j-LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 20. JULIJA 1961	ft POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI -fr LETO X. — ŠTEV. 30
soclbo sam. Pisati si jo je začel z golimi rokami, podpisal si jo je z orožjem svojih tožnikov na Dolenjskem, Primorskem, Gorenjskem, Štajerskem in v Pomurju.
Vzlic vsej množični privrženosti osvobodilni stvari in vzlic junaškemu zadržanju ogromne večine slovenskih ljudi v naši ljudski revoluciji pa v tej zgodovinski epopeji našega naroda'pripa-
BOJAN KARDELJ
cia posebno častno mesto Ljubljani. Predsednik prve slovenske vlade Boris Kidrič ji je 10. maja leta 1945 izrekel tole znamenito zahvalo:
»V Ljubljani, tovariši in tova-rišice, je bilo spočeto tisto ponosno gibanje slovenskega naroda, ki žanje danes svojo popolno zma-
da se je slovenski narod hkrati z drugimi jugoslovanskimi narodi uvrstil v našo ponosno, najslavnejšo, nepremagljivo, zmagovito Jugoslovansko armado. Vse slovenske pokrajine, vse ljudske plasti slovenskega naroda so žrtvovale. Toda prepričan sem, da se sleherni Slovenec danes zaveda, da te žrtve, najsi so prišle od koderkoli, ne bi bile rodile takih sadov, če bi zastave osvobodilne borbe tako ponosno ne nosila tudi v času najhujšega terorja naša bela Ljubljana.«
Leto 1945. Svoboda! Prva slovenska ljudska vlada! Federativna republika Jugoslavija! Nova ustava — oblast ljudstvu! Nacionalizacija industrije — petletni plan! Priključitev Primorske ... Informbiro in ekonomska blokada! Decentralizacija in demokratizacija družbenega in gospodar -
ZA DVAJSETI DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA
Vse pozdrave tebi Ljubljana
Jutri nas bo ¡partizanska Ljubljana sprejela kot dobre, stare znance. Bogato okrašena nas je povabila na slavje, kakršnega še nismo doživeli. Dan vstaje slovenskega ljudstva — 22. julij — bo letos izredno doživetje za vsakega slovenskega partizana, aktivista in terenca OF, za slehernega delovnega Človeka naše ožje domovine in tudi za mladi rod, ki že prevzema na isvoje krepke rame težo nadaljnje graditve socializma v svobodni domovini. Na slavnostnem zborovanju bo govoril prvi ¡komandant slovenske partizanske vojske Franc Leskošek-Luka
Kdor je obiskal Ljubljano pred tremi meseci in bo jutri križani po njenih ulicah, bo ¡prijetno presenečen. Tako rekoč preko noči je zginila marsikatera navlaka, ki ni bila v čast zunanjemu licu slovenske metropole. Zato so med drugim v Tivoliju uredili 6,5 ha obsežen ¡prostor, kjer bo v petek zvečer veliko zborovanje.
Ljubljana vabi in že v petek ob 10. uri bo na Urhu sprejem mladinskih partizanskih brigad. Ob 11. uri bo koncert v preddverju Križank, na katerem bodo pevci, recitatorji in godbe na pi-
•hala izvajali Klinar-Gobec »Rdečo kantato« in »Svobodno zemljo«. Uro kasneje bo otvoritev preurejenih prostorov Muzeja revolucije in v Moderni galeriji slovesna podelitev nagrad za najbolj humanistično temo na mednarodni grafični razstavi.
Podelitev Kajuhove nagrade za najboljši partizanski tekst bo ob
17.	uri v Klubu poslancev, a ob
18,	uri v Jakopičevem paviljonu slovesna otvoritev razstave del 65 živečih slovenskih likovnih umetnikov.
In že kmalu po 19. uri bo zaživel Tivoli. Takrat se bodo zbrali na slavnostnem prostoru zboro-valci iz vse Slovenije in po prihodu mladinskih delovnih brigad bodo fanfare odorle najbolj množičen zbor slovenskega ljudstva. Združeni pevski zbori in godbe bodo intonirale Internacionalo in dve borbeni pesmi, nato pa bo spregovoril prvi komandant narodnoosvobodilne vojske in par-
«zanskih odredov Sloveniie, se-
anji podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka. Med zborovanjem in koncertom združenih pevskih zborov bo ožaril nebo nad Ljubljano velik ognjemet, ki bo dal veličastno
Ljubljana, glavno mesto Slovenije, je bila v Času NOB nosilka osvobodilne misli in upora, tisto borbeno središče in žarišče, iz katerega so peljale niti, ki ¡jih je že pred vojno 'navezala (Komunistična partija v boju proti izkoriščevalskim režimom in iskre upora na vse konce sirom po Sloveniji, ¡na vse predele Slovenije in tudi tjakaj, kjer so Slovenci že pred drugo svetovno' vojno trpeli pod okupatorji. Ljubljana se je od tistih dni, ko je pod vodstvom KP visoko dvignila zastavo upora, zelo zelo spremenila. Njena sedanja podoba vsekakor radosti ne le Ljubljančane, temveč vse prebivalce Slovenije, saj je Ljubljana republiško središče. In če se je v zadnjih treh letih podoba Ljubljane močno spremenila, se je še bolj v zadnjih tednih, ko so potekale temeljite priprave za olepšanje mesta. In to upravičeno! Saj bo Ljubljana sprejela 21. julija na deset in deset tisoče dragih gostov iz vseh krajev Slovenije. In vsi ti tisoči gostov se bodo ob gostoljubju počutili kot doma. Vsi bodo prinesli s seboj delček radosti in značilnosti svojih pokrajin, vse skupaj pa bo upravičeno izzvenelo v veličastno manifestacijo naše enotnosti in ¡navdušenja, saj smo v 20 letih, odkar se Je začela oborožena vstaja v Sloveniji, že prehodili ne le najbolj junaško borbeno pot, temveč tudi precejšen del poti v naši socialistični graditvi.
Na sliki: Pogled na del ljubljanskega mestnega središča
»Tovariši in tovarišice!
Nedvomno se vsi zavedate zgo-dovinskeaa pomena tega našega prvega zborovanja. Vsi se nedvomno zavedate, da polagamo danes temelje nove slovenske državnosti v okviru federativne in enakopravne Jugoslavije. Naša naloga je zgodovinska. Pozivam vas, tovariši in tovarišice, da z vso zbranostjo in resnobo, ki pri-stoji temu velikemu trenutku v naši zgodovini, sodelujete pri tem zasedanju z vso disciplino in modrostjo, ki je potrebna za ustanavljanje države. Zavedajte se, da dejansko ustanavljamo danes slovensko narodno državo!«
Koliko let, koliko tisočev težkih in mukepolnih dni je bilo potrebnih slovenskemu narodu, da je Josip Vidmar lahko izrekel na I. zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta 19. februarja 1944 v Črnomlju te zciodo-vinske besede?! Koliko tisočev je moralo dati življenje ter preliti kri v gozdovih, ječah in taboriščih za to, da bi prvi partizanski streli na Slovenskem, ki so odjeknili 22. julija 1941, rodili otipljive sadove?!
Dvajset let je že od tega, kar si je slovenski narod začel pisati
podobo Ljubljani — mestu heroju.
Ko bo veliki zbor zaključen, se bo Ljubljana spremenila v veliko
V Ljubljani je vse nared za sprejem dragih gostov iz vseh krajev Slovenije, ki se bodo 21. julija udeležili osrednje republiško proslave ob 20-letnici vstaje v Sloveniji. Priprave so trajale nekaj tednov, s skupnimi močmi pa je bilo za to proslavo storjeno kar precej. Razen za slavnostni del proslave v Tivoliju — namestitev tribun za goste in pevce ter godbenike, svetlobnega 63 metrov visokega stolpa itd. — so prireditelji temeljito poskrbeli, da bodo tisoči in tisoči gostov imeli dovolj kulturnih priredi-ter ter zadovoljivo prehrano. Zato so na več 'koncih v Tivoliju in v parkih namestili številne zasilne stojnice in mizice, v skupni dolžini nad 1600 metrov. Skratka: ljudje se, kot računajo prireditelji, ne bodo dre-njali, postreženi bodo dobro in tudi cene bodo ustrezale. Na sliki: detajl ene izmed ulic v Ljubljani, kjer so postavili novo razsvetljavo
Foto: S. Jerala
Zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) leta na osvobojenem ozemlju
zabavišče delovnih ljudi. Ob 22. uri se bodo odprla vrata ljubljanskih gledališč, kinematografi, ki bodo začeli s predvajanji filmov že ob 11. uri dopoldne, bodo neprekinjeno odprti do druge ure zjutraj, Kdor pa si bo zaželel velikega ljudskega rajanja, bo imel dovolj prostora kjerkoli, saj bo središče mesta en sam zabaviščni prostor. Za jedačo, pijačo in ples bo tako preskrbljeno, da ibo več deset tisočev manifestantov imelo dovolj prostora in možnosti za prijetno razvedrilo.
Praznična 'Ljubljana na's vabi, zato se njenemu vabilu radi odzovemo, saj bomo z množično udeležbo praznovali zmago ljudske revolucije ter brez števila delovnih zmag pri socialistični' graditvi naše ljubljene domovine.
sič
Motoriziran
Na pobudo okrajnega 'komiteja mladine v Kopru pojde iz našega okraja na osrednjo republiško proslavo v Ljubljano motorizirana brigada mladine. Okrog sedemdeset mladincev s sovozači bo na motornih kolesih obiskalo najprej grobnico padlih na Urhu, kjer bo zbor brigadirjev iz vse Slovenije, ki so se prijavili za partizanski pohod v Ljubljano. Sestanek na Urhu ie povezan s kratko soominsko svečanostjo — pred tem pa bodo mladinci položili vence na grobnico.
Z Urha se bodo brigade napotile skupno proti Ljubljani v petek opoldne. Po dosedanjih prijavah udeležencev je razvidno, da bo koprska mladina, kar ža-
go. Spočeto je bilo neposredno po zlomu stare Jugoslavije, neposredno po prihodu prekletih okupatorjev. Spočela ga je Ljubljana, Ljubljana ga je razvila do tako visoke stopnje, da se je že leta 1941 dogajalo, o čemer je bila prejšnje čase večina ljudi prepričana, da slovenski narod tega ne zmore. Ljubljani gre danes predvsem zahvala za nastanek in za razvoj Osvobodilne fronte. Ljubljani gre danes predvsem zahvala za vse njene velike zmage. Ljubljani gre zahvala za nastanek in razvoj partizanstva na slovenskih tleh in zahvala za to,
deva množičnost in domiselni način prevoza brigadirjev, res dostojno zastopana na repubiški proslavi.
skega življenja... Delavski sveti — komuna! Družbeni plani —tarifni pravilniki, petletni plan v štirih letih — delitev dohodka, ekonomske enote...!
To so mejniki v življenju slovenskega naroda in hkrati mejniki ^ delovnih ljudi Jugoslavije. V njih je življenje in bodočnost. Stotine novih tovarn, tisoči vedno bolj rodovitnih hektarov — sto tisoči delovnih ljxidi, ki so našli kruh, šolo, samega sebe. In novi sto tisoči zatiranih v Evropi, Ameriki, Afriki in Aziji gojijo želje po prav takem življenju. Talcem? Morda tudi boljšem — morda trenutno slabšem, a lastnem! Po svojih možnostih, željah in sposobnostih.
In zato se spominjamo dvaindvajsetega julija 1941. Zato, ker se spominjamo trpljenja in žrtev, ker se zavedamo, kakšno prihodnost nam. je odprl. Bodočnost je odvisna od nas. Od nas, ki Smo jaz, in od mene, ki smo mi!
OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA j IN OB DVAJSETI OBLETNICI NAŠE REVOLUCIJE
iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem našega okraja!
I	OKRAJNI KOMITE ZKS
i	OKRAJNI ODBOR SZDL
i	OKRAJNI KOMITE LMS
I	OKRAJNI SINDIKALNI SVET
I	OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV
-¿iSSKSSBSSSasittsa«..
J,
VSEMCVDELEŽENCEM PROSLAVE V LJUBLJANI
NAS GOST JE MAMADU DIA
Ze nekaj dni je v naši. državi na obisku predsednik vlade republike Senegalije Mamadu Dia s svojim spremstvom. Njegov obislc sodi v vrsto teženj naše države za utrjevanje prijateljskih odnosov z drugimi naprednimi deželami. Med svojim dosedanjim bivanjem v Jugoslaviji je ugledni gost dejal, da se želi predvsem seznaniti e izkušnjami, ki jih je naša država imela v zadnjih letih na gospodarskem in političnem področju, saj je '»Jugoslavija država, v kateri uresničujejo demokracijo in socializem«.
RAZLIČNA STALIŠČA
Zahodne države ponovno zahtevajo polno pravico do svojih postojank v Zahodnem Berlinu. Note vlad Velike Britanije, ZDA in Francije pa v tej zvezi odgovarjajo na Hruščevo sDomenico o skupnem reševanju nemškega vprašanja, da so njihove vlade pripravljene razgovarjati se o mirovni pogodbi z Nemčijo, vendar le pod določenimi pogoji.
ŠESTORICA ZASEDA
V Bonnu je zasedala konferenca premierov in predsednikov držav, ki so članice Skupnega trga. Na dnevnem redu je iblla deklaracija o politični organizaciji zahodnoevropskih dežel. Konference so se udeležili francoski predsednik De Gaulle, zahodnonemški kancler Adenauer, predsedniki vlad Francije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga in zunanji ministri vseh teh držav,
\
UPOR V PORTUGALSKI GVINEJI
Do večjih incidentov je prišlo na področju Casamanice na meji med Senegalijo in portugalsko Gvinejo. Tamkajšnji borci za svobodo so napadli portugalsko vojaško taborišče, portugalska letala pa so reagirala s protinapadom. Portugalska vlada je imela s tem v zvezi takoj sejo kjer so' sprejeli sklep, da 'bodo primerno ukrepali za : obrambo svojega ozemlja.
IRAK ZAHTEVA PRIKLJUČITEV KUWAITA
Predsednik iraške vlade Kasem je te dni ob slovesni otvoritvi avtomobilske ceste Bagdad—Elkat med drugim dejal, da je že dana možnost vrnitve Kuwaita Iraku.
Pri tem je omenil, da je Irak miroljubna država in bo uveljavila svojo pravico. Dejal je, da si Velika Britanija, ko ustanavlja majhne države, kot so na primer Kuwait in Emirata vzhodno in južno od Saudske Arabije, prizadeva vzpostaviti novo obliko imperializma, da bi obdržala upravo na teh področjih. Ker pa je načelo egiptovske revolucije boj proti imperializmu je J !med drugim dejal Karae, iskreno upamo, da se bomo inribližali Združeni arabski republiki.
Odhodi
21. julija;
Postojna Koper Izola Pirati
II. Bistrica prelco Postojne Sežana preko Senožeč
p
o -2
22
>
do 13.10 do 11.30 do 11.20 do 11.00
M
3
13.45	15.15
11.55	12.40
11.40	12.10
11.00	11.30
12.30
13.30
Hudo zaostritev Italija-Avstrija
Kmalu roo zaključku razgovorov Segni—Kreisky, ki niso rodili želenega sporazuma med italijansko in avstrijsko vlado glede Južne Tirolske, je prišlo na železniški progi, ki povezuje obe državi, do številnih atentatov z dinamitnimi bombami. Ta teroristična dejanja »neznanih elementov« so še bolj poslabšala iskanje poti za dobre sosedske odnose in italijanska vlada je prejšnji teden prvič uradno izjavila, »da je Avstrija odgovorna za vse dosedanje neljube incidente na Južnem Tirolskem«.
Kot prvi ukrep je italijanska vlada izdala skleo o ponovni uvedbi potnih dovoljenj in vizumov za italijanske in avstrijske
PETNAJST LET VESTNIKA V CELOVCU
Petnajstletnico izhajanja in svojo tisočo številko je Slovenski vestnik v Celovcu proslavil z jubilejno številko, ki zgovorno priča, kako pomembno vlogo je list v tem času opravil za afirmacijo slovenske narodnostne skupine v Avstriji, v boju za zmago napredne misli. V uvodniku »Naša politika je' lojalna in konstruktivna« je v tej svečani izdaji med drugim rečeno:
»Tisoča številka glasila naprednega slovenskega gibanja na Koroškem je dogodek, pomemben dovolj ne le za proslavo, marveč tudi za vsesplošno presojo našega stanja. Ta jubilej nam narekuje tako presojo tembolj, Icer smo v teh (petnajstih letih izhajanja »Slovenskega vestnika« dozoreli za stanje, ko vsem dejanskim udarcem in hudim oviram navkljub hočemo biti in tudi — sicer počasi a vendar čvrsteje — dejansko postajamo ne le subjekt lastne politike, marveč tudi most med sosednima državama in sosednima narodoma.«
državljane za prestop italijansko-avstrijske meje, zdaj pa proučuje zakonski predLog o odvzemu italijanskega državljanstva vsem tistim, ki so med vojno optiraii v Hitlerjevo Nemčijo in jim je sporazum Gruber — De Gasperi omogočil, da kot Južni Tirnici ponovno dobijo pravico do italijanskega državljanstva.
Ko je minuli četrtek italijanska poslanska zbornica dala zaupnico sedanji italijanski vladi, je ministrski predsednik Faniani med drugim dejal, da »ni možno sožitje med grožnjami in nasilji ter dobrimi odnošaji in iskanjem miroljubne rešitve južnotirolske-ga vprašanja«. Vse torej kaže, da bo Italija prekinila neposredne diplomatske stike z Avstrijo glede iskanja sporazuma, dokler ne bo .avstrijska vlada obsodila terorističnih dejanj, ki se še vedno nadaljujejo v bocenski pokrajini.
Komisija za promet pri republiškem pripravljalnem odboru za proslavo v Ljubljani je izdala obširno navodilo o ureditvi prometa v dneh 21. in 22. julija v Ljubljani. Iz tega navodila dajemo Izvleček, ki zanima prebivalce našega okraja:
Osebni avtomobili morajo iz občin odpeljati najkasneje do ure, (ki je določena po tem planu. To volja tudi za motorna kolesa in mopede.
Motorna vozila, ki bodo pripeljala s primorske strani, bodo parkirala: osebni avtomobili na ulicah levo od Tržaške ccste in v Rožni dolini, motorna kolesa in mopedi v Tobačni ulici, tovorni avtomobili in avtobusi na ulicali desno od Tržaške ceste, to jo na Mirju in Glincah.
Prepovedano je vsako ustavljanje vozil na vseh cestah I. reda in še zlasti v Postojni. Izjemoma je dovoljeno ustavljati vozila zaradi .počitka v Divači, Ajdovščini in v Vipavi.
Med vožnjo v koloni je prehitevanje prepovedano. Vlak (izredni):
SEŽANA — odh. 14.50, postanek v Divači, Vremah, Gornjem Ležečem, Košani — prihod v Ljubljano ob 17.25.
ILIRSKA BISTRICA — odhod 1G.22, postanek v Kilovčah, Narinu, Pivki, Pre.stranku — prihod v Ljubljano ob 18.32.
LJUBLJANA — odhod: 22. julija: Za Sežano ob 3.10 — postajališča od Košane do Senožeč. Za Ilirsko Bistrico ob 2,30 — postaje od (Postojne ido Ilirske Bistrice.
Na vseh vlakih velja 50 '/• popust. Vozovnice so povratne in so na drugi strani oštevilčene s številko posebnega vlaka za prihod in odhod.
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS pa Je Izdal odločbo o prepovedi prometa z vprežnimi vozili, traktorji in delovnimi stroji vseh vrst ter drugimi napravami, ki se premikajo z lastnim motorjem:
v času od 12.00 ure 21. julija do 24.0S uro 23. julija na cestah I. reda oziroma cestnih odcepih: št. 10 LJubljana—Postojna—Sežana
—	državna meja;
št. 12 na odcepu Trst—Krvavi potok—Kozina—Rupa.
Na cestah II. reda oziroma cestnih odcepih:
št. 305 Razdrto—Ajdovščina—Gorica
—	državna meja;
št. 309 Senadole—Divača—Kozina— Aver;
št. 310 Aver—Koper—Izola—Lucija— Most na Dragonji;
št. 312 Postojna—Ilirska Bistrica— Rupa.
Pohitite z registracijo motornih vozil
Tudi v našem okraju v redu poteka registracija motornih vozil z zamenjavo evidenčnih tablic ter prometnih dovoljenj. Doslej je že bilo izdanih več sto evidenčnih tablic z okrajno .oznako KP.
Največ težav je pri tehničnem pregledu motornih vozil, ker njihovo redno delo zavirajo vozniki sami, ker pripeljejo vozila z večjimi ali manjšimi tehničnimi napakami. Zato ni bilo malo (primerov, ko so za tehnični pregled pooblaščena podjetja AutDCommerce Koper, Avtomehanlč-no (podjetje Intereuropa v Sežani, Avtoprevozniško podjetje v Postojni in Transport v Ilirski Bistrici zavrnila vozila tudi .po 3-lcrat, 'ker pač
Za!«i o sliweisl» šolstvo v Italiji
Prejšnji teden je prosvetna komisija italijanskega senata, ki ima v takšnih primerih zakonodajno moč, sprejela zakonska določila, ki ščitijo šolstvo slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Gre za prvi takšen zakon v zvezi s slovensko manjšino na podlagi člena 6 italijanske ustave, čeprav je bilo v Italiji po vojni na primer v zaščito nemške jezikovne skupine na Južnem Tirolskem izdano že precej podobnih zakonskih določb. i
Čeprav omenjeni šolski zakon še ne zadovoljuje upravičenih zahtev Slovencev v Italiji in ne
IZJAVA PODPREDSEDNIKA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA ALEKSANDRA RANKOVlCA:
Prizadevamo si za čimbolj popolno uredite? položajja naših Izsiljene®?
Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovlč je glede normaliziranja in ureditve položaja naših izseljencev dal v razgovoru s predstavniki »Politike« še posebno izjavo, Iz (katere povzemamo najvažnejše misli. Med drugim je dejal:
»Ze samo dejstvo, da živi izven meja naše domovine približno milijon in pol izseljencev, kaže, da moramo posvetiti pozornost vprašanjem, ki nastajajo v njihovih odnosih do Jugoslavije. Zato že vrsto let inaša vlada posveča izseljeniškemu vprašanju veliko skrb. Pri tem upošteva, da gredo zveze z našimi izseljenci ter njihovimi združenji in kulturnimi ter stanovskimi organizacijami vzporedno s težnjami po razvijanju vsestranskega sodelovanja naše države z narodi in državami, v katerih živijo naši izseljenci. Negovanje in krepitev patrlotičnlh čustev izseljencev do stare domovine, ob polnem spoštovanju njihovih čustev do dežele, v kateri sedaj žive, lahko samo prispeva k temu cilju.
Kakor vemo, je med drugo svetovno vojno in ob njenem koncu ostalo v tujini ali zapustilo domovino kakih dve sto tisoč ljudi. To so bili večinoma vojni ujetniki in tisti, ki so se po končani vojni znašli v tujini v raznih drugih okoliščinah. Mnogi izmed njih so pod vplivom lažne sovražne propagande o razmerah v naši državi ostali v tujini in si tam prizadevali urediti vprašanje svojega obstanka. Predvsem spričo ugleda, ki si ga je pridobila Jugoslavija s svojim doslednim bojem za mir v svetu, spričo doseženih uspehov v graditvi in čedalje uspešnejšega notranjega razvoja na temelju novih demokratičnih in socialističnih odnosov, zlasti pa spričo čedalje globljega
spoznavanja stvarnosti o naši deželi, se je začela večina izmed njih otre-sati zablod o svoji domovini in je postopoma obračala hrbet peščici vojnih zločincev in drugih sovražnikov Jugoslavije. Naši izseljenci iz dneva v dan čedalje bolj izpričujejo pozitiven odnos do naše dežele in navezujejo (poslovne stike z našimi predstavništvi v tujini.«
Nadalje je tovariš Rankovlč med drugim omenil, da je vlada FLRJ že leta 1951 zavzela stališče, da sovražniki nove Jugoslavije niso vsi, ki so zapustili našo državo in ostali v tujini, ker so med njimi tudi talci, ikl so jih do tega pripeljale okoliščine. Zato se je v zadnjih letih vrnilo v domovino večje število razseljencev, mnogo pa je takšnih, ki so ostali v novi domovini, vendar želijo imeti kar najtesnejše stike z Jugoslavijo.
V nadaljevanju je tov. Rankovič omenil, da od leta 194B vedno bolj raste število tistih, ki si žele povra-tek v domovino. Naša diplomatska in konzularna predstavništva (prejemajo letno približno 20 tisoč raznih prošenj za pomoč iz domovine. Znano je tudi, da dobijo državni organi v Jugoslaviji na tisoče prošenj, ki jim jih pošiljajo izseljenci neposredno iz tujine ali s posredovanjem njihovih sorodnikov oziroma prijateljev v domovini. Pri tein gre predvsem za zbiranje raznih vrst dokumentov In ureditve premoženjsko-pravnih vprašanj, za sklepanje zakonskih zvez prek pooblaščencev, za repatri-acijo itd. Brez števila je tudi prošenj za ureditev statusa državljanstva, od vpisa v knjige državljanov v naših predstavništvih do izdajanja potnih listov in drugih vprašanj.
»Ker si mnogi ljudje iz vrst vojne in povojne emigracije prizadevajo
urediti svoj odnos do FLRJ,« je dejal tovariš Rankovič, »in tudi zato, per je večina izmed njih že uredila svoj gospodarski položaj v tujini, smo storili potrebne ukrepe, tda bi vsakomur omogočili ureditev odnosa do naše države. Gre predvsem za .prošnje za registracijo v knjige državljanov FLRJ v naših predstavništvih v tujini, dalje za izdajanja potnih listov, za .ureditev nadaljnjega bivanja v tujini ali za ruepatriacijo. Vsem tistim, ki bodo ta vprašanja uredili, bo omogočeno obiskovati Jugoslavijo in to bo eden izmed najboljših načinov, da se seznanijo s stvarnostjo in uspehi, doseženimi v novi Jugoslaviji.«
Tovariš Rankovič je na vprašanje glede možnosti izdaje dovoljenj za izselitev družin naših izseljencev dejal, da so takšne možnosti zelo široke. Samo v zadnjih petih letih je bilo namreč izdanih približno 80 tisoč dovoljenj našim državljanom, živečim v Jugoslaviji, da obiščejo svoje sorodnike, ki živo v tujini. Razen tega je bilo po vojni izdanih tudi 20 tisoč stalnih potnih listov tistim, ki so zaprosili za izselitev. Pristojni organi pa bodo tudi v prihodnje ipo humanih načelih še bolj pazljivo obravnavali te vrste prošenj in v vseh primerih omogočili izselitev.
Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič je tudi dejal:
»Znano je, da se kdaj pa kdaj zgodi, da določeno število naivnih ljudi, teh pa je iz dneva v dan manj, odide iz naše države brez potnih listov. To so večinoma mladi ljudje, ki v svoji nepremišljenosti upajo, da se bodo kje drugje z lahkoto dokopali do lahkega zaslužka in udobnega živ-
niso bila v zahtevanem voznem stanju.
Registracija .bo trajala do 31. avgusta In le ta imesec bodo tehnični pregledi vsak dan, v avgustu pa samo v petkih. Zato naj bi vozniki Izkoristili možnost registracije že ta mesec.
Nove prometne tablice In nova prometna dovoljenja bodo izdajali razen v Kopru tudi v Ilirski Bistrici 26. In 27. julija, v .Postojni 31. julija, 1. Ju 2. avgusta in v 'Sežani 7., S., 9. in 10. avgusta.
ustreza določilom Londonskega sporazuma, ker v mnogih ozirih še vedno postavlja Slovence v Italiji glede njihovega šolstva v neenakopraven položaj, vendarle po Segnijevem obisku v Beogradu zbuja upanje, da bo italijanska republika po tem prvem šolskem zakonu o slovenskih šolah poslej izdala tudi nadaljnje zakonite predpise za odpravo fašističnih zakonov, ki v nasprotju s težnjo po dobrih sosedskih odnosih med našo in italijansko državo še vedno jemljejo slovenski manjišni v Italiji pravice, ki jim pripadajo cetlo po italijanski ustavi.
Takšne so nove evidenčne tablice avtomobilov, ki so registrirani v koprskem okraju — slika zgoraj — kvadratne tablice pa bodo odslej imela samo motorna kolesa
ljenja. Toda že po prvih korakih, da bi se znašli v tuji deželi, zadenejo na stvarnost in potem je razumljivo, da se bridko razočarajo. Od njih dostikrat izsiljujejo razne izjave, ki niso v nobeni zvezi s stvarnimi pobudami njihovega nezakonitega odhoda v tujino in tudi niso v skladu z njihovim prepričanjem. Prav zaradi tega čestokrat postanejo .plen znanih vojnih zločincev In drugih sovražnikov naših narodov. Zato so večkrat žrtve naklepov teh ljudi, ki želijo napraviti iz njih predmet trgovanja z (belim (blagom in eksponente tihotapske in kriminalne dejavnosti raznih vrst. In namesto pričakovanega lahkega in udobnega življenja mnogi taki mladi ljudje tavajo po svetu brez sleherne zaščite in so primora-ni, da primejo tudi za najbolj naporno fizično delo po rudnikih, na sečnji gozdov in (podobno. Zato se večina izmed njih, ko spozna svojo zablodo, rada vrne v domovino, če pa ostane v tujini, si zagotovi obstanek v zelo težavnih okoliščinah. Pri tem pa nočejo ti mladi ljudje Imeti nobenega opravka s tistimi, ki so v službi drugih in ki se zaradi lastnih nečistih osebnih ciljev ukvarjajo s sovražno dejavnostjo proti FLRJ. To je tembolj razumljivo, ker politične pobude teh ljudi — mladih In naivnih — niso bile pogojene v političnih razlogih za Izselitev iz domovine, temveč le v želji po lahkem zaslužku. Zato naša predstavništva v tujini storijo vse, kar je v skladu z načeli mednarodnega prava in jim nudijo vso možno pomoč ter -zaščito, zlasti v primerih, ko strti od razočaranja ter brez sredstev za obstanek zaprosijo za povratek v svoj rojstni lcraj.«
Ob zaključku tega razgovora je tovariš Rankovič omenil, da bo potrebno zaradi čimbolj učinkovite normalizacije odnosov izseljencev do nove Jugoslavije izpopolniti in vskladiti sedanje določbe zakonov in drugih predpisov z dosedanjo prakso. V ta namen je Zvezni svet imenoval posebno komisijo pristojnih zveznih organov uprave, ki že proučuje vsa vprašanja izseljencev in bo pripravila osnutke novih predpisov o izseljevanju in priseljevanju v našo državo.
BLED je odplula 13. julija iz Benetk v Sibenik in Reko, kamor je priplula 18. julija BOHINJ je na poti iz Benetk v Tanger, kamor bo priplula 24. julija BOVEC je priplul 17. julija V New-York
BIHAC natovarja v Benetkah tovor za Pulo, kamor je priplul 18. julija
DUBROVNIK je na plovbi Iz Tržiča
priplul v Zcleniko 20. julija GORANKA je na poti v ZDA GORENJSKA bo odplula iz Kopra na
Malto In dalje v Aleksandrijo KOROTAN je v puljski ladjedelnici LJUBLJANA natovarja v Slbenlku, od koder bo odplula v Zdanov (ZSSR)
MARTIN KRPAN je priplula 19. julija Iz Sfaxa na Reko PIRAN je odplula 14. julija Iz Nevr
Orleansa za Japonsko POHORJE je odplula iz Liverpool» za Antwerpen, (kamor je priplula 15. julija
ROG je od 14. julija v Benetkah, kjer razklada
TRBOVLJE je na poti Iz Hongkonga
priplula 15. julija na Japonsko ZELENGORA je odplula 12. julija iz Rotterdama v Italijo
Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastlto Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 20 din, — Letna naročnina 800 din, za tujino 1600 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 600-70-1-181, Rokopisov In fotografij ne vračamo. — Tisk in klišejl tiskarna CZP »Primorski tisk«
PlIBSVETIIMME GRADBENIKOV
mi öss



SINDIKATI SO NAJBOLJ POKLICANI ZA SPROSTITEV UPRAVLJANJA NA VSE NEPOSREDNE PROIZVAJALCE — NAŠ OKRAJNI IN OBČINSKI SINDIKALNI SVETI SO V TEJ SMERI MOČNO DEJAVNI. POTREBNA PA JE ŠE VEČJA RAZGIBANOST SINDIKALNIH PODRUŽNIC
Pretekli petek je ibilo v Kopru posvetovanje predstavnikov gradbenih podjetij Gradbenika In Obnove iz Izole, 1. Maja Iz Kopra, Gradenj iz Postojne in Kraškega zidarja iz Sežane. Sodelovali so tudi zastopniki gradbenih podjetij Gradiš in Gorice, ki imata svoja gradbišča v našem okraju.
To je bilo doslej že tretje posvetovanje, ki jih je organiziral Okrajni sindikalni svet za gospodarske organizacije po posameznih dejavnostih. Takšno obliko pomoči sindikata kolektivom pri uvajanju novega gospodarskega sistema je priporočil zadnji plenum OSS. Osnova za omenjeno priporočilo je plenumu bila predvsem ugotovitev, da je v razgovoru, kjer sodelujejo kolektivi podjetij iste stroke, mnogo laže analizirati objektivne in subjektivne pogoje za decentralizacijo in izluščiti konkretne naloge.
Zelo dober odziv vabljenih podjetij, iz katerih se je vseh treh posvetovanj udeležilo preko SO predstavnikov organizacij ZK in sindikata, organov samoupravljanja ter strokovnih vodstev, ln pa plodna razprava prepričljivo kažeta, da so podjetja razumela koristnost takih kontaktov.
PRAVILNIKI O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV
\ j
Med najvažnejša opravila, ki jih morajo opraviti gospodarske organizacije v tem. času, so vsekakor priprave za ugotovitev temeljnih osnov, spodbudnih elementov in meril za notranjo delitev dohodka. Ta njihova naloga je v skladu z zakonom, o delovnih razmerjih, po katerem morajo gospodarske organizacije do konca letošnjega leta sprejeti pravilnike o delitrn čistega dohodka in pa pravilnik o delitvi osebnih dohodkov .Vendar pa gre v tem primeru za mnogo več kakor za izpolnitev zakonske obveznosti, saj gre za pravilno določanje meril in osnov ob novih pogojih popolnejše samostojnosti delovnih kolektivov. Gospodarske organizacije postavljajo z novimi pravilniki drugačen odnos nasproti družbi, obenem pa postavljajo s tem temelje za zdrav razvoj v prihodnje. Zato dajejo pripravi novih pravilnikov velik pomen, kar je bilo ponovno poudarjeno z najvišjih mest.
Omeniti pa je treba, da se vse gospodarske organizacije popolnoma ne zavedajo odgovornosti, ki jo imajo v zvezi s pripravo omenjenih pravilnikov tako nasproti družbi 'kot nasproti kolektivu. Ugotovljeno je namreč, da je le manjši del gospodarskih organizacij opravil to delo, del jih privravlja, mnogo pa jih je, ki se tega dela sploh še niso lotile. Tak odnos prizadetih gospodarskih organizacij do tako pomembnega vprašanja vsekakor ni pravilen in ga je treba obsoditi. 'Kajti pričakovati je treba, da bodo zamudniki ob koncu pohiteli s sprejemanjem pravilnikov samo zato, da zadoste predpisom, ne da bi pri tem dobro in temeljito analizirali svoj položaj, ekonomsko stanje podjetja in ne da bi pripravili pravilnike po temeljitih analizah. Te analize pa ne morejo biti samo analize poslovanja podjetja kot takega, temveč v skladu s celotnim gospodarstvom in njegovim razvojem v prihodnje.
Smer gospodarskega razvoja pri nas je jasno nakazana z družbenim vrogramom in letnim gospodarskim načrtom. O tem je bilo govora na raznih mestih, med katerimi naj posebej omenimo govor tovariša Tita v Titovem Užieu.
Naše gospodarstvo v prihodnje ne bo trpelo nikakršnih sunkovitih sprememb. Zato se mora skladnost in ustaljenost osebn'h dohodkov s splošnim razvojem našega gsopodarstva odraziti tudi pri sestavi pravilnikov o delitvi čisteaa dohodka in pravilnikov o delitrn osebnih dohodkov, ki morajo biti odraz tega skladnega razvoja in ne morda odraz nerealnih kalkulacij ob morebitnem zvišanju cen in podobnega.
-dt-
Ce lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so vsaj dosedanja posvetovanja — sledil jim ibo namreč že v naslednjih dneh še iposvet za gospodarske organizacije kmetijstva ln lesne stroke — dosegla svoj namen, potem so k temu nemalo pripomogla tista podjetja, ki so posredovala udeležencem svoje Izkušnje iz Izvedene decentralizacije, priznane za dobro rešitve celo v republiškem in zveznem
merilu. Tako sta na sestanku za prometna podjetja poročala kolektiva Intereuropc in Pristanišča, od podjetij Ikovinskc stroke Mehanotehnika in Tomos, na zadnjem posvetovanju pa Gradbenik in 1. Maj. Ob konkretnih izvedbah, ki so jih prikazale te gospodarske organizacije, je bilo mogoče razčistiti tudi marsikatero načelno vprašanje, povezano z uvajanjem novega sistema.
NEKATERI SPECIFIČNI PROBLEMI GRADBENIŠTVA
Na posvetovanju zastopnikov gradbenih podjetij je bilo precej razprave o posebnih problemih, ki jih neredko napihujejo in uporabljajo za zagovor zavlačevanju decentralizacije. Prav dosledna izvedba novega sistema ustvarja pogoje za rešitev nekaterih problemov, ki so v gradbeništvu postali že kar kronični. Omenili bi jih samo nekaj.
Kot vemo, so naša gradbena podjetja še vedno odvisna od priliva sezonske delovne sile iz drugih okrajev in celo republik, s čimer je najtesneje povezan pereč problem njene nastanitve. Ta problem se kaže v še ostrejši luči tudi zaradi tega, ker večina gradbenih storitev sloni na manual-nem delu. Vzrokov, da se mehanizacija ni izpopolnjevala skladno z razvijanjem proizvajalnih sredstev v drugih gospodarskih panogah, je več. Tako v prejšnjih sistemih delitve dohodka niso ustvarjali dovolj sredstev v skladih podjetij, 'amortizacija je bila strogo namenska, investicijski krediti strogo odmerjeni ter pogoji za vračanje le-teh dokaj neugodni.
Z omejitvenimi ukrepi na področju kreditov se zaostruje vprašanje obratnih sredstev. To toliko bolj, ker se vsa stanovanjska gradnja finansira iz skladov, ki so že vnaprej iznatno angažirani,
sredstva vanje pa se večinoma stekajo zelo neenakomerno skozi vse leto, da niti ne omenjamo sprememb, ki so jim ti skladi večkrat podvrženi. Položaj gradbenih podietij prav gotovo otež-kočaio tudi nerazčiščene urbanistične zasnove, zlasti glede določevanja stanovanjskih gradbenih okolišev, posameznih lokacij itd.
Vse to, kar smo navedli, pogojuje s sedanjim sistemom licitacij •manjše formacije gradbenih podjetij, pri tem pa še razdrobljenost delovišč. Takšen status gradbenih podjetij narekuje vsestransko in temeljito proučeno decentralizacijo, ki bo nedvomno preko rezultatov gospodarjenja v sistemu ekonomskih enot pokazala možnosti združitve v večje gospodarske organizacije.
Prav na te možnosti so posamezni zastopniki opozorili tudi na posvetovanju in. poudarili, da bi bilo ob izvedeni decentralizaciji mogoče mnogo hitreje načrtno specializirati sedanja gradbena podjetja, s tem pa ustvariti pogoje za združevanje v večja podjetja, ali pa vsaj za uspešno kooperacijo. Med drugim bi to postavilo temelje za postopni prehod na industrijsko gradnjo stanovanj, o čemer je v zadnjem času v naši javnosti precej govora.	!
DO KOD SMO ŽE PRIŠLI Z DECENTRALIZACIJO V GRADBENIH PODJETJIH
Od 7 gradbenih podjetij jih je 5 zasnovalo ekonomske enote, v Kraškem zidarju v Sežani in ma gradbiščih podjetja Gorica pa je sicer bilo precej razprav, dlje od tega pa še niso prišli .
Posebno zanimive so rešitve v »1. maju«, kjer so ekonomske enote gospodarsko že zaživele. Prav tako v Gradisu, kolikor je to čutiti na gradbiščih v našem okraju, kjer ob že izvedeni decentralizaciji 'iščejo še boljših rešitev. Razpravljajo tudi o tem, da ta na sedanji stopnji zahteva prekompliciran obračun. Precej nejasnosti pa je tudi okrog vloge centralnega organa samoupravljanja. Gotovo 'so napačna nekatera mišljenja, da se vloga teh organov z decentralizacijo zmanjšuje. Res pa je, da delo v decentraliziranem sistemu upravljanja še zdaleč ni manj odgovorno, ampak dobiva le novo vsebino.
Vsa naša gradbena podjetja — razen Gorice in Kraškega zidarja (kjer volijo organe upravljanja v teh dneh) — so že konstituirala samoupravne organe. Vendar z rešitvami ne moremo ibiti povsem zadovoljni, saj so samo v Gradnjah formirali kolektive ekonomskih enot kot organe upravljanja. 1. maj je v glavnem prenesel Odločanje na zbore proizvajalcev, v nekaterih ekonomskih enotah pa
so volili svete, sicer brez pravice odločanja; Gradbenik je v vseh ekonomskih enotah izvolil svete, ki prav tako nimajo nravice odločanja, medtem ko so v Obnovi in Gradisu volili svete s pravico odločanja in tako prenesli upravljanje na vmesne organe. To pto-meni, da je bilo s proizvajalci v kolektivih gradbenih podjetij premalo razprav, da bi temeljito razčistili vprašanje dosledne uveljavitve principa neposrednega upravljanja. Pripomniti pa je še treba, da koreninijo taksne rešitve tudi v nezaupanju v upravljavske sposobnosti proizvajalcev. Prav v gradbenih podjetjih je bilo ob uvajanju novega sistema precej razširjeno mišljenje, da za popolno decentralizacijo upravljanja nimajo pogojev zaradi močne fluktuacije delovne sile. Zagovorniki postopne decentralizacije so menili, da ibo sezonska delovna sila iz ozkih osebnih interesov pritiskala na delitev čim večjega dela uspeha za osebne
JO
že
Tudi Vojkovo nabrežje v Kopru dobiva novo podobo. Številni novi
stanovanjski objekti, med njimi tudi stolpnica, ki jo vidite na sliki, pa bodo iz vsemi ostalimi stanovanjskimi enotami, ki jih nameravajo zgraditi v Kopru v obdobju naslednjih petih let 1100, le delno zadostili bodočim potrebam razvijajočega se Kopra. Volivci so se sicer na svojih zborih odločno zavzeli za dopolnitev sedanjega perspektivnega plana stanovanjske izgradnje, vendar bodo, žal, tudi tokrat najbrž odločala o obsegu gradenj razpoložljiva sredstva. K posnetku sicer lepih stanovanjskih objektov na Vojkovem nabrežju velja še zapisati, da so Investitorji ter projektant močno zanemarili osnovno komunalno ureditev — KANALIZACI-. Tako je kolavdacijska komisija, ki si je ogledala novozgrajeno stolpnico, odloČila, da impozantna stavba ne ibo smela sprejeti stanovalcev vse dotlej, dokler pristojni činitelji ne bodo rešili tega vprašanja
dohodke, ne bo pa toliko gospodarno gledala na potrebe podjetja kot celote. Mar takšno nezaupanje ne ohranja in celo pogojuje fluktuacijo, ne pa rešuje?
