je dogajanje preselilo v Kamnik.
Priložnost smo imeli od bliže raziskati novozgrajene terme Snovik , kjer je potekal prvi Kamniški aquat-lon. Kaj smo poleg prijetnih vtisov prinesli domov? Pet lepih uvrstitev.
Rezultati:! mesto Linda Pelaj (100 m plavanje, 600 m tek), 1 mesto Urška Oražem (300 m plavanje,
2500 m tek), 2. mesto Albert Pelaj, 5. mesto Tadej Osvald (100 m plavanje, 600 m tek), 4. mesto A. Pelaj (750 m plavanje, 5000 m tek).
V	samem centru Kamnika pa se je odigral že tradicionalni Kamniški duatlon. Nekoliko utrujena in z malce smole je mladina vseeno pobrala nekaj
medalj in priznanj. Dekleti Urška in Linda se nista zadovoljili z nič manj kot prvim mestom. Pa naj še kdo reče, da ženskam trma škodi! Fantje so se za njima postavili v nekakšno vrsto - najbolj je bil zadovoljen Tadej, ki mu je Kamnik, tako kot že lani, zopet prinesel kolajno - tokrat bronasto. V gosjem redu sta sledila še Albert P. in Lovro O.
Ker si nekateri naši tekmovalci nabirajo tudi točke za skupni Pokal Sobote (Primorski teki -filipides) pri čemer morajo biti udeleženi vsaj na šestih tovrstnih prireditvah, so se v soboto, 25. maja, namesto na kolesarjenje podali na tek v Hotedršico. Ne zaman: Albert in Linda sta se oba vrnila s srebrom, ko sta pretekla 1500 oz.1200 m.
Še eno hrvaško srebro je za TŠD Grič pridelal Albert na prvem Lovranskem triatlonu 8.6.2002. Neprijetno vetrovno in hladno vreme ni bilo ovira, daje premagal morskih 400 m, 11 km kolesarske poti in nato 2500 m tekaške proge.
O. P.
Plavanje
ARENA POKAL 2002
STATISTIČNI PREGLED UDELEŽENCEV PO KLUBIH
Tako je statistično videti plavalni miting, na katerem je 15. junija v Ljubljani nastopilo 27 plavalcev ribniškega plavalnega kluba in kjer konkurence resnično ni manjkalo. Najbolje uvrščeni je bil Martin Maležič, ki je v svoji konkurenci zasedel dvakrat četrto mesto: na 50 m prosto in na 50 m hrbtno. Blizu kolajne je bila tudi Keyla Andoljšek, ki je na 50 m prsno osvojila
peto mesto, medtem ko je Katarina Rajh na 50 m hrbtno zasedla štirinajsto. Tudi Rok Polajžer in Nejc Lovšin sta solidno plavala, a več kot do šestnajstega mesta se jima ni uspelo uvrstiti. Nastopili so še Blaž Oražem,Tilen in Sebastjan Kočevar, Janja Starc, Nika Zobec, Nik Zobec, Nik Rus, David Kovač, Kristjan Obranovič, Nastja Pucelj, Tia Čiček, Matej Mrak, Matic Lovko, Urban Bradeško, Tajda Lukič, Ana Češarek, Ana Čampa, Gal Golež, Žan Hočevar, Anže Oražem in Pavla Lušin.
V plavalnem klubu smo ob zaključku sezone organizirali tudi piknik za vse plavalce, njihove starše, sponzorje in donatorje. Povabilu predsednika Plavalnega kluba Francija Buta se je odzvalo preko 100 članov in nekaj uglednih gostov. Naj omenimo samo Nestorja Mankoča (očeta Petra Mankoča in predsednika plavalnega kluba Ilirija) in župana občine Ribnica Jožeta Tanka. Sicer pa je piknik potekal v športnem ozračju, kjer so se v nogometu in odbojki pomerili starši in otroci. Vsi pa smo se strinjali, da piknik postane tradicionalen.