Ob analizi sedanjega stanja je bila na posvetovanju dana jasna orientacija, da se pri tem, kar je storjenega, ne smemo zaustaviti, ampak je treba odločno naprej.
SAMOUPRAVNI PREDPISI NAJ BODO ODRAZ TEŽENJ PROIZVAJALCEV
Podobno kot v podjetjih ostalih panog gospodarstva tudi v gradbenih zaostaja izdelava samoupravnih predpisov, ki 'bi urejali delovanje ekonomskih enot, delitev čistega in osebnega dohodka. To pa predstavlja resno oviro, da ibi nižji gospodarski organizmi politično ekonomsko zaživeli. Doslej so v razpravo kolektivom ekonomskih enot dala pravilnike in poslovnike samo podjetja Gradbenik, l.maj in Gradiš'. Pri 'tem pa se je pokazalo, da so v posameznih primerih interni samoupravni nredpisi preobširni in zaradi strokovne nako-pičenosti nerazumljivi. Tale je na primer pravilnik za osebni dohodek pri Gradbeniku, ki ima nič manj kot 80 strani. Nekateri udeleženci oosveta so pravilno ugotovili, da ni mogoče že danes sprejeti pravilnike, ki bi ibili v vseh podrobnostih dokončni, ampak jih bo treba v skladu s prakso stalno dopolnjevati. Prav tako nima nobenega smisla konstruirati predpise, ki jih proizvajalci ne bodo razumeli, čeprav so njim namenjeni in bi se morali po njih ravnati. Do takšnih pomanjkljivosti lahko prihaja le tam, kjer proizvajalci niso neposredno sodelovali pri postavljanju osnov internim predpisom.
Nekje se ob opravičevanju zavlačevanja izdelave pravilnikov in poslovnikov izgovarjajo tudi na nesposobnost odgovornih kadrov, kar velja predvsem za manjša podjetja. Ni treba poudarjati, da um ne morejo pomagati nobeni .vzorci od zunaj, ampak samo temeljite razprave s
proizvajalci, ki bodo tudi zelo hitro izkristalizirali, kakšne pristojnosti so ti pripravljeni sprejeti. Predlogov kolektivov ekonomskih enot potem ne bo težko oblikovati v pravilnike, če poznamo zakon o sredstvih gospodarskih organizacij in druge gospodarske predpiše ter vodila iz programa našega razvoja v na-. slednjih petih letih.
Če že ob tem kontaktu s ¡predstavniki gradbenih kolektivov nismo mogli zabeležiti vidnejših rezultatov- decentralizacije, čeprav so organi upravljanja že dlje časa konstituirani, moramo iskati vzroke za to predvsem v prepočasnem prenašanju politič-no-ekonomskih pristojnosti na-vzdoL In če je bilo v prvi fazi decentralizacije formiranje organov upravljanja najvažnejša naloga sindikalnih podružnic — ki tudi v gradbeništvu niso stale ob strani —, potem so sedaj prav one poklicane, da se odločno bore za čimprejšnjo dejansko sprostitev upravljanja na neposredne proizvajalce.
M. V. in M. H.
Ljudska revolucija
je začetek novega razcveta naših narodov

Novo in sodobno urejeno skladišče trgovskega podjetja na veliko NANOS v Postojni
CEZ NOVI ŽELEZNIŠKI MOST
V	nedeljo avečer je prvič zapeljal ičez novi .pančevski most vlak. Novi most ije ¡bil zgrajen ob starem mostu in v kratkem Jbodo njegove loke ipremaknili za ¡sedem metrov Iproti ¡Beogradu.
2E TRIDESET PRIJAVLJENCEV
Za jesenski 'Zagrebški velesejem se je že iprljavllo 30 dežel iz Evrope, lAzije, Airike iter Severne in Južne Amerike. Tako Ije ves velesejemsikl prostor, ki meri 4S5 tisoč kvadratnih metrov, že oddan.
REKORDNI IZVOZ V JUNIJU
Vrednost Izvoza naših izdelkov in ipridelkov Iv juniju je znašala 17,2 milijarde dinarjev. To se pravi, ida 'ije njegova vrednost bila za okrog .3 'milijarde večja, kot je bila v maju. A vrednost uvoza se je .v Juniju (zmanjšala na 21,3 milijarde dinarjev,
PRVO GROZDJE V MAKEDONIJI
Na vinogradniških posestvih okrog IGjevgjellje Iv južni Makedoniji je že dozorelo .prvo zgodnje grozdje, iznano pod imenom »julijski muškat«. To vrsto igrozd-ja pridelujemo v naši državi v zelo majlmlh količinah, posebno še, ker zahteva pridelovanje sodobne agrotehnične ukrepe.
NOVO AKUMULACIJSKO JEZERO
V	bližini Vidma ob ščavnici, okraj Murska Sobota, so zgTadlli novo akumulacijsko Jezero, ki je namenjeno namakanju polj. Ker pa je jezero primerno /tudi za kopanje, ho obenem služIlo razvoju turizma,	1
* PR8 LJUDEH V NASSH KRAJIH PRI LJUDEH V MAŠIH KRAJIH * PR« UUDSN V NAŠIH KRAJ P H iY PRI LJUDEH ¥ NAŠIH KRAJIH *
Delovni kolektiv obrata I koprskega kmetijskega kombinata v Izoli je poslal letos na tržišče
HRUŠICA
Tudi v letošnjem 'drugem tro-mesečju niso držali člani iSZDL in LMS v Hrušici križem rok. Samo pri popravilu plesišča, ki jim služi tudi v .druge namene, so opravili 624 ur. Delalo je 26 mladincev in članov SZDL. Vrednost opravljenega dela skupaj s prevozi cenijo na 86.400 dinarjev. Razen tega so pooravljali vaške poti in očistili vas ¡za prvomajske praznike. Za to delo so žrtvovali 96 delovnih ur. Za plesišče so zbrali tudi 25.000 din prispevkov.
NOVI
TRGOVINSKI LOKALI V PIRANU
Na zelenjavnem trgu v Piranu so prejšnji teden odorli dve novi, moderno in okusno opremljeni poslovalnici. Podjetje »Meso« je odprlo veliko mesnico, ki s svojo prostornostjo in primerno urejenostjo omogoča hitro postrežbo velikega števila odjemalcev, podjetje »Pekarne in slaščičarne« pa je odprlo novo prodajalno kruha in peciva, povezano z lani dokončano novo '"ekarijo. Isto podjetje je te .dni odprlo 'tudi nove izdelovalne prostore za slaščice. Prostori so opremljeni z novimi, sodobnimi pečmi, in vsem potrebnim slaščičarskim priborom. Za nadaljnje izboljšanje preskrbe v Piranu gradijo oziroma adaptira-^ jo še razne lokale za zelenjavo in sadje ter za drugo blago vsakdanje potrošnje.
prve breskve iz svojih novih bre-skovih nasadov. Na nekaj več kot 13 ha dvo- in .triletnega nasada so nabrali dober vagon najbolj zgodnjih sadežev že sredi junija, zato je bil tudi. izkupiček dokaj dober, saj so dobili za kilogram breskev povprečno 90 dinarjev.
Tudi pridelek grozdja ibi bil letos na 40 ha obnovljenih vinogradniških novršin znatno višji, če ne bi utrpeli precejšnje škode zaradi toče. Tako predvidevajo, da bodo na tem tri- in štiriletnem nasadu pridelali letos okrog štiri vagone sortnega grozdja.
Začetek rodnosti velike vinogradniške površine in ibreskovih nasadov je seveda izredno važnega pomena za 29 - članski kolektiv tega obrata, ki se je vse doslej otepal z dokajšnjimi težavami, saj so visoke investicije v
bližnji preteklosti močno ograža-le njihov rentabilitetni račun. Za razliko od izolskega obrata II, ki ima izrazito vrtnarski značaj, so se v obratu I posvetili izključno vinogradništvu in sadjarstvu. Vsekakor je tudi specializacija obeh obratov eden izmed razlogov, da se delavci potegujejo za samostojni ekonomski enoti, b
Doslej nezazidani dolnji del Tržaške ceste bo dobil v prihodnjih letih "ovsem novo podobo. Ob magistrali bo zrasla vrsta novih gospodarskih objektov, med njimi industrijski obrat za proizvodnjo feritov ter tovarna kosovnega pohištva.
Prvi dve gospodarski poslo.oii
Stf	QET0 IPiwlkâ
S svečano podelitvijo spričeval sta prejšnji teden končali z delom tudi večerni politični šoli v Postojni in Pivki. Zaključne izpite je uspešno opravilo vseh 37 kandidatov, ki so dosegli povprečno oceno 3,8 točke. Sluša-
Prihodnjo sredo bo v Postojni •zbor 8. koprske brigade »Janko Premrl-Vojko«, kjer ibo več kot 120 brigadirjev pomagalo najprej dva dni pri gradnji novega športnega parka, nato pa bodo naši prvi letošnii zastopniki odpotovali na avtomobilsko cesto »Bratstvo in enotnost«. V Davidovcu v Srbiji, kjer bo delovišče brigade, je lepo*urejeno mladinsko naselje s številnimi športnimi igrišči, razen tega pa bodo naši srednješolci, ki sestavljajo brigado, imeli
priložnost obiskovati razne krožke in tečaje, vključno prometni .tečaj za voznike motornih vozil.
Naslednja brigada delavske in kmečke mladine iz našega okraja pa poj de na zvezno delovno akcijo meseca septembra.
Hai	dkug&d
tobusi, tovornjaki, avtomobili,	motornimi kolesi in vlaki najmanj	3.500 ljudi, iz ajdovske občine 1.100, tolminske 1.300 in idrijske 800.
VELIKI
V Velikem Dolu namestili zastavni mer je sodelovalo namestitev droga delovnih ur. Sredi nili tudi ruševine, rabili 32 delovnih 3500 dinarjev.
DOL
so člani SZDL drog, pri če-10 članov. Za so porabili 20 vasi so odstra-za kar so po-ur v vrednosti
tel ji obeh šol, ki sta trajali sedem mesecev, so ibilf letos povečini mlajši člani iZK najrazličnejših poklicev.	(ma)
TUJCI SNEMAJO PROPAGANDNE FILME O NAŠIH LETOVIŠČIH
Pretekli teden sta se mudila na našem obalnem področju 2 filmska snemalca, ki sta posnela za film in televizijo nekaj filmov o lepotah naših krajev. Američan Hooper se je na poti vzdolž jadranske obale ustavil ob slovenskem morju samo dva dni, vendar mu je lepo vreme omogočilo narediti vse zaželene posnetke. Švedski snemalec Ulf Carlson pa se je mudil v naši sredini nekaj tednov in posnel v tem času več barvnih in črnobelih kratkome-tražnih filmov za prikazovanje na švedski televiziji in v kinematografih, poleg tega pa še vrsto diapozitivov, s katerimi spremlja svoja predavanja o potovanjih v tuje dežele.	1 J-L.
sta na tej cesti' že dograjeni. Motel, ki razpolaga s 46 ležišči, je pred dobrim tednom sprejel prve domače in tuje turiste. Čeprav na zunaj neprivlačen, je motel v notranjosti leno, sodobno opremljen, njegova okolica pa posajena s parkom iglavcev in listavcev. Ob njem so pred .dnevi asfaltirali in ©lektrificirali tudi cestišče — medtem ko bo restavracijski obrat motela dograjen in dokončno opremljen v nekaj tednih.
Na drugi strani Tržaške ceste gredo h kraju zaključna dela pri novogradnji skladišč trgovskega! podjetja na veliko »Nanos«-. je doslej gotovo največje gospodarsko poslopje v Postojni, saj meri v dolžino nad 100 metrov, v notranjosti pa je v kleteh, v pritličju in v prvem nadstropju nad 5000 kvadratnih metrov skladiščnih površin.. Trenutno urejajo še dvorišče za promet ter jipravno zgradbo, nakar se foo Podjetje — predvidoma prihodnji mesec — preselilo iz Prestranka v Postojno.
Gradbena dejavnost na Tržaški cesti pa je letos tudi sicer živahna. Domače Avto-prevozniško podjetje je pričelo z gradnjo av-to-servisa, gradilišče ajdovskega »Primorja« si igradi upravno poslopje, poleg številnih enonad-stropnih zasebnih stanovanjskih hiš pa so postavili temelje tudi objektu, ki bo nudil stanovanje in poslovne prostore kolektivu postojnskega obrata Elektro Sežana,	. (ma)
POlIOD V POČASTITEV JUBILEJNEGA LETA
Osrednje .proslave .20. obletnice ljudske revolucije. Ici (bo Iv Ljubljani, se (bo 'udeležilo tudi okrog 5 itisoč mladincev in mladink celjskega tokra-ja. Posebnost letošnjega praznovanja bo ipohod Pohorske brigade Miloša Zidanška, 'ki jo bodo (sestavljali borci in mladinci ter mladinke celjskega, murskosoboškega dn mariborskega okraja. Brigada (bo obiskala znane partizanske kraje na Štajerskem in bo prirejala partizanske mitinge v krajih, k;— sô se nekoč zbirali partizani,	1



3.400 PRIJAVLJEN CEV IZ POMURJA .
IzPomurja bosta 21, julija odpeljala dva .vlaka iproti .Ljubljani s približno 1.500 potniki, imedtem 'ko ibo prav toliko Pomurcev prispelo v Ljubljano z avtobusi, tovornimi in osebnimi avtomobili. (Dosedanji podatki ikažejo, da se Ibo Iproslave Dneva (vstaje v Ljubljani udeležilo okrog 3.400 (prebivalcev tiz Pomurja, medtem ko bodo člani nekaterih delovnih (kolektivov obiskali razne zgodovinske, partizanske kraje iv (severni Sloveniji. 1
S KOČEVSKEGA 1500 LJUDI
Organizacijo .za udeležbo so prevzele sindikalne podružnice in občinski odbor SZDL. Avto-moto .društvo Kočevje 'pa |bo organiziralo skupinski odhod lastnikov motornih vozil .in z lastnimi avtomobili prepeljalo na proslavo gojence avto-moto šole ter člane mladinske organizacije mesta Kočevje. • \	.
rVEČ KOT DVA TISOČ IZ PTUJSKE OBČINE
Po .dosedanjih .podatkih se bo .udeležilo osrednje republiške Iproslave 20. obletnice vstaje slovenskega ljudstva v ¿Ljubljani iveč kot 2 (tisoč občanov.	\
KRIŽ PRI TOMAJU
V Križu so uredili igrišče za balinanje. Na tem objektu je delalo 28 ljudi, ki so .opravili 180 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 21.600 dinarjev, pri kopanju in prevozu peska pa še 7700 dinarjev. Tako ne bo vnetim igralcem več dolgčas.
POSTOJNA
ObLO Postojna je na zadnjem zasedanju ponovno razpravljal o osnutku posebne (lokalne) PTT tarife, in sicer na osnovi dodatne obrazložitve podjetja za PTT promet Koper. K osnutku je dal soglasje. Ljudski odborniki so sprejeli tudi sklep .o prevzemu poroštev ter izdali poroštvene izjave za investicijska posojila in posojila za obratna sredstva perutni-narskemu zavodu »Kras« (598 milijonov), živinorejsko noljedelske;-mu kombinatu Postojna (292 milijonov) in kmetijski zadrugi Postojna (6 milijonov din).
Akcija za izgradnjo mestnega športnega parka v Postojni se je končno le premaknila z mrtve
GORNJE VREME
Krajevna organizacija SZDL v Gornjih Vremah, v njeno območje spadajo tudi Gornje Ležeče, je bila med vsemi organizacijami na Sežanskem prav gotovo najbolj aktivna pri prostovoljnem delu V preteklem tromesečju. Lotili so se tistega dela, ki je bilo najbolj nujno in ki jim dela največ preglavic. To so vaške poti, ki so strme in jih deževje stalno razdira. V minulem tromesečju je delalo na teh in na gozdnih poteh trideset članov SZDL, ki so prispevali okrog devet sto delovnih ur v skupni vrednosti -108.000 dinarjev, medtem ko je vrednost prevozov s konjsko .vprego znašala 19.200 dinarjev.
točke. V preteklih tednih so s stroji prevrgli nad 3000 kubičnih metrov zemlje, sedaj pa pričenjajo s prostovoljnimi deli. Delovni kolektivi v Postojni so se obvezali, da bodo opravili pri gradnji objekta več tisoč prostovoljnih delovnih ur, medtem ko je več podjetij obljubilo tudi ¡finančno podporo. Postojnčanom pa bodo pri gradnji športnega .parka pomagali tudi pripadniki krajevne garnizije JLA.
Kakor smo že poročali spomladi, bodo sedanji mestni stadion razširili, okrog nogometnega igrišča zgradili atletsko stezo in več drugih manjših igrišč, na južni strani stadiona pa postavili pokrito kegljišče.
Naša borba je izraz moči in veličine našega ljudstva!
ŽE SEDEM TISOČ PRIJAV
Po nepopolnih podatkih se je do srede .prejšnjega tedna prijavilo za proslavo v Ljubljani že 7 tisoč članov delovnih kolektivov in družbenih organizacij iz novomeškega okraja. Tako predvidevajo iz Novega mesta, .da bo potovalo v Ljubljano najmanj 1.700 ljudi, iz Vidma—Krškega 1.500, iz Brežic 1.200, iz Črnomlja 500, iz Sevnice 1.000 itd.
VEDNO VE C PRIJAVLJENIH
Po dosedanjih nepopolnih prijavah se ibo udeležilo osrednje .proslave 15 tisoč ljudi iz mariborskega okraja. Potovali bodo s sedmimi posebnimi vlaki, (s 70 avtobusi, ;z (več kot 100 tovornjaki in (z najmanj 600 osebnimi avtomobili.
TUDI IZ NOVOGORISKEGA OKRAJA VE C KOT SEDEM TISOČ UDELEŽENCEV
Vse kaže, da bodo tudi prebivalci novogoriškega okraja v zelo velikem številu prisostvovali zborovanju ob 20-letnici revolucije slovenskega ljudstva. Po dosedanjih podatkih bo iz novogoriške občine potovalo z av-
lo TISOČ IZ SASAVJA
V vseh zasavskih občinah so .posebni štabi iza udeležbo ina .centralni republiški proslavi v Ljubljani zbrali že 10 (tisoč iprijavljencev. Iz Zasavja se bodo udeležili proslave (tudi godbe na .pihala in pevski zbori, ki bodo prirediU samostojne nastope.
Na cesti .pred Vrabčami se je proti večeru visoko zavrtinčil prah. V krajših razmakih so pripeljali trije avtobusi, četrti je imel zamudo. Iz njih so izstopili brigadirji, mladi gimazijci iz Bežigrada. V rokah so
imeli kovčke in drugo priročno prtljago in se napotili po ozki vaški poti.
Vaščani so se zganili in prišli na prag svojih domov. Bilo jim je, kakor da se jim je kamen odvalil od

Sprejem mladinske delovne ibrigade, 'ki je prišla 1. julija v Vrabče. Razen številnih vaščanov so ji zaželeli dobrodošlico tudi predstavniki krajevnega odbora in ObLO iz Sežane (na sliki). Mladi graditelji ceste Vrabče-Stjak so gimnazijci iz Bežigrada v Ljubljani. Brigada šteje 120 mladincev
srca. Obljube občinskih mož, ki so jih bili dali na zborih volivcev, so se uresničile. Brigadirji so se zbrali na barjaču pred majhno tribuno, kjer so plapolale zastave. Sonce je že zahajalo. Na tribuno so stopili predstavniki ljudskega odbora in političnih organizacij iz Sežane in Bežigrada. Pozdravili so mlado brigado in ji želeli dobrodošlico. Predstavniki okrajnega komiteja LMS iz Kopra so izročili mladincem darila, mladinke iz vasi pa so vsakemu brigadirju in brigadirki .pripeli na prsi rdeč nagelj.
Do Tabora, ki kraljuje nad drugimi vrhovi, pelje pot preko travnikov, gmajne in skozi borov gozd. Gruče mladincev se pomikajo proti vrhu.
Razporedijo se po šolskih učilnicah. In ko je trda tema, zamigljajo v daljavi luči kraških in vipavskih vasi. Bori šumijo in med hišami na Taboru se spreletavajo prve kresnice.
Na kolovozu od Vrabč proti Stjaku je pravo mravljišče. Dva buldožerja, dva drobilca za kamen, tovornjaki... In v pripekajočem julijskem soncu zagorevajo mladi brigadirji. Njihovi krampi in lopate oblikujejo široko cesto, ki so jo sanjali mnogi rodovi v vrliovskih vaseh. Jeseni pa bodo njihovo delo nadaljevali domačini in okoličani. Sprejeli so že sklep, da b vsaka družina opravila na cesti l ur prostovoljnega dela. To bo delovna proslava 20-letniee vstaje v vrhov-skih krajih.
POLDE RENER

KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA KULTURA PROSVETA ★ KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURa PR
TEŽAVE IN NAČRTI OKROG IZDAJANJA ŠOLSKIH UČBENIKOV
Pri republiškem svetu za šolstvo se posebna komisija ukvarja z vprašanji šolskih učbenikov. Za šolsko leto 1961/62 je izdelala ta komisija seznam učbenikov, s katerimi se morajo učenci obvezno oskrbeti za delo v šoli in doma. Seznami bodo staršem in učencem kmalu na razpolago v knjigarnah in v Šolah.
Seznam navaja učbenike za osnovne šole, za gimnazije in priročnike za strokovne šole. Posebno znamenje imajo na seznamu učbeniki, ki bodo veljali za dobo petih let, medtem ko so drugi učbeniki sicer še predpisani za prihodnje šolsko leto, toda le zato, ker novih ni in tudi še ne bodo izšli ido septembra letos.
Čeprav se naš tfond učbenikov iz leta v leto izpopolnjuje, se še vedno dogaja, da ob začetku šolskega leta ni na razpolago vseh potrebnih knjig, oziroma so nekateri učbeniki taki, da ne ustrezajo v celoti novemu učnemu načrtu. Na splošno bi lahko rekli, da imajo izdajatelji šolskih knjig največje težave pri (hitrejši izpopolnitvi fonda učbenikov zaradi pomanjkanja dobrih piscev, zaradi nestabilnosti in neurejenosti učnih načrtov in pri učbenikih za strokovne šole oa še zaradi majhne naklade.
SLIKARSKA RAZSTAVA^" V PORTOROŽU
V (prostorih 'Ljudskega doma v Portorožu razstavlja 29 svojih slikarskih del BORIS TAV2ELJ, uslužbenec tovarne Tomos v Kopru. Motivi razstavljenih del so večinoma piranski. Tavželj je končal srednjo grafično šolo v Zagrebu, slikanja in risanja pa se je učil /v raznih krožkih in na tečajih v Ljubljani. Razstavljal je že večkrat: na zvezni amaterski razstavi in na zvezni železničarski razstavi v Zagrebu, v Mali galeriji v Ljubljani, na Jesenicah, v (Novem mestu in drugod. Ko je prišel v Tomos, je s tovariši ustanovil likovni krožek, ki ga je posočalo okrog deset ljubiteljev. Slikali so in risali ter se pogovarjali o problemih, ki jih je prinašalo to njihovo amatersko udejstvo-vanje. Zdaj tega krožka ni več, toda vsi, ki so ga posečali, 'še vedno goje željo, da ibi iga obnovili in še razširili. Morda v okrilju koprske ¡Svobode?: Slike, ki jih razstavlja Tavželj zdaj v Portorožu, skušajo skozi prizmo piranske realnosti, z barvo in svetlobo izpovedati avtorjevo človeško resnico, sicer brez posnemanja, toda nihaje med modernističnimi -izmi in
privzdignjenim realizmom. Na sliki — Boris Tavželj: JAMBORI
g(M hjxjJ^je.
n; jfiflB»
w
Somerset Maugham: NEKDAJ IN SEDAJ. Izdala Prešernova družba. Slavni angleški pisatelj, ki živi na francoski rivieri lin se ima za zelo obrega drugorazrednega pisatelja, iam v tem romanu pripoved uje o ednjeveški Italiji. Delo je napisano spretno in zanimivo, in .čeravno je .v njem ¡polno razburljivih dogodkov, vendar izzveni iv misel, Iki jo je postavil pisatelj za motto: [Bolj ko spreminjamo, 'bolj je vse nespremenjeno. Roman je prevedel Božidar Pahor.
Do sedaj je najbolj konkretno obliko dobila le reforma osnovne šole, zato je mogla komisija sveta za šolstvo pripraviti zanjo največ sodobnih učbenikov. Za šolsko leto 1961/62 bodo imeli, učenci od I. ido ,V. razreda i— z izjemo učbenikov za spoznavanje družbe in jezikovne vadnice — na razpolago vse ootrebne knjige. Učbeniki za učence od VI. do ¡VIII. razreda pa so še deloma v recenzijskem postopku, deloma pa v pripravi. Tako se bodo morali učenci teh razredov še vedno zadovoljiti ¡z ¡dosedanjimi šolskimi 'knjigami, ki pa seveda ustrezajo le delno. Glavni vzrok, da še do danes nimamo vseh novih učbenikov za osnovno šolo, leži v počasnem uvajanju šolske reforme in v novih učnih načrtih.
Še večje kot na osnovnih šolah pa je pomanjkanje ustreznih učbenikov na gimnazijah in na učiteljiščih. Dosedanje šolske knjige za splošno izobraževalne predmete so kaj malo v skladu s sedai-njim učnim načrtom na teh šolah, za nekatere predmete pa učbenikov sploh še ni bilo. To 'Vprašanje tudi še ne bo tako kmalu rešeno, ker proces reformiranja gimnazije še ni končan. Največje težave so pri tistih predmetih oziroma učbenikih, ki pri nas še nimajo tradicije, to se pravi, ki jih šolska reforma šele uvaja in nimamo zanje na razpolago nobenih vzorcev niti izkušenj, Za izdelavo takih učbenikov je po-
Predvsem 3 pereča vprašanja: O večja stalnost učbenikov D izpopolniti fond učbenikov
z novimi izdajami O prilagoditi učbenike potrebam in zahtevam reforme v šolstvu D približevanje ekonomskim
cenam O vsebinsko kvalitetne in sodobno opremljene šolske knjige
treben daljši čas. To so na primer Spoznavanje i~>rirode, Spoznavanje družbe, Estetska vzgoja, Sociologija itd.
Delo pri izdaji novih, odobrenih učbenikov zavirajo dalje še tudi nerazčiščena vprašanja o mestu in vlogi učbenika v sodcib-ni šoli (za vsak predmet je to posebno vprašanje) in vprašanje pedagoške narave učbenika. Zaradi teh nerazčiščenih pojmov tudi komisija sama ne more dati piscem predhodno dovolj jasnih navodil in tako dobimo učbenike, ki so odraz preosebnega gledanja pisca na temo, o kateri piše, ali pa so napisani bolj za učitelja kot iza učenca. Za vsak učbenik, ki izide, tudi ne moremo, trditi, da je vsebinsko dovolj ¡privlačen, sodoben, idejno neoporečen in resnično nov in tako mu je izid omogočila le nujna potreba in ne kvaliteta.
Razen kvalitete je važna tudi cena učbenika. Nekateri zagovarjajo stališče, naj ibi bili učbeniki čim cenejši, drugi na menijo, da je dolžnost reformirane šole, da se odraža tudi v učnih knjigah, ki morajo biti lepše, boljše in bolj umetniško opremljene kakor nekoč. Seveda terja razlika med' resnično in prodajno ceno učbenika ogromne milijonske subvencije, kar je še vprašanje zase. V
Oba zbora ObLO Postojna sta dala na seji, ki je bila '13. julija, soglasje k finančnemu načrtu občinskega družbenega plana za šolstvo za leto 1961. S tem finančnim načrtom so določena sredstva za osnovno dejavnost in za investicije šol. Načrt predvideva 166 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov, ki se dele: za osnovno dejavnost 148 milijonov, za investicije 5,5 milijona in za rezervo 12,5 milijona dinarjev.
Na četrtkovi seji so odborniki sprejeli še odločbo o ustanovitvi Zavoda za prosvetno pedagoško službo za območje občin Postojna, Ilirska Bistrica, Sežana 'in Hrpelje. Zavod bo imel sedež v Postojni, z delom pa ibo pričel 1. septembra letos.
Ljudski odborniki so nadalje potrdili sklep delovnih kolektivov o pripojitvi »Naše knjige« Postojna k »Primorskemu tisku« Koper, imenovali so upravnika Mestne knjižnice, Občinskega zavoda za zaposlovanje in zavoda Ljudska univerza Postojna in novi upravni odbor Komunalne banke. Sprejeli so tudi odločbo o takojšnjem preimenovanju Vajeniške šole v Postojni v Obrtno izobraževalni, center za lesno in kovinarsko stroko.	' <ma)
nekaterih drugih republikah naše dižave so to rešili enostavno tako, da iso prešli na ekonomske cene in pri tem poudarili, da kvaliteta ne sme zato trpeti. Pri nas pa ibi ibiio to v celoti nekoliko teže zaradi manjše naklade in bo to vprašanje deloma še vedno reševala subvencija, čeprav se bodo eene učbenikov v prihodnjem šolskem letu nekoliko .nribližale ekonomskim cenam'.
UDELEŽENCI PORTOROŠKEGA SIMPOZIJA »FORMA VIVA« SREDI UMETNIŠKEGA SNOVANJA
W
Naši turistični delavci se radi po- imamo zato vse pogoje, da ustvarimo stavijo pred tujci s tem sestankom nekaj lastnega, zares našega... enajstih, v svetovnem merilu vidnih — Moj motiv snovanja je tudi to-umetnikov-kiparjev, ki so prav te krat življenje, njegovo porajanje in dni sredi umetniškega snovanja. Idi- razvoj, je rekla Ana Bešlič. Pojem te lični gaj v Seči nad Portorožem, kjer smeri pa je po njenem mišljenju di-odmeva že več ikot mesec dni pesem namika življenja, ki nima nič skup-dlet, bi bil tudi brez posebne rekla- nega s pojmom abstraktnosti. Sicer me obiskovan kot eno najbolj ¡po- pa je v skulpturi težko ustvarjati ab-membnih kulturnih prizorišč v tem straktno . .. letu pri nas.
Vsakdo izmed teh izbrancev (po-	MONSIEUR HULOT
sebna žirija jih je izbrala 11 izmed 67 Nikar ne mislite, da se je pojavil prijavljencev) se zaveda svojega po- v Portorožu Jacques Tati, znan fran-slanstva. Galerija pod milim nebom, ki jo nameravajo urediti ob portoroški obali, bo namreč ena najbolj obiskovanih razstavišč pri nas in rodovi zanamcev bodo ocenjevali v r,.m rw^VVFï njej dela ,in stvaritve umetnikov na- .:LKV	fi
šega časa.
Zatorej ni naključje, da je sesta- ÇvXyX-XX'.'vl .Vri-X nek znanih kiparjev iz Jugoslavije,
Italije, Francije, Holandske, Poljske,	, . ... , . . , , . .	.
Japonske in Amerike v Portorožu coski filmski igralec, ki je navdušil vzbudil v širši kulturni javnosti iz- svet v seriji filmov z odlično inter-redno pozornost. SIcer pa je simpozij pretacijo 'segavega Hulota. Ta vzde-»Forma viva« nadvse privlačen že za- V('k -, ln,	Je„slL} 'P°n°sÇn - je
radi osnovnega koncepta organisa- namreč dobil predsednik holandske-torjev, kajti leslo: brez uniformira- sa združenja kiparjev in predstavnik nostl — sproščeno in neobvezno sno- v ministrstvu za kulturo Carel Kneul-vanje — zagotavlja bodoči galeriji na man.
prostem posebno privlačnost. Zares Prisotnost uglednega holandskega bo edinstven pogled na to pestro umetnika nedvomno potrjuje ugled zbirko umetnin, kjer se bodo med se- portoroškega simpozija v svetu, nje-boj stapljale stvaritve jugoslovanskih gova slučajna podobnost s franco-in umetnikov iz vsega sveta. .Kaj vse skim igralcem pa pomeni za vse ude-šele lahko pričakujemo od udeležen- ležence dvojno zadovoljstvo, kajti cev prihodnjih prireditev, ko se .bo gospod Kneulman zna čudovito za-po vsej verjetnosti res sestalo pri nas bavati svoje tovariše, zastopstvo vseh petih kontinentov:	_ ideja za moj »Sončni kamen« —
simbol rojstva — se mi je porodila tukaj, zato bi težko povedal kaj več o njegovi dokončni obliki, je dejal umetnik in kar brez uvoda preskočil na šegavo ocenjevanje svojih sodelavcev. — Nikar vsega ne napišite, da ne bo zamere, je dejal veseli IIo-landec za zaključek.
DVA JUGOSLOVANA
Kipar Ivan Sabolič iz Zagreba in beograjska kiparka Ana Bešlič sta opravila izpit mojstrov že na samostojnih razstavah v domovini in z udeležbo na razstavah v rcnanih evropskih galerijah. Med sedanjimi sodelavci na simpoziju ¡sta zelo .priljubljena.
— Idealna zamisel, ta simpozij, je dejal preprosto Ivan Sabolič, kipar in profesor zagrebške Akademije za likovno umetnost, ter hkrati Izrekel priznanje koprskemu okraju, .piranski občini in slovenskemu Društvu likovnih umetnikov za posrečeno izpeljano zamisel. SIcer pa je naše delo trdo, je nadaljeval umetnik In pokazal na rokah okrvavljene sledove dleta in kladiva. Vendar se bo to veliko delo bogato poplačalo, kajti tako prost in neobvezen koncept snovanja je mogoč samo pri nas: na Zahodu vežejo umetnikom roke trgovci, torej kapital in konjunktura tega »blaga«, na Vzhodu pa ponekod ideologi, ki onemogočajo umetnikom sprostitev duha in 'gledanje z lastnimi očmi. Pri nas v Jugoslaviji smo umetniki brez teh predsodkov in bremen ter
SRCE JAPONCA TOGASHI.JA Tokijski umetnik Togashi, vztrajen in vedno nasmejan mož atletske postave, bo podaril naši galeriji na prostem svoje — srce. Da, zares, srce. Sam pravi takole: — Rad bi upodobil boj med slabim In dobrim v mojem srcn. Umetnik je pobožal mehke obline kamna, za katerega meni, da bo eno njegovih najbolj značilnih del, čeprav uporablja prvič mehak material. Na Japonskem, kjer snuje kot .svobodni umetnik, se namreč poslužuje izključno granita.
PESNIK KAMNA Komaj 31 let stari Poljak Olgierd Truszynski pravi, da so ga lepote naših krajev, posebno morja, tako navdušile, da se je odločil za horizontalno plastiko. Meni namreč, da bo igriv morski val, ki ga hoče upodo-
biti, prišel do izraza samo v tej obliki.
Truszynski, ki je preteklo leto sodeloval tudi na avstrijskem simpoziju in dobil vzdevek »pesnik kamna«, je kot vsi njegovi kolegi nadvse zadovoljen z organizacijo simpozija.
PORTOROŠKA IDILA — KAMEN SPOTIKE ZA PILLHOFERJA
Eden vodilnih avstrijskih likovnih umetnikov Josip Pillhofer je imel na lanskoletnem simpoziju v St. Marga-retnu pri Dunaju sijajen uspeh. Umetnik sodi, da je atelje na prostem v Portorožu slabo izbran. Pravi namreč, da je okolica preveč lepa, da bi mogel v njej -zbrano delati. Z drevjem obdan prostor mu zastira tudi horizont, brez katerega se mu zdi, da nima prave orientacije v svojem snovanju.
No, umetnik takega kova kot je Pillhofer, znan po svojih umetninah širom po svetu, saj je razstavljal z velikim uspehom že v Parizu, Londonu, Amsterdamu, Pittsburgu in drugod — skratka mojster, ki mu prostor in težišče odkrivata v kamnu, kot sam pravi — srce, tudi v Portorožu me ibo zatajil. (
PAT IN OSTALI
Žal smo i ameriško kiparko ¡Pat Diske in italijanskim mojstrom iz Milana Sangregoriom pokramljali le bežno, kajti bil je čas kosila in pri »Ribiču«, kjer so umetniki na hrani, neradi postrežejo gostom s postanimi jedmi. In končno apetit! Ob psihičnem naporu, ki črpa telo, je tukaj še izguba kalorij zaradi fizičnega napora. Kdo bi preštel vse udarce enajstih težkih kladiv, ki prenašajo dan za dnem, od jutra do mraka, na dleto in dalje v kamen Ideje teh velikih mojstrov, katerih umetnine bodo simbolizirale dolga stoletja in tisočletja naš čas in naše življenje.
Prav zato Je simpozij v Portorožu enoduSen zbor umetnikov vsega sveta, ki z vabljivim zgledom manifestirajo svoje nazore o .koekslstenci med ljudstvi.
Seča, 17. julija 1961 Umetniki-kiparji pozdravljajo bralce »Slovenskega Jadrana«:
lUMU ^vu.

Predstavljamo vam nekaj udeležencev simpozija »Forma viva« v Seči nad Portorožem. iNa sliki od zgoraj navzdol: Ana Bešlič, kiparka iz Beograda, drugi Carel Kneulman, eden najbolj znanih lliolandskih kiparjev in tretji »pesnik .kamna« Poljak Olgierd Truszynski. Pod njim vam predstavljamo japonskega kiparja Toga-shija, ki se Je očaran od naše pokrajine in ljudi lotil dokaj intimnega obravnavanja svoje notranjosti, medtem ¡ko je naš umetnik Ivan Sabolič (spodaj) kipar in profesor na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, najbolj vnet zagovornik likovnega upodabljanja, ki naj bi imelo izrazito jugoslovansko obeležje
IZ NOVIH KNJIG V JUBILEJNEM LETU ^ IZ NOVIH KNJIG V JUBILEJNEM LETU it IZ NOVIH KNJIG V JUBILEJNEM LETU ^ IZ NOVIH KN
Odlomek 'iz nagrajenega romana (NAJHUJE JE BITI ISAM, lici ga ibo na osnovi svojega nagradnega natečaja izdala založba Lipa iv Kopru v počastitev 12.0-letoice naše ljudske vstaje. — Odlomek, ki ga objavljamo, ¡govori o proletarcu — Ipartizaraslkem komisarju 'Milhljiu, lici se je iz neposredne bližine Zagreba junaško in 'spretno 'prebil <v mesto, kjer si ustaši povsem obkolili in Iz .veliko borbeno premočjo ihoteli uničiti majhno skupino slovenskih partizanov, iki so ¡bilí namenjeni z Dolenjske preko Hrvaške na 'Štajersko. 'V .mestu |je IM'ihlja rešila pi'ed sovralžniikovo racijo zavedna Vdova tea1 ga začasno skrila iv .svoji iborni 'sobici.
(Odlomek iz knjige PARK HOTEL. Izdal Zavod »¡Borec« v Ljubljani, prevedla Nina Korene, opremil Miloš Lavrenčič)
»Povej, si Ti eden izmed tistih Kranjcev, ki so jih opoldne pobili pri Vrapčah? Po mestu govorijo, da so Vas opazili otroci, ko so se 511 kopat. Nekaj jih je pobegnilo In zdaj jih lovijo po Zagorju . ..«
»Da, jaz sem.«
Ženska ga je nekaj Časa opazovala.
»Pravijo, da so se bojevali kakor divji in da so drago prodali svoja življenja. iSami mladi fantje da so bili. Kako si prišel Ti mednje, v teh letih?«
»Prišel sem. Kaj vem kako. Menda prostovoljno. Moral bi ostati na Dolenjskem, pa sem silil na Štajersko in se znašel v Zagrebu. iCe vedo to že ustaši, lahko veš tudi Ti, ki si mi rešila življenje.«
»Lahko ostaneš tukaj, kolikor hočeš. Pojdi pa kar se da prej v gozdove, ker je tukaj zelo nevarno.«
»Verjemi mi, da bi šel še nocoj, samo če bi vedel kam. Ali ti kaj veš, kje ibi našel partizane?«
»V Bosni in (Slavoniji. Zdaj Ti lahko povem, da sem Slavonka in da sem že zelo zgodaj, že pred dvajsc-
MILE PAVLIN
timi leti skoraj, šla v mesto za služkinjo. Z gospodarjevim sinom sem zanosila, no in potem mi je pomagala ciganka s strupeno korenino. Tako ne bom imela nikoli več otrok. Zdaj je to dobro. Kaj bi bilo, (če bi jih imela? V tej revščini?
Doma sem imela dva brata. Oba sta že lani odšla k partizanom. Mož je bil Hrvat, jaz Ipa sem Srbkinja in pri nas doma so vse moške, ki niso šli k partizanom, že lani pobili. Ce ne bo šlo drugače, te spravim k nam domov. Tam jih boš našel. Ni daleč, štiri ali pet ur hodiš. Sla bova podnevi iz mesta, .potem pa bova hodila ponoči in .po polju. Pot še kar dobro poznam.
Morda Ti najdem zvezo tudi tukaj
v Zagrebu. Samo težko bo, iker ne poznam ljudi. Nikoli se nisem dosti zanimala zanje. Mnogo so jih zaprli in pobili, zato se vsak boji in nerad zaupa neznanemu človeku. Toda poskusila bom. Poznam žensko, ki bo morda pomagala. Samo drugo obleko moraš dobiti, jda Te ne bodo spozna" Dala bi Ti moževo, pa sem vse prodala. . .«
Mihi ju se je obraz razjasnil. Oddahnil se je. Ženska pa je nadaljevala:
»Za hrano je trda. Karte so in malo se dobi nanje. Toda nekako bo že Slo. Saj si lačen menda?«
»Ce povem po pravici, sem zadnjic jedel včeraj opoldne. Prej pa vsak dan malo.«
»Skuham TI krompirja. Je bilo hudo tako stradati?«
»Nekako se privadiš. Prvi dan je težko, potem se ti pa začno samo kolena tresti in v ušesih ti piska. Lahko bi tako čakal smrti, pa te prav nič ne bi bolelo.«	.
S topim vojaškim nožem je nace-pila tresk iz deske, zakurila in pristavila lonec s krompirjem.
»Vsaj krompirja imam za silo. Samo, da je trebuh poln, čeprav ne zaleže dosti.
»Koga imaš doma? Zeno, otroke?«
»Sploh nimam doma. Mati je ostala vdova, oče je izginil v Rusiji med vojno. Kmalu je umrla tudi mati. Samo sestro imam. Oženil se nisem. Po eni strani mi je žal, po drugi pa ne . ..«
Potem ji je pripovedoval, kako je živel v Zagrebu, kako so ga zaprli in kako je bežal v Slovenijo, ko so prišli na oblast ustaši. Medtem se je krompir skuhal. Delila je z njim grižljaje, ponudila mu je tudi kos trdeča črnega kruha in skodelico črne kave. Oči so mu kar same lezle skupaj. Opazila je to in ,ga vprašala, koliko časa že ni spal.
»To sploh ne vem več,« je odvrnil. »Nocoj ponoči uro ali dve, prejšnji dan morda nekaj minut, prejšnjo noč prav nič, prejšnji dan nekaj ur kot zajec s puško v roki.«
Pomivala je posodo in jo brisala s krpo. ,V sobici je bilo tesno in če se je kdo obrnil, sta se zadela drug v drugega. Potem mu je rekla:
»^e si zaspan, se sleci in lezi v posteljo. Jaz bom spala kar na tleh. Go»t vendar ne bo spal na tleli? Ce imaš kaj uši v srajci, kar vrzi vse skupaj v tisti lonec, nalila bom vode na perilo in zavrela, hlače pa zlikala. Sosedi porečem, da sem jih iku-pila od kakega vojaka ali pa da me je kdo prosil, naj mu jih zlikam.