Drago Marjanovič
Foto Vlasta Nadler Maležič
Oznaka		Klub	M	Ž	Skupno
1.	BL	RK BANJA LUKA	2	1	3
2.	BM	BRANIK MARIBOR	16	25	41
3.	BS	BOSNA SARAJEVO - BIH	3	5	8
4.	CER	CERKNO CERKNO	2	2	4
5.	CK	CELULOZAH KRŠKO	6	0	6
6.	CRT	CEM.RUDAR TRBOVLJE	13	7	20
7.	FR	FUŽINAR RAVNE	15	25	40
8.	IL	ILIRIJA LJUBLJANA	24	14	38
9.	KA	KAMNIK KAMNIK	7	5	12
10.	LL	LJUBLJANA LJUBLJANA	5	9	14
1!	MLZ	MLADOST ZAGREB - CRO	18	25	43
12.	MNC	MARINES NEPTUN CELJE	15	12	27
13.	MS	MORNAR SPUT-CRO	26	18	44
14.	M SV	MLADINSKI SERVIS VELENJE	9	6	15
15.	MTK	MERIT TRIGLAV KRANJ	23	38	61
16.	PRB	PRIMORJE R.BANKA-CRO	24	20	44
17.	RIB	RIBNICA	16	n	27
18.	RR	RADOVUICA RADOVUICA	19	27	46
19.	SRK	SISAČKI PLIVAČKI KLUB-CRO	20	21	41
20.	ZAL	T.2000 ZALAEGERSZEG - HUN	0	1	1
Skupno:			263	272	535
32
.Reš e ro
Kolesarski podvig
V TEDNU DNI S KOLESOM OBKROŽITI SLOVENIIO
Tri je bilo srečno število za druščino, ki se je pred desetimi leti našla na isti stični točki -v ljubiteljskem kolesarjenju. Andrej Klemenc ml., Vojko Štanfelj iz Ribnice in Toni Mohorič iz Velikih Lašč so v njem videli imenitno priložnost za svojo rekreativno športno rast, ki jih je letos pripeljala do svojevrstnega vrhunca. 22. junija so začeli uresničevati svoj projekt "Slovenija za teden dni", izziv, ki bo po prevoženih 1070 kilometrih neke vrste njihov življenjski uspeh.
Priprave na projekt oz. 'aktivno-rekreativni dopust1, ki so ga zasnovali že lani, so bile kar zahtevne, saj je moral vsak izmed njih že v letošnji polovici leta prevoziti od 3- do 5.000 kilometrov, kar pomeni okrog
3 ure kolesarjenja na dan. Na podvig se niso pripravljali kot tim, razen nekajkrat, da so videli, kako homogeni so kot skupina. A na razgibanem slovenskem terenu, ko jih na lokalnih asfaltnih poteh ne bodo presenečali samo vzponi in spusti, marveč nadlegovala tudi vročina ali osvežil dež, bodo morali delovati enotno, je dejal Klemenc. Če jim bo naklonjena sreča, bodo podvig izvedli do konca in se zato medsebojno spodbujali, saj vedo, da bo po kakšnih treh dneh pri vsakem izmed njih nastopila psihofizična kriza. Vsak dan bo treba namreč v tretjini dneva prevoziti okrog 150 kilometrov. Najdaljša etapa pa jih čaka predzadnji dan. Dolga je 161 km, voziti pa bo treba po najtežjem, primorskem terenu - od Komelja do Ilirske Bistrice in se vmes povzpeti na zloglasni Črni Kal. Vse poti pa se bodo vile tudi po sosednjih državah, tako da je tura prava kolesarska
internacionalka. Zavili bodo na Madžarsko, prestopili Avstrijo, pokukali v Italijo in zaokrožili na Hrvaško. "Za vsako državo po en štempelj," je dodal Klemenc.
Dva se bosta vozila s specialnim cestnim kolesom, eden pa jo bo ubral z gorskim kolesom. Za spremstvo bo vsak dan poskrbela druga družina, ki se bo s svojimi podala na isto pot z vozilom, spali pa bodo izključno na turističnih kmetijah. Gručica kolesarskih zanesenjakov naj bi se sproti in priložnostno povečevala. Vsake toliko časa ali na delih etap naj bi se jim pridružili še kolesarski prijatelji z vseh koncev Slovenije. Največ si jih Klemenc obeta na kralju vzponov, Vršiču, "ker gre za markantno točko".
Ko bodo obkrožili Slovenijo, jo bodo jeseni jadrno ucvrli še okrog ribniške občine, vendar le, če bo do takrat v občini na voljo zemljevid, prejšnji je pošel že pred leti in tudi meje na njem so bile še stare. V enem dnevu bi tako opravili pravo kolesarsko popotno pot in s tem dejavno nakazali, da Ribnica nujno potrebuje ne samo nov zemljevid, marveč mora vanj vrisati kolesarske poti. Medtem ko se Neri-bničani navdušujejo nad našo pokrajino, ki je prepolna prelepih terenov, so to svetovno tendenco kolesarskega popotništva prej kot Ribnica zaznale vse sosednje občine. Kočevje je tako pot odprlo nedavno.