No, kar začni, saj Te menda ni sram. Sicer se pa lahko obrnem proč ali ugasnem luč.« Obrnila se je res proč in si z rokami zatisnila oči kot majhna deklica pri igri. Mihelj se je naglo, nerodno slačil. Naredil je tako, kot mu je ukazala. Bombo je spravil pod blazino, sam pa smuknil pod odejo.
»Je že?« je vprašala ženska.
»Ze. Zdaj pa povej, kako Ti je ime. Jaz sem Mihelj. Kako se pišem - in kako mi je ime, Ti pa ne smem povedati. Ne samo Tebi, nobenemu drugemu,«
»Jaz sem Stefica.« Dala sta si roki.
»Pa lezi zraven mene. Obljubim Ti, da 'boš imela pred menoj vso noč mir, čeprav si lepa ženska in vsega spoštovanja vredna, ker si neznanemu partizanu rešila življenje.«
grnila odejo in smuknila k njemu. Mihelj je začutil srce v grlu. Stisnila se je k njemu, mu položila roko okoli vratu, tda Mlhlju je pred očmi vsč valovilo. Samo stisnil Jo je še za
»Tako vsi pravijo, 'ko pa pridejo v posteljo, se premislijo. Končno pa...«
Ugasnila je luč in slišal jo je, kako ■se slači. Potem je čisto narahlo od-
roko in jo narahlo pobožal po zapestju, potem pa se je pogreznil v sen, ne da bi sam vedel kdaj in proti svoji, volji,	,	i
Kdo ive, koliko časa Ibi bil gledal, da Ise niso imoje noge premikale 'kar nagonsko. Niso zastale. 'Enakomerno so grabile prostor in se ibližale vratom, Iki |so Ibi'la icl'lj. ¡Nisem limel časa, Ida [bi (jih ibil |še Igledal. Kaik trenutek nisem intti razpoznaval obrazov, Bilo Je, Ikakor |da sem (Imel meglo pred očmi. Skozi vrata Isem videl razsvetljeno .dvorano in brezoblično .zeleno .gmoto. Za trenutek sem stresel z glavo. 'Levo in desno sem se obrnil: .blilo nI nikogar. Nihče |me ne ibo prehitel.	, i
»Zdaj! Zdaj!« imi je nekaj reklo, »kar pogumno!«
Nisem ,več 'gledal notri, V glavi imi je brnelo. INičesar iveč Tazen marmornatega stebra ipri ivratih .nisem <videl. Bil je .gladek Isvetel 'marmor. 'Z udarcem obenj .moram vžgati bombo. ;Od te malenkosti je vse odvisno. 'Ali ibo bomba vžgala? .Ali je ¡dobra? Spomnil sem jse .tistih bomb, ki niso (vžgale pri mojih ivajah >v (Mirnici, Prevzela me je igroza. Toda zdaj mi Ibilo časa Iza preizkušnjo. |Sem že ttu. Blesteči marmornati isteber imam pred nosom. Takoj ob injem so vrata. Ali ne bo Iprišel kdo iven? z levico sem za pasom podzavestno oti.pal nabiti In odprti revolver. Nikogar imi, iNihče ne (prihaja iven, ¡Ničesar ni slišati razen godbe rv Idvorani in brnenja v mojih ušesih.
»Kje neki je 'stražar?« sem Ise (vprašal.
Toda zdaj Ije fbllo že prepozno. Nisem imel -več časa, da bi si odgovoril ina to Ivprašanje. 'Tu je bil itudi že ¡zadnji korak. lOb naslednjem bom že imoral ivžgati ¡bombo. .V hipu sem jo z desnico potegnil iz žepa. Vžigal-na kapica Je 'bila obrnjena proti stebru. Ali Ibo vžgala? (Naslednji korak, zadnje pol sekunde, «krepak zamah z roko in .udarec Iz bombo ob steber. Hkrati je zaprasketalo in je iblisknila vžgana zažigalna kapica. Naslednji trenutek sem pričakal kot utopljenec slamico. ITo Ije Ibil trenutek, kdo ve koliki del (sekunde, bil pa je dolg kakor večnost. Kapica se je vžgala. Zdaj Ibi bil imoral slišati brenčanje goreče vžigalne vrvice. En trenutek, ena sama negotova večnost. Misel na drugo bombo, in |že Ije bomba zasi-kala. Zvok, Idražji od vsake (glasbe,
(Odlomek iz kronike LJUBEZEN ZA REŠETKAMI. V prevodu Nade Dragan-Carevske in opremi Miligoja Dominka izdal Zavod »Borec« v Ljubljani)
. . . Mesto se (umirja. V prvih (dopoldanskih urah je tudi šum listja nekam tišji. Ulice se bleščijo. Goste sence (padajo na ulični tlak, po katerem se spet vleče dolga kolona kazenskega 'bataljona, ki odhaja lovit partizane.
Vsi vedo to. Tudi otroci. Tudi Bla-goj dobro ve. Vsako noč prihajajo tovariši drug za (drugim v njegovo sobico, kjer razpravljalo o vsem in zbirajo vse tisto, kar bi jim moglo pomagati, da se odtrgajo od utesnjenosti mesta in mrtvila polnočnih ur, izpolnjenih s .koraki patrulj.
Zadnji čas so se preveč potepali okrog. Kar preveč. In hodili po ulicah ravno takrat, ko se nihče ni smel pokazati zunaj. Patrulje pa so ipreža-le. Prav tako .tudi agenti. Tudi tisti z dolgimi, modrimi (plameni v očeh. V kavarni — pri vratih, po hišah — pri oknih. Vendar je dolgo psoval, ko ga je novi šef policije vprašal, zakaj se vrača praznih rok, ko predstojniki vendar vedo, da se je Blagoj vrnil v rodno mesto in zdaj morda kuje novo zaroto proti državnemu redu.
Sedel je na postelji.
Nekaj 'je pisal na list papirja. Sešteval je in iskreče zenice so se mu smejale. Partizanski odred bo v kratkem zletel od tod. Prav gotovo! Niti sanjalo se mu ni, da lahko kdo od šestnajstorice pade |v zanko tistih, ki prežijo, (zahrbtno, vztrajno in zlohotno .. .
Modrooki agent je idobil v roke nekega simpatizerja.
To noč so v mučilnici odmevali udarci. Okenske šipe so drhtele od udarcev puškinih kopit, ki so padala po mehkem mesu človeka na tleh. Ta je molčal, Plavolasi šef si je gri-zcl ustnice. .Kri mu je udarjala v oči, ko je imolčal in se delal, kot da se je |po nedolžnem znašel na tleh, pobarvanih iz rumeno barvo.
Prižgali so si cigarete. Oni je stokal in se zvijal.
— Podoben je pretepeni kači, — se je smejal .agent in si vihal rokave modre srajce, da bi lahko močneje zamahoval.
Kriki so si utrli pot ,v črno prostranstvo noči. i
Po cesti mimo policijskega poslopja sta se pripeljala na vozu dva 'kmeta. Utrujeni 'konji iso hiteli proti drema-vemu polju, (ki jim je stezalo naproti svojo široko dlan. Zažvižgal je bič In
presekal gosti, dišeči zrak. Utrujeni 'konji so kot poparjeni za.prhali skozi nozdrvi, izpod gladkih ikoplt so 'jim švignile iskre in (Voz je odskakoval kot pijan ipo medogledni cesti. Ko sta se oddaljila, se jima je zdelo, (da kriki še vedno prebadajo mračno prostranstvo tople noči, ki jo vpila vase vonj že na pol zrelega žita z njiv.
Simpatlzer tam v sobi pa je krvavel. Ničesar ni 'čutil. Ali pa ni hotel čutiti. Njegove oči so zamegljeno gledale v plavolasega šefa, ki je (bil molčeč in strog. Zraven človeka, ki je ležal na tleh, so odmevali koraki tistih, ki so pretepali, in agentov. Predmeti okrog njega so polagoma izgubljali svojo obliko. Komaj da je čutil tla pod seboj. V ušesih so mu brenčale Ibesede:
— Ali veš, ikje je Blagoj? Kdo ve, kje se skriva? —
Oni pa je krvavel. Mislil je, da je pot od tod do večnosti čisto kratka in žal mu je bilo, da bo zapustil mlado ženo in otroka, ki se je rodil pred kratkim. »Pa saj ničesar ne vem, saj vendar ničesar ne vem,« je razmišljal in pred motnimi očmi so se mu kazale ogromne silhuete mučiteljev, ki
KOČO URDIN
so se mirno pogovarjali o tem, da bodo polomili vse, Ikar je v njem, če ne izcedijo Iz njega soka priznanja.
Potem so ga vzdignili. Curek hladne vode ga je osvežil. Stresel je z glavo. Mraz mil je prodiral v prsi, ki so se visoko dvigale in spet padale. Hotel se je obrisati. Napel se je. Presunila ga je ibolečina. Bil je pretrdo zvezan okoli členkov. Začutil je: »Zvezan sem. Hudičevo trdo so mi zvezane roke na hrbtu,« in jel je opazovati veliko sobo in ljudi v njej, svetilko, ki se je zibala, črno mizo s črnilnikom, nekaj korobačev in velik, težak revolver, razkošaten na lakiranem furnirju mize. Njegova cev je grozeče gledala v kot. »Ti ubijajo brez razloga,« mu je prešinilo mozeg. Spet se je spomnil na dom. »Žena zdaj najbrž že ve. In tudi sorodniki. In moj dobri prijatelj, ki mi je dajal gradivo o organizaciji, tudi. Zena zdaj najbrž joče v sobici. In lačna je. Pustil sem jo iz nekaj kilogrami koruznega kruha. Hčerkica je bolna. Zdaj jo bo rahitis zglodal naj-
brž do konca. Ti pa zahtevajo, da jim povem, ne vem od kod, kje je oni, čigar ime sem slišal le slučajno . . .«
Obrnil se je proti njim. Ali pa se sploh ni obrnil. Stalno je bil obrnjen proti njim. Prebadali so ga z očmi, kot da hočejo stisniti iz njega zadnji sok.
Spet so začeli. Najprej je pristopil k njemu šef. Za njim pa še majhen, črnolas policist. Agent je držal roke na kolkih in se smehljal. Nameraval se jima Je pridružiti najbrž na koncu. Začela sta preprosto. Z močnimi, krepkimi udarci. Nato sta ga udarila po temenu. ¡Najbrž nehote.
—	Nevarno je udarjati po temenu! — so ibile zadnje 'besede, ki jih je slišal, .preden je Izgubil zavest.
—Odnesite ga v celico! Videti je, da ta cepec nič ne ve, ali pa se samo pretvarja ... — in modrooki šef je izrekel psovko, poveznil modro čepico na zardelo čelo in zaloputnil vrata za seboj z enim samim stavkom:
—	Moja se 'bo spet jezila, ker sem se zamudil...
Kurirji so se vrnili.
Brez odgovora.
Postajal je nemiren. Soba ga je stiskala. Nič manj predmeti. Materi je prepovedal prihajati. Blokade so postajale pogostne in bilo Je nevarno. Tu pa tam so prišli .zvečer, v poznih urah samo tisti, ki jih je poklical. Vsi so govorili, da se bodo v kratkem lahko dobro pripravili. Tiste, ki so .bili bolj omahljivi, je vžigal z besedami. Pomirjeni so mu pravili, da je policija najbrž kaj zavohala. —
—	Saj vedno voha, — jim je odgovarjal. — Policija ima svoje opravke. Mi pa bomo gledali svoje, — in dajal jim je navodila. Gospodarjeva hčerka je odšla v mesto, ki je tičalo zleknjcno med rdečkastimi griči, pod mračnimi razvalinami »Isara«. »Ce se vrne z ugodnim odgovorom, potem bo dobro,« se je tolažil, trdno prepričan, da prihaja čas, ko bo razpel krila in odletel iz .tega prekletega golobnjaka, »Samo da zberem ljudi in da si preskrbimo čim več orožja!« je potrkaval s svinčnikom po belež-nici in krojil načrte.
Agenti so prisluškovali in preža», zasledovali so prijatelje in znance pretepenega simpatizerja. »Ničesar ne prizna!« so govorili ljudje med seboj.
je -zvenel. -.Spomnili sem se svojih vaj .in 'brenčanja ¡bomb, ki sem jih tistega 'večera (metal s Šinadinom. IZvok je bil -isti. [Nobenega (dvoma ni tollo-Vse 'je bilo -v redu. .Časa za premišljevanje .ni Ibilo. Opraviti sem moral naglo. Obrnil Isem se Ik dvorani. Medtem Iko sem (štel .do itri, sem |se /v (treh skokih znašel na pragu dvorane. ¡Ze sem ibiil v inji I— v Jazbini. Z enim pogledom isem že ob Idrugem Iskoiku zajel (vso. Največja igneča [je ibila tam, v ¡sredini -dvorane, Pri .vratih so sedeli (častniki, gledali so me osuplo, zmedeno. Niso se premaknili, niso razumeli, kaj se godi. (Bili so (kot kipi. (Srečal teem |se iz nekim pogledom. Ni bilo časa. Granata Je piskala. Ze sem ibil naštel Ido itri. ¡Krepko sem zamahnil in jo (treščil- v (največjo gnečo. Videl sem le^njen lok, ki Iga je lete napravila. Njenega -padca nisem (čakal. Z «naglico, ki (bi ije me mogel pojasniti, sem (bil v ¡dveh skokih iz idvora-ne, 2e sem ibil -na terasi, ■skrit iza marmornati isteber. V tem trenutku imi |je Ibilo zavetje .potrebno pred (drobci lastne 'bombe. V istem trenutku sem skoraj podzavestno izvlekel in držal v desnici revolver. Se
ALEKSANDAR VOJINOVlC
en korak. -Tako (bom »bolje zavarovan. Vse imoje misli so Ibile osredotočene na Idrobce Ibombe, ina (katero sem čakal, da ibo eksplodirala.
Vse je šlo tako (bliskovito. ¡Nisem utegnil premišljevati. iSe malo presj nisem mislil na svoje življenje. Poglavitna Je Ibila naloga. Ta je Ibila zdaj opravljena. Se mailo, pa ¡bo odjeknila eksplozija. Zdaj pa je postajalo -v zavesti glavno nekaj drugega. Ves (sem 'hlepel, (da |bd se rešil od tod, da bi ostal živ. To je tollo iv (tistem trenutku najvažnejše.
Koliko časa je poteklo? Kdo bi (bil vedel! Verjetno ,delčki sekunde. Ves sem se 'gibal. -Niti (tretjega skoka (nisem 'še inapravil...
Eksplozija Ise je razlegla v nočno tišino, iki je -obvijala (hotel, .poln razuzdanih fašističnih častnikov. Poslopje se je streslo. ¡Tla pod nogami ka-(kor .da so Kaclrhtela. Steklena stena se je lomila -in rušila. Notri je zavladala tema. iPrava zmeda in Ipekel. Kriki, rvzklikl in klici so se razlegli iz idvorane. |Vse se je vmešalo in vzva-lovllo. Bilo Je nemogoče razpoznati karkoli. Nekdo Je priletel na teraso skozi razbito steklo in padel. Ali de razbil steklo s telesom, ¡ranjen od granate ali iz strahu? Nihče tega ine bi ivedel. Zdelo ise imi je, da je postala dvorana kotel, v katerem je vrelo lin Ikipelo. .Vse se je razvijalo tako bliskovito naglo.
V	'trenu-tku, ko Je eksplodiralo, sem obstal. Telo ml je prevzemala prijetna toplina. Ponos, užitek. Spomnil sem se tovarišev. Aili slišijo? Ze v naslednjem (trenutku pa sem pomislil na istvarnost. Kolikor večji je ,bil notri kaos in silnejši ponos .v imoji duši, toliko bolj sem si želel, da bi se rešil od tod. Golo življenje ml je v tem trenutku postalo tako ljubo in dragoceno. Vse sem razgibal v sebi, da |bl se rešil. Misli, voljo in imoči. Vse Je bilo osredotočeno Ina stezo, ki sem jo moral preteči, da ¡bi prišel na varno.	i
Ali sem stal itedaj, ko sta odjeknili eksplozija in njen 'odmev, lali sem doživljal vse to iv idolgih in ¡naglih skokih? Ne vem. Zdi se |mi, da -sem obstal. Morda nehote, ipod vtisom eksplozije? Stresel sem (telo, (da Ibi se prepričal, (če me inl morda zadel kak drobec. Vse je (bilo iv redu. (»Le naprej! Kar najhitreje!« -mi -je nekaj •prišepetavalo. Vse Ipred mano pa Je bilo tako negotovo. Kratka pot iv p: vadnih razmerah Je v takšnih okol ščinah 'zelo dolga.
Pri vhodu v hotel je prodorno krik-nil ženski iglas. Zazdelo se ¡mi je, kakor da je isti iglas tzaklical: »Glejte ga, tam Je!« iA Imorda ¡se mi je le zazdelo tako v tisti gneči in metežu. To pa jše ni Ibilo vse. Zdelo se Imi je, kakor Ida Isem (slišal .udarce korakov. To me je |zdramllo, izpodbodlo me je k idaljšim in hitrejšim skokom. Zazdelo se mi je, |da bodo za ¡mano odjeknili streli. In kakor da so živci zbirali moči na površini hrbta, da bi odbili krogle, ki sem jih pričakoval. To je .trajalo le trenutek. Nekaj skokov 'in iže sem bil na ulici. iV teku sem zavil na desno. 'Pred mano je bila svetla, široka ulica. Moral sem teči po njej navzdol. Na levi je bil park. Najvažnejše je .bilo preteči ta del in zaviti na levo. Potem bo laže. Ze sem kot Istrela stekel po (Ulici navzdol. Imel sem občutek, ida se !mi noge ne dotikajo tal. Telo Je bilo tako lahko, noge (tako žilave lin močne, Vse to pa Je bilo tako le trenutek.
V	Idvorani sta že vedno vladala me-tež in Ihrup. |še .vedno ise je drobilo in padalo 'Steklo. Odmevali so kriki. Bežeč sem dobro napredoval, Vse je šlo srečno, dokler nisem stekel po današnji Ulici 7. Julija. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega, senetljivega. Za trenutek me je 2 dlo. Kakor 'da je park oživel. Iz govega temnega -drobovja so se raz-legll človeški vzkliki. Kakor da so od tam, iz njegove globine odmevala •povelja. Kriki, hrup, Kakor da je neka sila 'bobnela in se valila po njom, Pogledal sem tja.
ue
w
ee je
DVAJSET LET LJUDSKE VSTAJE - DVAJSET LET REVOLUCIJE * DVAJSET LET LJUDSKE VSTAJE - DVAJSET LET REVOLUCIJE k DVAJSET L
»Zdi se mi, da moramo dobo od 6. aprila pa do ustanovitve SNOO 16. septembra 1941 imeti za najodločilnejše razdobje v zgodovini slovenskega naroda, za najodločilnejše in najuspešnejše razdobje dela Komunistične partije Slovenije in v zvezi s tem tudi za najodločilnejše in najuspešnejše razdobje dela ljubljanske komunistične organizacije. To je doba, v kateri je Centralni komite Slovenije vodil vsestransko povezano akcijo za premagovanje najtežjih napak v preteklosti slovenskega naroda. Moral je premagati tradicionalno neorientiranost in razbitost slovenskega naroda na najrazličnejše skupine, ki so vse bolj ali manj klečeplazile pred raznimi tujimi vlastodržci. Moral je premagati malodušnost, ki je nastopila zaradi sovražne okupacije, in malodušnost, ki je bila posledica zgodovinskega dejstva, da slovenski narod od kmečkih puntov ni nikdar prijel za orožje v boju za svoje lastne življenjske interese. Moral je premagati dejstvo, da slovenski narod ni imel lastne državnosti, lastne državljanske zavesti. Moral je premagati vrsto najtežjih organizacijskih nalog, ki so bile povezane s popolnoma novo politično vlogo, ki jo je morala odigrati Komunistična partija Slovenije, ko je v nekaj mesecih iz opozicionalne stranke postala poglavitna udarna sila na novo nastajajoče revolucionarne oblasti delovnega ljudstva Slovenije. Ljubljana je v vsem tem za slovenski narod tako odločilnem času odigrala odločilno vlogo kot resnično narodno revolucionarno središče slovenskega naroda.«
(Iz.razprave Borisa Kraigherja: Partija je začela
boj na (položajih, ki jih je ustvarila pred vojno.
Zbornik »Ljubljana v Ilegali« I. del.)
jedobdoe
□ taanDDSDOcj □□□□□□□□
□ sacDGtinaonDcaaanDOGca a Q o C? G o £>■■■■
□	□□□□□□□o g □ □ g o o □ a □ □ a □ a ta □ □ □ □ □ g
□	on mm □	c
c'
□
0
□ _
Q000QE3l3OQ@®C!00QQ0E3C300a
pqaqsgn0ddqqpqiaoiaqqnq0
s
iz neobjavljenega kurirskega zbornika
G)BEJ000E2@G
Spomladi leta 1945, ko so se razpadajoče sovražnikove vojske umikale v osrčje Reicha ln ko je naša armada pripravljala v Sremu ofenzivo, je hotel sovražnik ona vsak način izriniti partizanske sile .v Sloveniji čim dlje od komunikacij; tako bi se lahko ■bežeči Svabi 'brez izgub umaknili iz Italije in Balkana. Zaradi tega so Nemci zbrali velike sile na Dolenjskem in Notranjskem in često vpa-dali na osvobojeno ozemlje. Tudi na Notranjskem so hoteli uničiti partizansko silo.
pred temi stalnimi napadi so se tudi kurirji TV-18 umaknili iz Loške doline v vas Babno polje. V začetku marca 1945 se je umaknil v Babno polje tudi Notranjski odred. Zarana 12. marca so belogardisti izvršili nepričakovani koncentrični napad na vas. Približali so se ji iz treh smeri, iz Babne ipolice, iPrezida in iz Vražjega vrtca. Sovražnik je najprej streljal na kurirje, ki so spali v Meha-Cevi hiši, kjer je ibila kurirska postaja. Kurirji so planili iz hiše in sprejeli borbo. Napad se je začel z vseh strani. Kurirji so se z jurišem prebijali Iz obroča, ki ga je napravil sovražnik okoli hiše in se pomešali z belimi. Med kričanjem in streljanjem so lovili drug drugega po vasi; kurirja .Logarja je držal belogardist že (za plašč, vendar se mu je iztrgal in pobegnil. Silovit udarec ln juriš kurirjev je sovražnika zmedel, tako da so se lahko umaknili za nek parobek. Pri tem sta obležala kurirja Znidar in Lojze Skrbeč. Pri umiku je padla žena kurirja Rajtka. Bila je v šestem mesecu nosečnosti. Belogardisti so ji odrezali prsi, ji razparali trebuh in tako umorili še nerojeno dete. 'Padli sta tudi aktivistki Milka Pacinova iz Uševka in Ivanka Krapinova iz Knežje njive. Pri tem napadu je izgubilo življenje deset partizanov in aktivistov.
Ko so se kurirji umaknili iz sovražnikovega obroča, so poslali patruljo, da bi ugotovila, v katero smer se ibo sovražnik umaknil.
Belogardisti so računali, da 'bodo partizani naslednjega dne pokopali mrtve, zato so jih sklenili ponovno napasti. Organizirali so skupino belogardistov, ki jih je vodil belogardi-stični poročnik. Neopaženo so se pritajili v 'bližino vasi. Da <bi bil napad Se bolj iznenaden, se je nekaj belogardistov preobleklo v partizanske obleke.	I
13. marca zgodaj zjutraj so bili belogardisti v gozdu tnad vasjo pripravljeni za napad. Ker se je Notranjski odred prejšnjega dne umaknil proti Cabru, ni bilo v Babnem polju nobene partizanske enote.
Kurirji so se zarana vrnili v vas, da bi pokopali žrtve prejšnjega dne. Namestili so se v zapuščeni hiši ob robu gozda. Po poznejših podatkih so belogardisti opazili kurirje, ko so se vračali v vas, a jih niso hoteli napasti. Njihov namen je bil, da jih naskočijo med pogrebom, ker se bo tedaj zbralo gotovo več partizanov, svojcev padlih in vaščanov.
Kurirji so v hiši pripravljali kosilo, saj so ibili že drugi dan brez hrane. Ob tem času sta prišla na zvezo kurirja s postaje TV-11 Jože Vih-
tar in Jože Debevec. Komandir postaje TV-18 in kurirja Logar in Novak so se odpravili na pokopališče. Tedaj pa se je hiši, kjer so kurirji kuhali kosilo, približala patrulja desetih belogardistov. Oblečeni so bili v partizanske obleke. Kurirja so vprašali, kje je Notranjski odred. Odvrnil jim je, da odreda ni v vasi, nakar so mu belogardisti kriknili, naj so vda. iKurir je planil v hišo in z ostalimi sprejel borbo. V hiši je bilo sedem kurirjev. Skozi okna so vžgali po sovražniku, ki si je hotel za vsako ceno izsiliti pot v hišo. Pri tem je obležalo pet belogardistov. Med njimi je 'bil tudi njihov poročnik, ki ,ga je s praga pokosil Jože Vlntar. Ta komandant je Ibil daleč naokrog znan zločinec in 'krvolok, ki je v svoji podivjanosti slcrunjal še mrtve partizane. Borba je besnela z vso srditostjo. Beli so začeli .hišo obstreljevati z mi-nometalcem. ¡Kurirjem je začelo primanjkovati streliva. Kmalu je vse utihnilo. V tej borbi so padli kurirji Franc Zakrajšek, Franc Sega, Zidar-čev Rado, medtem ko sta bila Jože Debevec in Jože Vintar težko ranjena in sta se splazila skozi luknjo, ki jo je napravila mina, pod pod.
Belogardisti so se ¡tudi to pot maščevali nad mrtvimi kurirji. Zakraj-šku so odrezali spolni organ in mu zdrobili glavo, tudi ostala trupla so
zverinsko razmesarlli. Nekaj pošte, ki je bila pri kurirjih, sta imela ranjenca, ostala pa je bila okrvavljena raztresena po tleh. Kaže, da so najvažnejšo pošto kurirji sami raztrgali. Ugotovili so, da niso vzeli belogardisti nobenega pisma, bržčas se jim je mudilo iz vasi, da ne bi svojega zločina plačali a glavo. Beli so jo popihali proti Ložu, noseč s seboj nekaj ranjencev, nekaj mrtvih pa so pustili pred ihišo.	i
Ko so belogardisti odnesli pete, so prišle aktivistke. V jami pod podom so našle ranjena kurirja, ki so ju pozneje prenesli v bolnico. Mrtve tovariše pa so pokopali skupaj z žrtvami prejšnjega dne.
Tako je postaja TV-18 v teh borbah skoraj preminula. Sedem padlih in dva ranjena kurirja ni več hodilo na kurirske zveze. Postaja je potrebovala novih moči. Imela je težko ¡nalogo — vzdrževati zvezo s Primorsko. Sovražniku je uspelo oslabiti kurirsko postajo, ni mu pa uspelo prekiniti kurirskih zvez. Postaja TV-18 se je izpopolnila z novimi kurirji, ki so prenašali pošto in literaturo ¡na vses trani. Mnogo težav so morali še prebroditi, a premagali so jih ln 9. maja skupaj z ostalimi enotami NOV vkorakali v osvobojeno Ljubljano.
LUDVIK KUKAVICA
Bil sem priča temu žalostnemu dogodku. Tedaj sem bil komisar li. bataljona Istrskega odreda. V noči od 15. na 16. julij se je moral bataljon premakniti izpod Suliorja na južnozahodni del Brkinov. Utaborili smo se pod Artvižami. Naša naloga je bila, da napademo cesto Materija—Hrpelje—Kozina in železniško progo Kozina—Divača ter da preprečimo Nemcem pohod v Brkine,.
Na večer 19. julija smo dobili v štab bataljona sporočilo, da nameravajo Nemci iz Kozine pohod v Brkine. (Njihov načrt je bil, da zajamejo štab bataljona oziroma odreda. Sporočilo so prinesle iz Rodika tri mlade kurirke: Sabina Race, Albina Race in Šivana Babič; z njimi sta prišla še mladoletni Joško Bradač in Ser-gej Salvi.
Bataljon je dobil nalogo, da zgodaj zjutraj postavi dve močni zasedi na pobočju hriba nad Artvižami, pošlje dve patrulji in dve izvidnici. Medtem ko sta komandant -in njegov namestnik postavljala zasedi, sem vrgel na ramo brzostrelko, vzel daljnogled in šel sam v izvidnico. Obiskal sem izvidnice in se po isti poti vračal nazaj. Nekaj sto metrov pred vasjo opazim čudno premikanje pri cerkvici na griču. Pogledam
'i stopili®!, Mliski liti
'(Nadaljevanje in konec) V Brkine se je najprej vrnila skupina iz Skadanščlne, iza ¡njo je ¡prišla Jadranova skupina, medtem ko je bala Maslova skupina ives čas ofenzive v Brkinih, l Da ! tri vzpostavila zvezo |z nadrejenim štabom, ije Brkinska četa poslala v ILošlco dolino patruljo. v kateri so ibili Jadran, Branko, Dušan, Vrban, Rudi Kale in (drugi. ¡Zaradi reorganizacije partizanske vojske na Primorskem so patruljo poslali v Vipavsko idolino. 27. .'avgusta 1942 je izšla uredba o formiranju Soškega odreda. Patrulja Brkinske čete, ki Ije Ibiila na potu proti Vipavski, je na eni izmed javk dobila dopolnilno povelje, ¡toda ini Iga izvršila, ker zaradi italijanske hajke mi mogla prekoračiti ceste .Postojna Trst pri Senožečah. Vrnila se je ina Vremščlco, kjer je ostala en dan,
Troje italijanskih dokumentov navaja .partizanski napad na kasarno Neverke 'oz. stražo GG. avgusta (akt trž, komlsarlata Javne varnosti št. 4069 ¡z idne 27, 8. 1942; depeša ikarab. kapetana Bonfiigliolija z dne 27. 8. 1942; sestavek ¡»Dejavnost..«). Napad ,je ¡izvršila po izjavi preživelih ¡borcev, omenjena ¡patrulja, Iki se <je preko iViremščice vračala v Brkine. Še en spopad s partizani omenjajo Italijani, in Ito 27. 8. Južno ¡od (Košane, ko iso se partizani spopadli iz več vojaki mobilnih skupin (depeša Bonfigliolija z dne 29. 8. 1942).
Obstoj partizanov v ¡Brkinih Ije postajal vse 'težji. 'V boju s partizani so se 'začeli Italijani posluževati iproti-
partizanske itaktike. V Brkine so prodirali po Istezah, skritih poteh in ponoči. V kratkem Času ,je ibila skupina, v kateri je Ibil Jadran, dvakrat napadena .ponoči. I
Prve dni septembra '1942 (je Brkinska četa Iponovno poslala v Loško dolino patruljo, ida bi vzpostavila zvezo z nadrejenim !šta'bom.
Z reorganizacijo ¡III. ¡bataljona (Kočevskega odreda v Loški odred 27. avgusta 1942 ise ije spremenila ¡tudi pristojnost Brkinske čete, ki je !z (ustanovitvijo novega odreda prišla V njegov (sestav.	<	i
Odredba o ustanovitvi ¡Soškega odreda, (ki Ijo je podpisal 3. septembra 1942 narodni heroj Mirko Bračič, omenja iv sestavu ¡1. Ibataijona Simon Gregorčič kot |5. ¡četo pivško oziroma Brkinsko 'četo. lod .ustanovitvene odredbe ¡do realizacije, kot ibomo videli, pa Ije preteklo |več kot ,pet tednov.
Vodstvo ¡Brkinske ¡čete je tnoralo prve ¡dni septembra že Ibi ti obveščeno o reorganizaciji primorskih partizanov, isaj (Je patrulja, v kateri so Ibili Josip ¡Zidar-Jadran, Anton Dolgan-Branko in Dušan, odšla v Loško dolino, Ida )se (poveže ¡z nadrejenim štabom. Patrulja Išta.ba ¡ni ¡našla, vrnila še je Ina ¡Primorsko, toda .na (poti je padla iv Leskovi dolini v italijansko ofenzivo, ki (jo Ije iza inekaj časa zadržala. Kljub (sovražni ofenzivi (je vršila patrulja akcije na Italijanske oglarje, Ijih ¡preganjala in Jim zažigala kope. ilz Leskove, doline ¡je odšla iproti Gomancem, ¡kjer jje (nadaljevala akcijo proti oglarjem in ,celo napadla italijanski kamion, ki je ščitil akcijo oglarjev, Jadranova patrulja ,se (je inato napotila proti Ilirski Bistrici in ¡v (vasi Jasen vzpostavila zvezo z (Radivojem. Nekaj časa se de nato zadržala na "hribu Sv. Aliacij (kota ¡799, 3 km vzhodno od Ilirske Bistrice). Tudi od tu, (kjer Ise Ije iza-držovala nekaj dni, je odganjala
oglarje od dela, napadala gozdno milico in razorožila narednika gozdne milice.
Jedro Brkinske ¡čete je ¡delovalo v tem ¡času tna področju ¡Brkinov. ,Ohra-njeni italijanski ¡dokument o premestitvi italijanske enote za zaščito oglarjev nam Ije dokaz temu. 18. septembra 1942 je štab '59. ¡legije črnih srajc po odloku tržaškega ¡prefekta postavil v ¡Mlslečah oddelek črnih srajc z ¡nalogo, Ida 'bi omogočil oglarjem delo, Jih ivaroval pri delu in (varoval oglarske kope pred partizani. V dokumentu 'so .navedene naloge poveljnika črnih srajc, da se poveže z gozdno ¡milico, vzpostavi obveščevalno službo ln organizira stalno stražo. Ta ¡namestitev je omogočila 30. [septembra odhod S. ¡policijske mobilne skupine iz ¡Kozjan (v Senožeče. Franc ¡Dežjot iz ¡Misleč Iv svojih spominih navaja, da so morali vaščani od (septembra iskozi štiri mesece pod stražo črnih isirajc ¡sekati drva in žgatl oglje. :	l
25. septembra 'je (Mirko Bračič s patruljo partizanov odšel iz Notranjske ¡na Primorsko. Začel je z reorganizacijo 'partizanske vojske. V enem izmed svojih iporočll navaja, da je bilo ¡takrat na Primorskem 140 partizanov in ida ima namen priključiti še Isto ¡borcev .in 'ustanoviti odred s tremi bataljoni. Do 8. oktobra Ije obstoječe partizanske enote izbral iv .Vipavski dolini ln izvršil reorganizacijo. Nas zanima 'III. kraški bataljon, katerega komandant je kasneje postal Ivan iTuršič-Iztok. V sestav ¡tega bataljona ije prišla ¡četa ,ki Ije lodslej operirala na področju Pivke in Brkinov.	, l
Z reorganizacijo partizanskih enot na Primorskem, s prehodom zgoraj imenovane čete |v sestav Kraškega bataljona oziroma Soškega odreda ¡pa se konča obdobje Brkinske čete.
(Janez Kramar
skozi daljnogled. Nemci! Nisem še dobro skočil v zaklon, ko zaropota njihov šareč. Preko glave so mi završale krogle. Moral sem se bolje skriti. Ne daleč od: -tod so bile na travniku kopice sena. Skočil sem v neko kopico in se dobro pokril. V seno sem napravil majhno luknjo, da ibi labko skozi njo gledal ali streljal Kmalu so pritekli mimo Nemci in jo ubirali proti naši zasedi.
Prav sedaj se je začela nevihta. Stemnilo se je in nebo so parali bliski. Ne daleč od tod je tresni-lo, bržkone v cerkveno lipo. Nemci so se zdrznili. Iz naše zasede so zadrdrali m'itraljezi, vmes ¡pa je v redkih presledkih kot top zagrmela ruska protitankovska puška. Vnela se je srdita borba; naša zaseda je vztrajala na svojih položajih, pa tudi ¡Nemci se niso hoteli umakniti. Skupina Nemcev se je skušala pritihotapiti zasedi za ihrbet. 'Zaman. Komandant Albin jih je opazil in iz mitraljeza se je po njih vsul
ogenj,. Nekaj jih je obležalo, med njimi tudi nemški oficir. Na levem krilu se je namestnik komandanta s tremi borci približal nemškemu gnezdu in jih pognal v beg.
Lilo je kot iz škafa. Nemci so se umaiknili v vas. Na položajih so pustili le dve zasedi. Od neuspeha so bili razkačeni in so se zato hoteli maščevati nad nedolžnim prebivalstvom. Zažgali so vas. Stari Dudek je hotel rešiti živino in jo je odgnal na travnik. Opazili so ga in prerešetali z rafali, Ogenj je prasketal, v gorečih hlevih je rjovela živina. Nihče ji ni mogel pomagati, ker so Nemci segnali skupaj vse ljudi. Sredi vasi so stražili pet mladih ljudi: Savino. Albino, Silvano, Jo-ška in Sergeja. Pretepene in izmučene so privlekli s seboj na Artviže, Ujeli so jih ibili. ko so se vračali domov v Rodik, Pred očmi vaščanov so vseli pet pokosili z brzostrelkami. Nato so jih prebadali z bajoneti in pometali v dvajset metrov globok nreoad. Odvlekli so tudi mladega fanta iz Artviž. ki se ni nikdar več vrnil. V Rodiku so spotoma pobrali še aktivista Andreja Godino in ga obesili na domači oreh. '
Ko sem prišel1 v vas, so mi hiteli pripovedovat, kaj se je bilo zgodilo. Krvava not se je vlekla od' vasi proti prepadu, kjer so ležala trupla. Obšla ¡me je groza in sla po maščevanju. Trupla smo odnesli v v s in jih z vozmi odpeljali v Mrliče, da so jih svojci lahko odnesli domov.
Maščevali smo se prej, kakor pa so Švabi nemara mislili. Na železniški progi Divača—Kozina smo napadli motorni vlak, ki je bil poln nemških oficirjev. Miner je pritisnil na gumb .sprožila in vlak se je zakotalil pod nasip. Nekaj jih je hotelo ¡poskakati skozi okna in se rešiti, toda pokosili so jih naši mitraljezi, ostali pa so zgoreli v motornem vlaku.
Ž. J.
ŽENA IN DOM k ZDRAVSTVO IN VZGOJA * OTROK IN DRUŽINA k 2EN<\ IN DOM k ZDRAVSTVO IN VZGOJA k OTROK IN DR
VIŠEK SEZONE V MLADINSKEM KLIMATSKEM OKREVALIŠČU RK NA DEBELEM RTlCU
0BÂLÂ
Peščina na južni strani Debelega rtiča, nad katero so sredi pobočja Miljskih hribov med vitkimi cipresami in vedno šumečimi platanami ter divjimi kostanji razpeti velikanski šotori, je tudi letos pravcata prispodoba mravljišča, Številni, vendar edini gostje, ki so jim namenili ta prelepi prostor, so seveda mali okrevanci iz vse Slovenije, ki si nabirajo moči in krepijo oslabela telesa. Mladinsko klimatsko okrevališče Rdečega križa je zares postalo že pojem, zdravja polne »hiše« in vpliv blagodejne klime, morske vode, sonca in skrbne nege je vrnil že marsikateri družini Sirom po naši ožji domovini z ozdravelim in okrepljenim otrokom družinsko srečo.
i	I
LETOS TISOČ OTROK
V petih izmenah se ho zvrstilo letos v tem okrevališču okrog tisoč otrok. Pravijo, da bo njegova zmogljivost iz leta v leto večja, kajti organizacije Rdečega križa iz vse Slovenije so ob izdatni pomoči nekaterih drugih ustanov z združenimi močmi začele z velikopotezno gradnjo sodobnih paviljonov z vsemi ustreznimi pri-tiklinami, da bi tako podaljšali sezono čez vse leto.
Prijavljencev: anemičnih otrok, astmatikov, primerov prebolele paralize itd. je namreč iz leta v leto več, kajti učinkovitost našega obmorskega okrevališča za otroke je danes znana že širom po Sloveniji in niso redki primer], da starši sami prosijo za sprejem svojih otrok na okrevanje. Najbolje so tudi iletos zastopani mali Dolenjci, ki so se na okrevališče bojda tudi najbolj navezali.
Učinkovitost okrevanja pa zagotavlja mladim rekonvalescen-tom tudi iz leta v leto boljša kadrovska zasedba zdravstvenega, socialnega in pedagoškega^ osebja. Stalni zdravnik in psiholog imata prav tako kot vsi ostali dela čez glavo.
TRIKRAT ZAPOREDOMA GOSTA OKREVALIŠČA
Dovolite, da vas povabimo na kratek sprehod na zeleno trato ob morju, kjer je v neposredni bližini okrevališča prelepo igrišče in peščina. Vesel živ-žav polni ta sončni prostor od jutra do mraka. Igrišče s toboganom ter vabljive prhe samevajo samo v prvih popoldanskih urah, ko imajo otroci obvezen popoldanski počitek,
Torej, koga vam naj predstavimo v tej gneči, ki je pravcati konglomerat slovenskih narečij? Mogoče malo Anito iz okolice Kopra, ali Marjana, nepoboljšljivega neugnanca iz Kamnika? Tukaj sta tudi Jure iz Celja in Majda iz Maribora ... Da ne bo zamere, naj odloči vprašanje, kdo je že bil gost v tem okrevališču minulo ali prejšnja leta.
— Midva z Vido sva menda na vrhu seznama, pove tedaj deček, pravzaprav mladinec, kajti Mir-
MELBROSIN • prepairat 'Cvetnega prahu in matričnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP (Zavod za čebelarstvo — Katoik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmacijd«.
Nova oblika kasak-bluze: ovalni izrez okrog vratu in pokončni pas z gumbi, pod katerimi se bluza zapenja. Prikladno za vroče dni
ko iz Lukavec pri Ljutomeru je star 17 let in je že tretje leto gost te obale zdravja in radosti. Sedaj obiskuje v Murski Soboti
ainmHHMimnimwiwHHW»MMHWH"»iBjj
KRVODAJALCI

10. in '13. (julija iso se ¡prijavili kot krvodajalci (za bolnike Splošne bolnišnice Koper:
AUTO COMMNRCE KOPER: ¡Nada Berglez, Rudolf (Božič, Miha Kutina, Milica Gregorič, Božo Ter-zer. /	)
CARINARNICA KOPER: Anica Beg,
Miloš IKošpenda, Cvetico Rudež. ELEKTRO KOPER: Vinko Hafner, Stanislav (Menih, (Karlo Radin, Gvido ISabadin. GRADIŠ: (Milan (Bičanič, Anton Fab-ja-n, Drago Jurkovič, Miroslav Krkljaš. \	)
HOTEL TRIGLAV: Dora Vranjak. KRUII KOPER: Marija Klaj, Maks Palijk.
PRISTANIŠČE KOPER: Vinko (Lazar, Zdenko Rajkovič, Anton iSagadin. POŠTA iKOPER: Dominik Jerman. SALON MARJANCA: Ada Brus, Marjana Kržišnik. SLAŠČIČARNA (KOPER: (Bruno Bai-lo, Viktor Jurij, Josip Jurman, Slava iSturm. SOČA iKOPER: Jole Jakac. TEHNOSERVIS: Angela Brec, Dora Fonda, Rino 'Koren, Dragica Pet-kovič, iLudvik Prodan, Janez Tr-bovc.	s
TRGOCENTER: Olga Mlakar, Cvetka Sorli, Danilo Umer, Jolanda Zrin-ski.	\
VINO KOPER: Armando Bertok, Pi-no ¡Božič, Božena Cesnik, Lucian Gregorič, Erminij Gunjač, Nada Jakin, Avgust Sergaš.