Če ne bo poškodb in če bo volja še naprej tako neutrudna, bi bil lep izziv tudi prevoziti vse slovenske avtoceste, ko bodo le-te zgrajene, razmišlja Klemenc, vendar bo bržkone težko dobiti dovoljenje.
Z rekreativnim kolesarstvom se v Ribniški dolini sedaj ukvarja že kar lepa druščina, kar dokazujejo tudi dobro obiskani 'kolesarski vikendi1. V začetku junija se je na primer 40 naših kolesarjev vozilo ob Kolpi, isto število pa se jih je lani odpravilo s kolesom na Grossglockner. Vsaj okrog 100 je po mnenju Klemenca v Ribniški dolini že takih rekreativcev, ki so sposobni prekolesariti vsaj 50 km na dan. Za ustanovitev društva pa gručica, ki se je nabrala okrog prvih treh - Andreja, Vojka in Toneta - ni zainteresirana. Za zdaj so se kot najuspešnejša izkazala spontana združenja, saj tako tudi krega ni glede skupne blagajne ali nezadovoljstva z vodstvom.
Tako neprisiljeno je nastala tudi naveza omenjenih treh kolesarjev, ki dandanes redno 5- do 6-krat letno opravi 'skok v neznano'. A idej je milijon...
A Pahulje
Foto Fantasy
"Je tihi čas,
ko za gore poletno sonce tiho gre, poletno sonce,
ki prešlo je z žgočim žarom vso zemljo."
(Lord Byron)
JULIJ
Datum:	SOBOTA, 6. 7. 2002
Kam:	na RODICO (1962 m)-ČRNO
PRST (1844 m)
Zahtevnost:	ZAHTEVNA
Trajanje:	7 ur
Vodja pohoda: Marjan Lesar
Datum:	SOBOTA, NEDEUA/
20.-21. 7.2002
Kam:	na TRIGLAV (2864 m)
Zahtevnost:	ZELO ZAHTEVNA
Trajanje:	8 urin 8 ur
Vodja pohoda: Zdenka Mihelič
Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....).
PLANINSKI
NOVIČKI:
© PD Ribnica obvešča vse planince, ljubitelje narave in ostale, da so SREČANJA ribniških planincev in simpatizerjev do nadaljnjega V NOVIH PROSTORIH PD RIBNICA - ZA STARO POLICIJSKO POSTAJO. Srečanja so še vedno vsak torek ob 19. uri. Na srečanjih se pogovorimo o vtisih s prehojenih poti, pa o načrtovanih turah...; možno je tudi plačilo letne članarine in seznanjanje, informiranje ter prebiranje planinske literature (zemljevidov, vodnikov, revij...)! SE VIDIMO V TOREK!
© Gorska reševalna služba Slovenije je 16. junija praznovala 90-letnico ustanovitve, za katero sta dala glavno pobudo dr. Josip Tičar in dr. Jernej Demšar. Tako sta Kranjska gora in datum 16. 6. 1912 zapisana kot kraj in datum rojstva te prostovoljne organizacije, ki ima danes že 764 reševalcev, med njimi več kot 500 aktivnih, ki so lani npr. sodelovali na kar 262 akcijah. Več o analizi lanskoletnih reševanj (primeri in opisi), novem načelniku GRS S, smernicah za naprej itd. lahko preberete v Planinskem vestniku, št. 6/ 2002. O sami zgodovini, predvsem zgodovini reševanja v Kamniških Alpah, pa si lahko preberete v novi knjigi "Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom", avtorja Franceta Malešiča.
Zdenka Mihelič
Največja bojazen treh kolesarskih popotnikov v projektu 'Slovenija v tednu dni' so poškodbe in žulji. In čeprav so namensko izbrali prvi teden poletja, ker naj bi bil vremensko precej stabilen, se zavedajo naporov ob hudi vročini. Zanjo in za dež jih je pripravila Grča, ki jim je omogočila nakup kakovostnih dresov, in so tako bolje pripravljeni na ostre klimatske pogoje.
Kolesarji si bodo prek posebnih polarnih ur redno spremljali svoj srčni utrip in pazili na porabo kalorij, ker z vožnjo ne želijo pretiravati, svoj podvig pa bodo zabeležili tako s kamero kot s fotoaparati. Pa tudi plačali si ga bodo sami. Največ denarja bo treba pustiti na Primorskem, najcenejše pa bodo prešli preko Prekmurja.