Ekonomsko srednjo šolo. Z zavidanja vredno vztrajnostjo je premagal zahrbtno paralizo, ki mu je pred leti grozila iz najhujšim.
—	Da, tudi okrevališču se moram zahvaliti, da se je moje zdravstveno stanje popravilo. Tukaj si že tri leta izapored nabiram moči, da lahko redno obiskujem šolo. Zato ne najdem besed, da bi se zahvalil vsem, ki tukaj bdijo nad našim zdravjem ,.,
Tudi 16-letna Vida iz Novega mesta je .letos že tretjič gost mladinskega klimatskega okrevališča. Vida je učenka 3. razreda vajenske šole, kjer se uči za šiviljo. Prebolela je vnetje kostnega mozga.
—	V okrevališču na Debelem rtiču so 'mi vrnili domala .popolno zdravje. Skrb tovarišev in to-varišic, sonce, morske kopeli in odlična hrana pa so mi razen zdravja vrnili tudi voljo do dela, je dejala med drugim Vida, ena izmed številnih članic tega tabora zdravja na Debelem rtiču.
(bb)
Partiz
Vsi se še spominjate našega tovariša Sulja, komandirja čete. Spominjate se tistega sončnega zimskega dne v januarju 1943 na Biču. Snega je bilo do kolen, mrzlo pa, da je kar v kosti rezalo. Razporejeni po hišah se grejemo 'in počivamo.
Naenkrat:
»Uzbuna! K orožju! Na položaje!«
Kaj je? Italijani in bela garda!
Zavzeli smo položaje nad Bičem, komandir Suljo s svojo četo pa položaje okoli cerkve v vasi. Sovražnik daje močan ogenj iz vseh vrst orožja: krogle žvižgajo, dum-dumke pokajo, zrak pretresajo eksplozije min in granat. Z naših položajev smo opazili, kako se po zasneženi planjavi premikajo postave v strelski vrsti.
Kdo so? Beli? Ne! Saj imajo nahrbtnike!
Naši so. Suljo je, ki se umika s svojo četo od cerkve proti gozdu. Obupno dejanje: Kako boš pred takim ognjem, pred takšno točo iz mi-traljezov brez žrtve prišel več kot 400 metrov kot miza ravne planjave brez vsakega kritja? Sovražnik je naše tovariše opazil in odprl nanje peklenski ogenj, mitraljeski snopi so kar orali sneg. Tovariši padajo, vstajajo, tečejo in zopet padajo . . . Srca se nam stiskajo ob tem žalostnem prizoru, a ibrez moči smo, ne imore-
LJUBO ANTONCIC
PRIPOVEDKE SULTANOVE PAPIGE. Izdala založba Lipa. 'Prav gotovo sodijo pravljice, ki jih druži naslov Tutl-Nameh, med najlepše 'orientalske pripovedke in se morejo meriti po svoji lepoti, bogati fantaziji in življenjski modrosti, ki jo izpričujejo, s pravljicami »Tisoč ln ena noč«. Te pravljice je (prvič zbral, zapisal in uredil perzijski pesnik (Nadšebi leta 1300. JCmalu so izšle v turškem prevodu in so postale na sultanovem dvoru pravcato obvezno berilo, ker so učile o zglednem in pravičnem življenju. Minila so stoletja in pravljice niso vse do danes izgubile nič od svo-
ZAKAJ JE OSKAR-NOVI
ŠE BOLJŠI? ZARADI NOVE SODOBNE PROIZVODNJE DETER-GENTA V OBLIKI LAHKO TOPLJIVIH KROGLIC RAZTOPINA, KI JO PRIPRAVIMO ZA PRANJE. IMA SEDAJ POPOLN UČINEK!
Mali okrevanci tretje izmene so prišli v Mladinsko klimatsko okrevališče Rdečega križa na Debelem rtiču šele pred dnevi, vendar je julijsko sonce že krepko počrnllo njih telesa. Ker so domala ves dan na kopanju, zares lahko trdijo, da so prijetno združili s koristnim, 'kajti sonce, voda in zrak so za male okrevance najboljši zdravnik. In apetit, apetlt...! Na sliki spodaj: pogled na vrvež v topli vedi in na trati, kjer je lepo urej.eno igrišče; levo zgoraj: Mirko iz Lukavec pri Ljutomeru in Vida iz Novega mesta sta že tretje leto člana tabornikov rodu »Ljubo zdravje«, kot nekateri imenujejo mladinsko okrevališče .platnenih streh. Seveda ju veže .veliko prijateljstvo, saj sta sc tukaj srečala s svojim najljubšim znancem' — zdravjem
mati
Ta sestavek, objavljen julija 1943 v glasilu brigade Toneta Tomšiča »Tomšičev glas«, je dva meseca pred svojo junaško smrtjo napisal bataljonski komisar Ljubo Antončič, doma iz Senožeč:
mo pomagati, ker smo sami brez kritja in še od treh strani obkoljeni. Edini zaklon je sneg.
Kdo bo ostal? »Suljo, Suljo, beži!«
Tik pred gozdom je ibil ranjen v noge; tovariša, ki ga je hotel prenesti v igozd, je zavrnil: »Padla bova oba, kar pusti me, se bom že sam priplazil!« Po snegu dežuje toča krogel in ena izmed njih je končala tovarišu Sulji mlado življenje. Nič več ga ne bo med nami; njegovo prešerno veselje bomo močno pogrešali. Tudi on je dal svoje mlado življenje
za svobodo In tako okrepil nezdrob-Ijive temelje naše srečnejše bodočnosti.
Minilo je precej časa od takrat. Za nami so borbe, trpljenje in samo-premagovanja, pa tudi zmagoslavje in veselje. Zime ni več, tudi pomlad je že odevetela, vse kipi v obnavlja-jočem se življenju.
Kje si sedaj Suljo, gremo v patruljo skozi tvojo rojstno vas! Kako bi bil srečen, če bi s teboj lahko obiskal tvoje drage. Tako pa oklevam.
Eden izmed naših tovarišev je slišal, da bi Suljeva mati rada kaj več Izvedela o sinovi smrti in o njego-
vem grobu. AH naj se oglasim? Bolje bi bilo, da se je izognemo in ne obnavljamo solza in žalosti. Ko pa vseeno zavijemo okoli vogala, nas pokliče ženski iglas:
»Kam pa kam, fantje?«
Ogovorila nas je preprosta kmečka ženica, prijaznega obraza: Suljeva mati!
»Dober dan mamica, gremo malo v patruljo.«
»Tako, tako. Saj vas je težko spoznati: ti si pravi Italijan, ti si jugoslovanski žandar, ti pa imaš belogar-distične hlače. Ko sem vas od daleč gledala, sem bila kar malo v skrbeh. TI, iki si preoblečen v Italijana, se mi pa nekam znan zdiš in tudi domačo govorico imaš.«
»Bil sem že pri vas doma, pozimi s Suljom.«
»Da, da, sedaj se spominjam; takrat sem zadnjikrat videla unojega Ludve-ta. Kot ibi slutil, da se ne bova več videla, se je ob slovesu trikrat vrnil in mi segel v roko, še celo poljubil me je, kar pri nas ni v navadi. Vem, nič več ga ne 'bo, padel je ta moj fant.«
»Mamica, vsem nam je tako hudo
je očarljivosti. Modrost in pravičnost kljubujeta vsem časom. Knjiga nI namenjena le mladim bralcem, z enakim, če ine še z (večjim užitkom, (bodo posegli po 'njej itudi odrasli.
D. P. Wilson: MOJIII ŠEST KAZNJENCEV. V zbirki Školjka je Ito knjigo izdala Mladinska knjiga. Avtor je kot psiholog preživel ifcrl leta v kaznilnici in njegova knjiga so bolj spomini na ta čas in na ljudi, s katerimi se je srečal in delal, kakor pa poročilo o znanstvenem raziskovalnem delu. V knjigi spoznamo podobe in usode psihologovih šestih pomočnikov, čudaškega Coonieja, specialista za jeklene blagajne, zmagovitega Puncha, velikega gangsterja in vrste drugih, ki se pred .našimi očmi razraščajo v reprezentativni mozaik itipiön'ih figur življenja .za rešetkami.
Bojan Bolgar: DVOJČKA. Izdala založba Obzorja Maribor. Bolgarski pisatelj Bojan Bolgar je velik prijatelj Jugoslavije. Večkrat jo je obiskal in izanimivo je, Ida je dogajanje svojega prvega romana »Delitev sreče« postavil delno ,v Slovenijo in da je glavna junakinja Slovenka, V romanu Dvojčka pa obravnava zgodbo o tovarniški delavki in njenem moralnem propadu, o mjenih dveh sinovih, dvojčkih, ki |po sili razmer odrasteta v ¡različnih okoljih. Zgodba je pisatelju omogočila, da 1e mokazal razmere itik po ivojnl v Bolgariji, pri tem pa je pisatelj povedal ¡marsikaj kritičnega tudi o literaturi, filmu in kulturi sploh. Knjiga bo našim ibral-cem odprla okno v sodobno bolgarsko življenje, (katero tako ¡malo poznamo. Delo je prevedel Matej Rode.
Valentin Cundrič: KROTKO JUTRO, ilzdala založba Obzorja Maribor, Pesniška zbirka mladega poeta je polna in iprebogata prave, Iskrene ln preproste lirike. V dobi izumetničenih ,In krčevitih samomučenj in trpkih samoizpovedi 'je njena vedra jasnina blagodejna posebnost.
za njim, tako smo ga imeli radi, toliko časa smo bili skupaj,«
Ko smo povedali, kako in kje je padel njen sinko in kje smo ga pokopali, smo govorili še o tem in onem. Povedala je, kako hodijo Italijani v vas po hrano, ¡kako se nas ¡boje iii kako željno čakajo konca. Proti nam, pravijo, se ne ¡bodo več borili, saj bo Italija morala položiti orožje. Belogardisti pa povešajo glave in ne upajo pogledati človeku v oči. Dobro se zavedajo, da so izdajalci.«
Ko so to našo mamico ljudje izpra-ševali, zakaj ne nosi črne rute, ko je sin padel, jo ponosno odgovorila:
»Zakaj bi hodila v črnem, zakaj bi tako žalovala, saj je padel moj Ludve za svobodo, bil je partizan. Ponosna sem, da sem njegova mati. Naš narod ne sme sklanjati iglave, nikoli ne bo upognil tilnika!«
S spoštovanjem in ponosom smo poslušali besede te junaške slovenske matere, iki je izgubila sina, a ni klonila. Njene besede so nam vlile v srca vedrost in trdne vere, da je naša pot prava. Te njene nesebične besede so utrdile v nas sklep, da nam nihče ne bo strgal orožja iz rok, dokler ne bodo vsi naši cilji doseženi, dokler ne bo zadnja solza naših mater maščevana. Odšli smo naprej globoko uverjenl: dokler bomo Imeli take matere, naša borba ne more propasti!
Slovenska mati, tebi se plete v tej krvavi, a sveti borbi trnov venec, ki bo po končani vojni postal venec časti in slave ter trajen spomenik tebi, slovenski materi-mučcnici!
ENA ALI DVE EKONOMSKI ENOTI V OBRATIH KOPRSKEGA KMETIJSKEGA KOMBINATA V IZOLI?
Težave, s .katerimi se 'borita oba izolska obrata koprskega Kmetijskega kombinata, imajo razen očitkov na račun slabšega gospodarjenja še eno nadvse važno komponento, ki so se je v razpravah okrog problemov obeh kmetijskih enot v Izoli doslej radi izogibali. Gre namreč za pogoje, v ikaterih se .mladi gospodarstvi —. obrat I in obrat II — Tazvijata.
Dosedanji razvoj obeh obratov je namreč povezan s številnimi objektivnimi težavami. Razparcelirana zemljišča, pomanjkanje strokovnega kadra in delovne sile nasploh, je že skraja ogrožalo osnovni koncept organizacije obeh obratov, razen tega pa so pogostoma .delavci mimo redne zaposlitve .na družbenem gospodarstvu obdelovali tudi svojo zemljo. Bojda se je večina teh polproletar-cev zaposlila v tem ali onem obratu zgolj zaradi pridobitve pravice do socialnega zavarovanja. Kazen tega je imel kombinat z otočki omenjenih majhnih zasebnih gospodarstev hude preglavice rpri izdruževanju obdelovalne površine v večje komplekse. Končno je večina lastnikov teh zemljišč le uvidela, da je njih deljena
DROBNE IZ POMORSTVA
»Jugoeeanijaa iz Kotora je razen dveh novih čezoceank, zgrajenih na Reki po 13.000 ton nos., prevzela tudi dve ičezoceanki iz tujine po 7500 ton nosilnosti. Nadaljni dve ladji (bo Ipredvldoma prevzela do konca tega leta. Na ta način je to podjetje spet .poseglo v borbo za drugo mesto 'pri nas.
Največja leteča ladja na svetu »Meteor« (SSSR) (je v izačetku leta uspešno prestala enoletno preizkusno dobo. Sedaj ijo gradijo v serijah za rečni, jezerski in morski potniški promet. Ena varianta ima 150 sedežev za potnike, druga pa 130 in dve ikabini s posteljami. »Meteor« Ije .pokazal za takšne ladje izredna plovna svojstva, saj je pri valovih višine do 1,5 metra drsel s hitrostjo 70 km na uro in ni čutil inikakih sunkov. [Poskusi so pokazali, da je 70 km na uro njegova ekonomska hitrost, akcijski radij pri Itej hitrosti pa 600 km.
Reški »Novi list« je začel izdajati nov štirinajstdnevnik »Plavi pu-tevi«, iki .bo .prinašal vesti in ¡novice liz življenja naših pomorščakov in .dela naše trgovske mornarice. kakor .tudi najnovejše vesti iz pomorstva iz tujine.
zaposlitev nezdružljiva z osnovnim ciljem družbenega gospodarstva, ki teži za kar najhitrejšo obnovo, kar je osnovni pogoj za večjo proizvodnjo.
Pisano zastopstvo zaposlenih, ki so prišli domala iz vseh predelov Slovenije se že staplja v homogeno celoto, ki postopoma osvaja in tudi že uresničuje načelo o delavskem samoupravljanju. Se več: delavci so pra-
LEP ODZIV MLADINE V ILIRSKI BISTRICI
Po predavanju, ki ga (je imel predstavnik OK LMS Koper Emil Berce .preteklo nedeljo članom predvojaške vzgoje v Ilirski Bistrici o življenju in organizaciji v mladinskih delovnih ¡brigadah, se je prijavilo za jesensko izmeno kar 16 mladincev iz Ilirske Bistrice in Okolice. Predavanje, ki je .bilo spremljano s filmom, je nedvomno uspelo in mladina je izrazila željo, da bi okrajno mladinsko predsedstvo prirejalo v bodoče podobna predavanja
oi pomoči
Prišla je sezona kopanja, ko si vsakdo želi, da bi se osvežil v vodi. Seveda pa je prišla tudi sezona obiskov, in ker na nesrečo živim v obmorskem mestu, sem na mah postal »spoštovani sorodnik«. Pretekle dni je prišla na obisk sorodnica. Razgovor o družinskih zadevah je bil kmalu pri kraju, važnejši je bil razgovor o kopanju.
Odšla sva na »slavno« koprsko kopališče. Tod pa so se začeli križi in težave. Najprej sva lep čas čakala na »ključarja«, da nama je odkazal kabino, kjer je visela obleka že osmih ljudi. So pač težave in treba jih je preboleti. Ko sem stopil iz kabine, sem se znašel v oblaku rprahu, zakaj tamkaj so se nogometaši pripravljali na naslednjo sezono. Na poti proti vodi sva se morala še večkrat
vllno dojeli tudi decentralizacijo upravljanja in težijo za tem, da bi z uvedbo ekonomskih enot postali povsem samostojni gospodarji in nc zgolj privesek matičnega podjetja. Tudi obratni delavski sveti doslej niso opravljali svoje vloge.
Zaradi določenih specifičnosti je vpliv centraliziranega upravljanja iz matičnega ¡podjetja navzdol zares lahko vse ¡prej kot koristen, zato sedanja težnja delavcev -teli dveh obratov, da bi uvedli v Izoli dve ekonomski enoti, ne bi smela ostati brez odmeva. Samo v takih pogojih upravljanja je moč računati na večjo zainteresiranost delavcev za gospodarjenje, saj je iniciativa in sodelovanje slednjega člana teh delovnih kolektivov osnovni .pogoj za nadaljnji uspešnejši razvoj te močne kmetijske gospodarske organizacije. <bb)
Iz dneva v ,dan ¡številnejši potniki, ki se prevažajo z motorno ladjo »Trogir« na progi po določbah Videmskega sporazuma, so v sredo zjutraj zaman čakali na prihod te ladje vi Piranu, Izoli in Kopru. Prav tako v četrtek in petek! Pojavila se je šele v soboto.
Okvara na strojih. To je za pokvarjeno ladjo opravičljivo, ni pa opravičljivo za takšno renomira-no podjetje, kakršno je reška »Jadrolinija«, da ne postavi v progo, zlasti če je .mednarodna in tako važna kakor naša, drugo —
P™ slovenska pomorska agencija
Znano koprsko.podjetje za mednarodno špedicijo in transport »Intereuropa« je pred kratkim ustanovilo tudi lastno .pomorsko
umikati nevarnim »osam« — zakaj žogice za badminton imajo precej trd vršiček. Kmalu pa sem zaslišal za seboj stok: Ozrl sem se in imel sem kaj videti. Sorodnica je stopila na košček stekla, ki ga tod ni dosti manj kot na kakšnem smetišču.
Navsezadnje sva se le potopila v vodo in zaplavala. Prišla sva mimo »skakalnega« stolpa in sva bila — hočeš nočeš — priča de-santu osmih nadobudnežev, ki so drug za drugim skakali v vodo. Ni nama preostajalo drugeaa, kakor da greva ven in da se osveživa pod prho. Na kopališču imajo tri, toda dela samo ena, zato je pod njo stalna gneča. Hotela sva sesti v travo, pa tudi pri najboljši volji nisva našla praznega prostora; tiste redke oaze pa so posejane z odpadki in prav čudno je, da se v njih ne zaredijo krokodili.
Zvečer pa sem moral poslušati očitke na rovaš koprskega smisla za turizem. Naslednjega dne je sorodnica odpotovala in v moje veliko presenečenje zagrozila, da je koprsko kopališče, ne bo več videlo.	F. L., Koper
agencijo. To je prva tovrstna slovenska gospodarska enota in je že v začetku svojega poslovanja dokazala, kako potrebno je bilo ustanoviti samostojno pomorsko agencijo s sedežem v Kopru, kjer se vedno bolj veča pomorski tovorni promet. Ta agencija je med drugim tudi že uspešno sklenila zaključke za prevoz blaga po Donavi in se vse bolj uveljavlja med inozemskimi in domačimi uvoznimi ter izvoznimi podjetji.
nadomestno ladjo, kar zmerom naredi, če se kaj (takšnega zgodi na področju od Pule do Dubrovnika.
Ko se je pred časom razpravljalo o decentralizaciji, so .kot enega glavnih momentov poudarjali .pri »Jadroliniji« prav vprašanje rezervnih plovnih objektov. Trdili so, da manjša podjetja ne bi mogla redno vzdrževati prog v primeru kakšrnihkoli okvar, oni pa da to zmorejo... Praksa je na žalost v našem konkretnem primeru pokazala prav nasprotno.
Če bi imeli lastne ladje in hi se nam kaj takšnega pripetilo na navedeni pomorski progi, nedvomno ne bi pustili potnikov na cedilu. Če bi res ne imeli nadomestnega ¡plovnega objekta, ¡bi ga zamenjali z avtobusi. Vrmek
Nič, kar je bilo ustvarjenega, nam ne sme biti tako sveto, da ne bi moglo biti preseženo in da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodno, še boli človeško.
v-.--;':-;---'--
Ustanovitev slovenskega pomorskega odreda pri štabu IX. korpusa NOV in POJ je ibila pomembna za osvoboditev slovenske obale in za zajetje in vključitev lepega števila plovnih objektov v enote jugoslovanske mornarice. — Na sliki so od leve proti desni: poročnik ¡Franc Dermota, kapitan Rustja-Canči in komisar Franc šiška-Crto. Poročnik Dermota je ibil najprej informativni oficir, kasneje pa komanii.viit Mornariškega odreda .Koper. Šiška je bil polit-komisar istega odreda, kapitan Rustja pa po osvoboditvi vodja Mornariške
'skupine 'IX. .korpusa
25. maja leta 1944 je polk nemških padalcev izvršil de-sant na Drvar. Njihov namen je bil, da uničijo Vrhovni štab NOV ,in 'POJ.
Oficirska šola pri .Vrhovnem štabu je ,bila med prvimi, ki je stopila v boj z nemškimi padalci in ustavila .eno njihovih skupin, ki je prodirala proti votlini, v kateri je bil tovariš Tito. ,
Rade Ristanovič je .s svojimi tovariši ibranil dostop k votlini na desnem bregu Unca, potem pa kot težki ranjenec preživel nekaj razburljivih trenutkov.
Ležali smo na desnem bregu Unca, za nasipom železniške proge. Z levega brega so se k nasipu približevali nemški padalci. Čakali smo, da stopijo v reko, potem pa udarimo po njih od zgoraj.
V kratkem hipu sem se lahko spomnil vsega, kar se je .zgodilo pred dobro uro. Komaj smo bili začeli z uro telesnega vežbanja, na travniku nedaleč od zgradbe, v kateri je bila šola, smo začuli brnenje letalskih motorjev. ,Nad Drvarjem se jc pojavila prva, druga, tretja . . , eskadrila bombnikov. Odvrgli so bombe in nad mestom se je dvignil rdeč oblak prahu in dima. Potem so so pojavili Junkersi. Vlekli so jadralna letala in Iz njih so se uslpall padalci.