Rešeto
33
i>ir<ii>ejLni irxijL>io«dis;
a rxj iicxi <>«■ ojlojji
osedje Cenetovega dvorišča so 2. junija raje kot pred televizorji prvo tekmo slovenske reprezentance na svetovnem nogometnem prvenstvu KnV je SOdnik!« K-Jfs; ^^^spremljali preko velikega zaslona. Ko bi množica na Cenetovem dvorišču vedela, da tisti dan opazuje le enega izmed porazov, bi bilo verjetno manj pričakovanja in nejevolje. Tako pa je ribniški študentski klub prizorišče pripravil
2 KATERA TV JE ŠE GLASNEJŠA OD MOJE?
tudi za zmago, kjer seveda v vročem popoldnevu ni manjkalo piva. Ko je bilo upov konec, je moderator povabil vse zagrenjene, da vendarle plačajo prijateljem pijačo, če so izgubili stavo. Zakaj, 'Samo milijon nas še živi,'...se je zaslišalo...
refren se je kar sam položil I na ustnice, ko smo na gra-I jskem mostu zagledali prvega moža naše domovine. Nas je presenetilo. Najprej, ko smo ga v spremstvu njegove hčere Ane 7. junija nenapovedanega ugledali na hodniku Miklove hiše, še bolj pa, ko se je nekaj minut kasneje že umaknil z razstavnega prizorišča.
Oko gaje ponovno zaznalo zunaj galerijskega dogajanja, na grajskem mostu, ko si je čistil duha ob pogledu na Bistrico. Pot je sam, brez varnostnikov, nadaljeval po parku. Premišljeval, se sproščal. Vmes pa le opazil, daje Bistrica nekam krepko zaraščena z bičkom. Toda tako mora biti, so mu pojasnili naknadno.
ani odprto igrišče poleg podružnične osnovne šole ušje takega zaključka šolskega leta še ni imelo in tudi ni doživelo toliko nenavadnosti, kot jih je 15. junija povzročil preučevalec plazilcev. Potem ko je šola pripravila kar obsežen kulturni program, v katerem so se z nasmejanimi obrazi in z veliko dobre volje staršem predstavili otroci, je prišlo - po mnenju otrok - tisto naaaajbooooljše. Kuščar legvan, kača udav in majhen, a precej živahen krokodil. Sedemmetrskega pitona herpetolog ni pripeljal s seboj, ker je za prevažanje v njegovem osebnem avtomobilu le prevelik. Lahko pa se je na zadnjem sedežu
pripeljal krokodil, ki je gručo radovednežev v nekem trenutku povsem razpodil. Potem ko je nekaj časa mirno tičal na mizi, je vznemirjen od stalnih dotikov nenadoma planil z nje. Da bi slišali in videli, kakšen vrišč je nastali Celo sončna očala so se znašla vsa polomljena na tleh. In vse to samo zaradi metrskega krokodila z zavezanim	gobcem...Pogum	je
pokazala tudi vodja šole Marija Lovšin, ki si je okrog vratu nadela legvana, v večini rok pa se je znašel udav. Otroci so te eksotične plazilce ljubkovali kot mačka mlade. Strahu nobenega, še manj pa ga je bilo pri herpeto-logu, ki se s preučevanjem plazilcev ukvarja že 30 let.
1 Zneurju, kije 16. junija popoldne zajelo naše kraje, seje pod pritiskom narave \/zlomila tudi 400-letna lipa pri Novi Štifti. Lipa je tistega dne ostala brez ene V veje, lastnica vozila, ki je avto v zavetje lipine krošnje skrila pred morebitno točo, pa brez avta. Splet nedoumljivih naravnih okoliščin je privedel do tega, da se je veja, ki se je v stoletjih odebelila v srednje debelo drevo, zlomila in padla na prednji del avta. Zarila se je v sam motor, tako da so jo morali odžagati iz avta, ki je s tem najverjetneje tudi
*4 GROM IN STRELA kon,ča' SVTpc* Mot°r"e f f50 hrumelet tudi
.v-?;	naslednji dan, ko je bilo treba nesrečni teren
počistiti, sončno svetel dan pa je tudi jasneje - MMiiiin i pm» n. ....ur	pokazal smolo iz prejšnjega dne. Ob popolnoma zmaličeni pločevini so vsi očivid-
ci nejeverno zmajevali z glavo in vse, kar je uspelo priti iz njihov ust, je bilo: »Ra saj to ni mogoče!..
Vandrala A. Pahulje
äbSeto
NEKDJJ BIL JE TAKŠEN X
RIBNIŠKI VSAKDAN...
xmdd
RIBNICA IN RIBNIŠKA DOLINA NA PRELOMI)
19. v 20. STOLETJE V DOKUMENTIH ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA
Dokumenti, ki so in bodo predstavljeni, imajo dva namena. V zgodovini Ribniške doline bomo obrnili list knjige za stoletje nazaj. Starejšim bralcem kot nostalgičen spomin na svojo mladost in življenje ob prelomu stoletja, mlajšim pa izziv po "brskanju’v arhivu in iskanju "nečesa novega".
Besedila objavljamo v izvirnem jeziku tedanjega časa, saj želimo ohraniti verodostojnost. Teksti zato niso jezikovno popravljeni.
ŽANDARMERISKA STANIČA RIBNICA - OKRAJNEMU SODIŠČU V RIBNICI II. SEPTEMBRA 19,il
Dne 10. septembra 1931 god. dopoldne ali popoldne neznano se je na gmajni takozvani Goli hrib, obesil Franc B. iz Rakitnice...
Pri tozdevni poizvedbi je izpovedal posestnik Mrhar Blaž iz Rakitnice, da je bil on dne 11.sept. dopoldne v gmajni Goli Hrib, ki je oddaljen 1/4 ure od Rakitnice ter tam slučajno zagledal enega človeka, ter je v prvem trenutku mislil, da stoji en človek, ko pa je bolje opazoval je videl, da je privezana žica na bukvi je stopil bliže in ugotovil, da se je pred-navedeni obesil, ter, da je po obrazu ves plav...
Truplo se je preneslo v mrtvašnico v Rakitnici, ter se odredilo, da se s pokopom počaka do odreditve sreskog sodišča v Ribnici.
Marija B. žena obešenca je izpovedala, da je ona svojega moža dne 9/9 okrog 6 ure, ko je odšla na delo v Blate pustila v postelji in mu je še rekla, če si bolan pa leži in se šele zvečer okrog 9 ure vrnila domov in opazila, da moža ni doma.
Dalje je Marija B. ispovedala, da je bil njen mož več let zaposlen v rudniku v Kočevju, ter da je bil pred dvema mescoma odpuščen iz dela, ker pa ni mogel druziga dobiti se je ukvarjal s čiščenjem gmajne na Golem hribu, ter da je večkrat pravil, da ga želodec boli in
tudi pri tem pripomnil, da si bo vzel življenje, zadnje dni pa je bil zelo zamišljen.
France B. si je napravil z 3 mm debele žice na katero je navezal eno rinko baje od dvokolesa, zanko, jo privezal na eno vejo od košate bukve, polomil vse male veje okrog sebe, da mu niso ovirale, položil klobuk na en kamen, stopil na en zraven bukve stoječ kamen, si nataknil zanko na vrat in skočil s kamna.
Pri preiskavi obleke se ni našlo ničesar razen komad vrvce. Isto tako ni našla njegova žena doma nobenega pisanja, iz katerega bi bilo razvidno zakaj se je obesil.
ŽANDARMERISKA STANIČA RIBNICA - OKRAJNEMU SODIŠČU V RIBNICI 13. JUNIJ 1931
Dne 12. junija 1931 god. okrog 20 ure je pri kopanju v potoku Bistrica utonil Ulčar Albert... ključavniški vajenec Oražem Jakobu iz Ribnice.
Pri tozadevnem poizvedovanju sta izpovedala ključavničarski pomočnik Novak Albin in Rudolf Franc, oba zaposlena pri Oražmu Jakobu, daje šel dne 12. junija takoj po 19 uri, ko se njih delo v tovarni konča, z njima na kopališče v potok Bistrico, nakar se je slekel in šel čez čas v vodo, katera je bila na tistem mestu približno 80 cm globoka in se tam nekaj časa umival. Potem je šel po vodi navzgor kakih 20 metrov od kopališča in to pri strani obrežja, tam pa se je pri eni ob strani brega rastoči vrbi obrnil na sredino vode, tam pa mu je gotovo vsled krča zvilo noge tako, da mu je glava šla pod vodo in so se mu samo roke vidle iz vode.
Novak Albin je po njegovi izjavi takoj svoje tovarše nagovoril naj Ulčarju pomagajo, kateri pa so mu rekli, saj moli roke iz vode, Novak pa je šel med tem časom okoli kopališča iskat kakšnega drugega, da bi pomagal Ulčarju, je pa slednji že zginil pod vodo, katera je na istem mestu globoka 170 do 2 m.
Med tem je nastala zmešnjava in se ni nihče upal skočiti v vodo, da bi Ulčarja potegnil iz vode, pač pa je prednavedeni Novak pritekel po Oražem Jakoba, kateri je dospevši na licu mesta takoj skočil v vodo in po 3 minutah iskanja Ulčarja potegnil iz vode.
Takoj ko je bil potegnjen iz vode mu je prožil prvo pomoč Dr. Oražem Ivan, kateremu pa se po en in pol urnem prizadevanju ni posrečilo ga spraviti k življenju.
ŽANDARMERISKA STANIČA RIBNICA - OKRAJNEMU SODIŠČU V RIBNICI 16. SEPTEMBER I93l
Dne 11. 9.1931 okrog 2 ure je bilo v kuhinjo trgovca Onič Davorina iz Ribnice vlomljeno skozi okno in sicer na ta način, da je storilec razbil eno šipo, odprl okno in šel v kuhinjo. Onič, kteri je spal v zgornjih prostorih je zaslišal nek ropot in šel z eno svečo se overit,
kdo bi bil v njegovih spodnjih prostorih. V veži ni takoj nič opazil, ko pa se je obrnil je zapazil, da se nahaja v gostilniški sobi in je takoj s samokresom ustrelil, nakar je začul ropot v kuhinji in ko je stopil na dvorišče je videl dva moška s čepicama kako sta se plazla skozi okno iz kuhinje nakar je ponovno oddal dva strela iz samokresa, da jih je preplašil, misleč, da ga ne napadeta, nakar sta oba vlomilca pobegnila v smeri za cerkvijo proti Mlaki. Storilci so Oniču odnesli dva zavoja Zeta po 20 komada in dve škatlji Vardar cigaret po 20 komada v skupni vrednosti 30 dinarjev...
Ker je Stanko M. iz Mlake radi sličnih dejanj že predkaznovan in je šele pred 4 dnevi prišel iz zapora in se je njega takoj osumilo in s tem, ker je Onič videl, da je storilec imel rujavo kapo slično kakršno ima osumljenec je skoraj sigurno, daje on prednavedeno tatvino izvršil.
ŽANDARMENRISKA STANIČA RIBNICA - OKRAJNEMU SODIŠČU V RIBNICI 3. MAREC 1932 (ZASLIŠANJE PRIČE DROBNIČ MATIJA)
Moja hiša (V Ribnici, na Mlaki št. 140) je dne 10. 2. zgodaj zjutraj zgorela, po mojem mnenju radi tega, ke sta Gorše Franc ali pa njegova žena, ki sta stanovala v moji hiši, spravljala pepel v neki leseni zaboj, ki se je nahajal v drvarnici. Poprej so ga imeli Goršetovi izven drvarnice ob steni pri hiši. Par dni pred kritičnim dnem je dobil Gorše od svojega brata mlade psičke in jim je napravil ležišče na tistem kraju, kjer je bil zaboj s pepelom. Zaboj pa je prenesel v drvarnico v kateri je imel on spravljena drva in je pristavil zaboj ob leseno steno. Ko je spravil pepel v drvarnico je tudi dobil nov zaboj in v tega dal pepel. Če je to storil Gorše ne vem in sem jaz samo videl nov zaboj. Jaz si nisem mislil, da bi znalo to biti nevarno in da se lahko pepel uname in nastane požar.
Kritično jutro sva jaz in moja žena še spala v najini sobi pa sva slišala, da naju je klical Gorše in rekel, da menda gori. Skočila sva iz postelje in sva čutila, da je bila že naša soba polna dima.
Gorše je bil pri drvarnici in je trgal planko, vendar ni nič pomagalo. Vode pri hiši nismo imeli sicer bi ogenj mogoče še lahko pogasili.
Ker je bila hiša lesena se je ogenj hitro razširil tako, da nismo mogli ničesar rešiti in mi je vse, kar sem imel zgorelo na premičninah.
Prihodnjič pa o šolstvu na Ribniškem.
Mag. BRANE KOZINA
EŠBtO
35
ODl-lSTTKK