Nihče ni črhnil niti besedice, nikakršnega povelja nisem slišal, vendar smo vsi stekli iproti hiši, kjer smo imeli orožje. Spomnil sem se odhoda na tečaj pred mesecem in pol. Osebno me je poklical tovariš Tito in mi rekel:
»No Kade, šel boš v šolo, da se izpopolniš.« Rade je bil tedaj v zaščitnem bataljonu Vrhovnega štaba).
padalci so zabredli v reko. Mudilo se jim je. Tod je vodila bližnjica proti votlini. Nas na nasipu niso opazili.
Začeli smo streljati. Padalci so se zmedli in se obrnili. Ta trenutek je bilo treba Izrabiti. Planili smo za njimi, k Trikiča ibrdu. Sedaj so nas oni zasuli z ognjem. Na levem bregu smo se morali ustaviti.
Legel sem na golo njivo. Za menoj je bila rž. Odplazil sem se za brazdo v kritje.
Poleg hiše sem opazil skupino Nemcev. Pomeril sem In sprožil. Eden od njih se je zgrudil. Tisti v hiši niso streljali proti meni, pač, eden je meril vame. Nejasno sem ga opazil za robom okna. Napravil sem napako. Streljati bi moral nanj. Ko sem spet dvignil glavo, nisem imel več takšne priložnosti. Zadel me je. V prsi, na levo stran. Potrl in poškodoval mi je sedem reber, kakor sem zvedel pozneje.
Nekaj časa sem ležal brez zavesti. Ko sem se ovedel, sem bil še vedno na istem mestu. Z rokami sem se zgrabil za prsi, postalo ml je laže. Klical sem.
Miča se ni .odzval. Z naporom sem se dvignil, da bi ga videl. Ležal je na zaklonu. Ostrostrelec je spet ustrelil. S težavo sem se odvlekel v rž. Tukaj sta me Spiro in Boca pre-vila. ,Oba sta odkimavala z glavo, češ po tebi je. Z zavojem preko prsi sem se .počutil bolje, Spiro mc je vprašal:
»Kaj je bilo?«
»Ne sprašuj,« sem mu dejal. »Dobro, da sta me previla.«
»Ti imaš srce m a desni strani,« se je pošalil Boca.
Tedaj je nekam izginil in se vrnil s pritlikavim konjičem.
»Tod mimo je šel,« jc rekel brezbrižno. »Lahko ga boš jahal tudi brez stremen.«
Dvignila sta me na konja. Boca me Je pospremil do reke. Na bregu je bilo polno Nemcev,
»Spijo,« je rekel. »Hoteli so v votlino, zdaj pa imajo,« se je zasmejal.
Ura je morala biti okrog devetih. Doslej se v tej smeri padalci niso uspeli prebiti do votline.
Na roki so mc prevzele bolničarke. Do bolnice v Vidovem selu smo pre-kolovratill šest kilometrov. Zjutraj so nas bolničarke odvedle v gozd. Njihova domena je bila točna: vas
utegnejo bombardirati. In zares so se nad vasjo pojavili bombniki in odvrgli svoj tovor. Majhen pastirček je skupaj s svojimi ovcami odletel v zrak. Bil je grozljiv in žalosten prizor. Šestindvajsetega zvečer nas je vznemirila novica, da so Nemci od zunaj prodrli v Drvar. Kljub vsemu so bili malce prekasni, smo računali.
Bolnica je morala naprej. Dvanajst težkih ranjencev so skrili v podzemni bunker na obronku Jadovika, Z nami sta bili dve bolničarki in kurir, na moč vesel (dečko. Nekje je staknil orehe, makarone in moko in nam prinesel.
V bunkerju smo preživeli dva dni in dve noči. Umrl je ranjenec, ki je brez prestanka prosil za votlo. Drugega dne smo začuli povsem blizu korake in šume.
»Dobro smo masklrani,« je rekel veseli dečko.
Korake je bilo slišati še bliže.
Dečko je pokazal na pištolo in »kra-gujevko«, ki mu je visela na pasu. Z bombo je odvil varovalko in prisluhni!.
»Oddaljujejo se,« je rekel.
Po dveh dneh, ki smo jih preživeli v bunkerju, smo sklenili, naj gre kurir pogledat, kaj jc zunaj. Spretno se je splazil iz bunkerja. Kot vedno je bil videti brezskrben. Skozi majhno "odprtino smo ga spremljali z očmi.
Ko je prišel v majhno dolinico, so ga iznenadili čctnlki. Kaže, da so ga ugledali prej, kakor on nje, in mu postavili zasedo.
Slišali smo gnusno psovko in klofuto.
»Tepejo ga,« je rekla bolničarka. »Odkrili nas bodo,« je dodala s strahom.
Tudi jaz sem se zbal. »Ne bo vzdržal, premlad je še.«
Bolničarki sta sklenili, da odideta in kreneta na nasprotno stran. Nihče jima ni hotel tega preprečiti, ker so .četnlki, ki so šli za Nemci kakor krokarji, najslabše ravnali z ujetimi bolničarkami.
Nekaj trenutkov sem omahoval, nato sem pa tudi jaz odšel za njima. Nisem se smel zanesti na veselega dečka. (Moja bojazen je bila nc-osnovana. Dečko nas ni izdal, in ranjencev, ki so ostali v skrivališču, niso otlkrili.)
Previdno sem se plazil po bregu Jadovnika. Hotel sem prekoračiti pot Grahovo—Drvar in oditi proti Srbu. Menil sem, da bom tam naletel na naše enote. Rana, ki so jo zavoji čvrsto stiskali, mo ni bolela, vendar sem bil kmalu utrujen. Ko sem izračunal, da sem se že precej oddaljil od bunkerja, sem se umiril. Pod nekim drevesom v gozdu sem napravil iz listja ležišče in prespal noč. zjutraj, po dobri uri hoje, sem naletel na partizane . . .
Spet sem odšel proti Drvarju. Spotoma smo srečali borce Sestc liške divizije. Bilo je radostno srečanje in veliko dobrih novic. Maršal se je rešil iz votline in se bo s Kuprešlcega polja z letalom odpeljal ,na Vis. Povedali so, da se je obdržala le maloštevilna skupina padalccv na drvar-skem pokopališču. Dali so mi pištolo, ki so jo zaplenili nekemu padalcu. Ko sem jo .gledal, mc je nekdo udaril po rami: Silja!
»Kaj pa ti, si še zmerom živ?«
»Kaj si pa mislil?«
»Ko pridem v Valjevo, te obiščem.«
»Do takrat boš pa še počakal.«
s Siljo sva jo mahnila proti Gla-moču, za zaščitnim bataljonom. Pridružil se nama je tudi Vlado, Do vasi Sabljara, blizu Dolnjega Va» kufa, je šlo v&g v .redu. Totl smo prenočili z nekim KraJišnikom.
Kmet, pri katerem smo spali, nas je prebudil že navsezgodaj.
»Pusti nas spati!« se ga je otepal Silja. •
»Proti vasi (gre kolona Nemcev,« je rekel kmet.
Silja je skočil na noge. Pohiteli smo v reber nad vasjo. Na grebenu so se pojavile zelene uniforme. Opazili so nas in začeli streljati.
Na vrat na nos smo jo ubrali v potok. Na drugi strani so -bili spet Nemci. Počutili smo se kakor v kletki. Med dvema Jkolonama Nemcev smo jo po potoku 'mahnili proti Travniku. Vse do polja, ki je bilo posejano z ržjo, nas (je zastirala megla.
Rž je zašumcla in iz nje se je izmotal kmet. Ni 'bil videti .preplašen, vendar mi ni bil ¡pogodu.
»Kaj pa ti tukaj?« ga je "vprašal Krajišnik.	,
»Skril sem se,« je rekel kmet in gledal vstran.
»Kje so CNemci?«
»Okrog, vsepovsod,«
»Pojdi stran,« mu je velel Silja.
Kmet se je oddaljil.
»Bolje bi bilo, ko .bi nas no videl,« ■je rekel Silja.
Cez deset iminut so nam bili Nemci že za petami. Sli so naravnost proti nam. Levo .je (bila ozka dolinica, porasla i grmovjem.
»Skrljmo se iv grmovje,« sem rekel.
Dvignili smo se in pretekli dolinico. Silja, Vlado in jaz. Krajišnik je ostal v rži. O tem se nismo dogovorili, toda on je ostal. Bržkone je sam pri sebi mislil, (če 'gremo mi drugam, jo bodo Nemci mahnili za nami. Tako se je ¡tudi zgodilo.
Se enkrat sem rekel, ¡da se skrijmo v ¡grmovje. Silja ije bil drugačnega mnenja.
»Prebijali se bomo,« je rekel. »Tisti Krajišnik je pa prebrisan,« je dodal.
Plazili smo se preko ozke dolinice. Za seboj smo slišali nemške glasove. Zadržali so se ipri grmovju in ga preiskovali.	,
»Meni se zahvali, tla te sedaj ne vlečejo za noge,« je rekel Silja.
Nekaj časa smo se plazili. Kaže, da smo jim zabrisali sledove. Toda plazenje nas je izčrpalo in morali smo si oddahniti. Preko nas je letela jata ptic. Hotele so se spustiti nekoliko dalje, toda mahoma so preplašeno prhuile. Silja ¡je to opazil.
»Tam je zaseda,« je rekel prepričano.	i i
Bilo je okrog poldne in to je bila naša sreča, čeprav smo si vroče želeli, da bi so čimprej ¡zmračilo. Silja je šel na ogledovanje. Odkril je Nemce, ki so se izbirali okoli kuhinje in videl, da je ostal na položaju samo stražar,
To okoliščino smo izrabili in brez težavo obšli to sovražnikovo skupino.
Od tod .do (brigade pa ni bilo več daleč.	VASILIJ CEROVIC
ùmatoke $
GOSTOVANJE REVIJSKEGA ANSAMBLA »ESTRADA« — MOSKVA (SSSR)
PORTOROŽ, 'V .nedeljo, 23. julija
ob <21. uri (pred »Jadranom«) KOPER, v ponedeljek, 24, julija ob 21. turi (Titov trg) Rezervacije in predprodaja: za Portorož ln Piran v poslovalnicah Slavnlka, ,za Koper in Izolo pri Zavodu Primorske prireditve (Koper, tel. .75). j (
	'IfHDFD
bCOLCLLO	AU K C K
VSAK DAN, razen nedelje, ob 7,15 in 7,35 glasba za dobro jutro, vmes objave; poročila ob 7,30, 13,30 in ,15.
NEDELJA, 23. julija:
8,00 Domače novice '— 8,05 Kmetijska oddaja: Aktualna beležka t— Novi pravilniki o delitvi ne smejo biti izdelani po šabloni — Pridobivanje in izdruževanje zeihlje v KZ Pivka — Sami .usposabljamo delavce za Idobre vinogradnike — Živinoreja in krma osnovna naloga Vipavske zadruge — 8,20 Za dobro jutro vam (bodo zapeli in zaigrali s— 9,00 Naša reportaža: Izlet iv partizanske Jcraje — 9,15 Zabavni zvoki
—	9,45 Poje Frankie Laine — 13,00 Sosedni kraji in ljudje t— 14,00 Glasba po željah — il5,00 iPoročila — 15,10 Poje (ženski vokalni kvartet — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri.
PONEDELJEK, 24, julija:
13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Šport-.ni pregled — 14,40 Igra Helmut Zacharias s svojim orkestrom — 15,10 Zabavna .glasba, vmes reklame i— 15,30 Slovenske narodne.
TOREK, 25. julija: 13,40 V zabavnem irltmu — 114,00 S popevkami doma in na tujem — 14,30 Mladina poje — otroški in mladinski zbori iz Portoroža, Ravna in Lucije — 14,45 Melodije za klavir
—	15,10 ¡Zabavna (glasba, (vmes reklame — 15,30 V .ritmu valčka z domačimi ansambli.
SREDA, 25. julija: 13,40 Igrajo ansambli Jože Kamplč, Art van Damme in Johnny Mayer
—	14,00 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev r— 14,30 Kulturni obzornik — .14,40 (Parada plošč — 15,10 Zabavna (glasba, vmes reklame — 15,30 Poje (pevski -zbor iz BarkoveJj p. v. Milana Pertota.
ČETRTEK, 27. julija: 13,40 Skladbe Victorja Herberta z orkestrom Mantovani — 14,00 Glasba po željah i— 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame >— 15,30 Slovenske (narodne — 18,00 Turistična oddaja — 18,30 V ritmu z (velikimi orkestri.
PETEK, 28. julija: 13,40 Melodije spominov — igra (zabavni orkester RTV Zagreb — 14,00 Iz opernega sveta t— (14,30 Domače aktualnosti: »Sejem Alpe-Adria« — 14,40 Poje zbor Slovenske filharmonije p. rv. Rada Slmonitija — 15,10 Zabavna glasba, vmes objave — 15,30 Igra godba LM iz Ljubljane.
KUPIM (hišico ali stanovanje v Kopru ali okolici. Ponudbe v upravi lista pod »Domenek«.
ZAKADI SELITVE pRODAM sodobno in dobro ohranjeno pohištvo: dnevno sobo, spalnico m kuhinjo — najboljšemu ponudniku. (— Informacije in ogled dnevno od 24. VII. dalje od ',17. do 11®. ure ipri iRainer, Semedela, Srebrničeva 5, telefon 123.
OR PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro œnano trgovino CASA DELLIMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLÔ
22. V njej dobite največjo izbiro tmoške, ižen^ke in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste (vetrnih joplčev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi lepo darilo.
LANATEX — uvoz-izvoz Trst, Ulica Machiavelli ;9, tel. ■91-647, blizu trga Pon'terosso, prodaja na debelo in drobno najfinejše tkanine po reklamno niakrh .cenah.	'
ZA POMLAD IN POLETJE DOBITE NAJCENEJE V »MA-GAZZINI ALLA STAZIONE«, Trst, Ulica Cellini št. 2, poleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s .propustnico imajo poseben popust.
GELEE ROYALE — MATIČNI MLEČEK, garantirano znan-sibveno stabiliziran — proizvod Zavoda za ' čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani.
INTERTEXTIL, Trst, ulica Sv. Nikolaja št. 30, nudi bogato izbiro vsakovrstnih tkanin, vse vrste dežnih plaščev »Super Nylon«, vetrnih jopičev, bund, raznovrstnih pletenin. TEKSIL za krila in izgotovljena krila TERITAL, odeje, perilo za ženske, ženske in moške volnene puloverje, srajce, kravate, nogavice, dežnike itd, po najnižjih dnevnih cenah.
ŽELIM ¡ŠTIPENDIJO' za študij na Višji komercialni šoli v Mariboru. — (Marijan Stare, Semedela '185, Koper.
razpis,, - .
Na podlagi 21. (člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov razpisuje komisija za razpis mest direktorjev in upravnikov ObLO Piran (mesto
UPRAVNIKA obrtne delavnice »Splošno čevljarstvo Portorož«
Pogoji za delovno mesto so: visoka kvalifikacija v čevljarski stroki z mojstrskim izpitom in (5-letno prakso.
Ponudbe .dostavite do 30. julija 1961 na ObLO Piran.
Za bralcc »SLOVENSKEGA JADRANA« sem )se namenil napisati nekaj vrstic iz življenja padalcev JLA, Imed katerimi se nahajam tudi sam. i	;
Se inl dolgo .tega, odkar »smo oblekli vojaško (suknjo (ter se znašli v novem nam do nedavnega nepoznanem živ-ljnju.	i
V prvih dneh Ismo t>e z 'mislimi vračali v domače kraje in z .bojaznijo, da mam .bodo 'le počasi minevali, mislili |na dni, Iki so iše pred nami. Vendar ni !bilo tako. (Vsi 'bomo namreč z nestrpnostjo (čakali, ko se bomo lahko prvič pognali v prostrano plavo trtio-drino v inedrlh svetlečih fce jeklenih ptičev.	I \ i
Dnevi (so (minevali ta napočil ¡je za vse 'tako itežko pričakovan dan, dan prvega skoka (s padalom. Ze (zgodaj zjutraj je (bilo itega .dne vse Sivo in
ÉÉSÍÍÉ
lifj 1 s \
v , s g
p	glX ,
mam
Naš dopisnik Ivan Logar JVL
padalec
NENAVADNA TURISTIČNA DOGODIVŠČINA
Zdaj je velika turistična sezona in po naših prelepih asfaltnih cestah veselo brnijo avtomobili vseh tipov domačih in tujih registracijskih označb. Iz vseh in v vse smeri. Tudi Polde in Majda sta v zgodnjih jutranjih urah julijske nedelje »napregla« svojega, še ne čisto plačanega »Fička« in odddirkala — recimo — proti morju. Več kakor pol poti proti cilju sta imela že za seboi ko so prve zarje vzahajočega sonca bleščeče vztrepetale nad pokrajino in se pričele čudovito prelivati v plavilo neba. Potem, ko sta skozi vedno redkejša dremajoča naselja zavozila v samotne serpentine cestne magistrale, ki se je pred njima zajedala v temno zelenilo borovega gozda, je Majda na nekem ovinku nenadoma prestrašeno kriknila:
»Ježeš, Polde, poglej no, kaj je tamle!«
Polde je pritisnil na zavoro, da je »Fičko« bolestno zaječal, in šel s pogledom za Majdinim trepetajočim prstom ,uprtim v belo prikazen, ki je kakor Lotova žena, spremenjena v solnat steber, stala ob robu ceste kakih tri sto metrov pred njima. V tistem trenutku je švignil mimo njiju s stoki-lometrsko brzino »Volkswagen«, takoj za njim »Mercedes« in še »Citroen«. Polde, ki je še vedno tiščal nogo na zavori, je videl, kako je prikazen oživela in pri-
čela obupno mahati z obema rokama proti bližajočim se ji avtomobilom. Nobeden izmed njih se ni zmenil za čudno »stopiranje«. Nemoteno so drveli mimo prikazni. V tem sta se tudi Polde in Majda toliko približala nenavadnemu bitju, da sta v njem razločila žensko v spalni srajci z belo čipkasto čepico na glavi.
»Neka blazna ženska je, ki je ušla od doma in zdaj straši avto-mobiliste,« je menil Polde in že hotel pritisniti na plinovod.
»Ustavi, Polde! Morava vendarle ubogi ženski nekako pomagati!« Pol iz radovednosti, pol iz usmiljenja je Polde zapeljal h krajci ceste in obstal tik pred neznanko.
»Bitte, bitte, bitte, nehmen sie mich mit und fahren sie unter vollem Gass weiter!« (Prosim, prosim, prosim, vzemite me s seboj in vozite s polno brzino dalje!) Kakor mačka je planila v voz in se vsa zasopla stisnila na zadnji sedež.
»Gass, Gass, Gass.'« je skoraj zapovedujoče spodbujala Poldeta, ki je mehanično ubogal in pognal »Fička« v divji dir.
»Za kaj pravzaprav gre, sto hudičev?« se je Polde zadri in iz-buljil oči nad volanom.
Tujka v srajci in smešno na-krivljeni čepici se je nagnila naprej in pričela, naslonjena na lia-
ne steze. Se (nekaj trenutkov in zemlja je ostajala pod nami vse manjša in manjša. Sedeli smo tiho in sporazumevali smo se ie z očmi, Cim više smo se (vzpenjali, tem pogosteje so se naše oči ustavljale .na odprtih vratih aviona, sikoza katera se bomo vsak čas drug za drugim pognali v 'globino.
Pilot je (končno 'usmeril letalo v na-lot, v istem trenutku (pa je padlo tu-
di povelje: »Pripravi .se!« Dvanajst postav se je 'dvignilo, dvanajst src je pričelo hitreje utripati, vendar iz oči jim je sijala radost, da so se vendarle znašli Ipred odprtimi vrati letala, .da >sc končno lahko poženejo, med njimi .nekateri prvič, v globino. Učitelj Je dal iznak, ln že temo Id-rug za drugim skakali skozi vrata v (zračni vrtinec trdnih ells. Nad našimi .glavami so se odpirala padala kakor cvetovi lokvanjev in mas počasi spuščali vse (niže in niže.
Prvi naš .skok je (bil izvršen, v ¡sebi pa smo občutili nepopisljivo zadovoljstvo, da smo postali padalci, da smo dokazali, da me (poznamo strahu,	(Ivan .Logar
prvi sončni Ižarki 'so le delno spolzeli preko polja, iko smo že (krenili ina start. Jasno, kot itimito nebo nam (je obetalo lep sončen dan, da si boljšega nismo mogli (želeti. V dolgi vrsti s padali pred seboj smo z .nestrpnostjo .čakali povelja, .'da se popnemo v letala, .v [kater,th ¡so motorji enakomerno (brneli. Povelje je bilo dano in drug z a drugim smo se povzpeli v jekleni trup. ILetala so se premaknila in Iže 'smo ¡poleteli preko vzlet-
OBVESTILO
Ortopedska ambulanta v Valdoltri obvešča, da zaradi letnih dopustov od 1. julija dalje do preklica ob sredah ne bo poslovala. Ordinacije ob ponedeljkih, torkih in četrtkih ostanejo nespremenjene.
slonjalo Majdinega sedeža, nagl-o pojasnjevati:
»Kaj takega še ne! Pomislite, z možem potujeva kot turista po vaši lepi Jugoslaviji. Imava nov »Volkswagen« in prikolico, urejeno za stanovanje. Gotovo ste že videli kaj takšnega, ne? — Sehr praktisch! Za volanom se menjava. Kadar vozi Gotthard (moj mož namreč, se razume!), počivam v prikolici jaz in narobe. Potujeva tudi ponoči, ker je hladneje. To noč sem do polnoči vozila jaz, po polnoči pa Gotthard. Ni še četrt ure, ko sem dala s trkanjem na steno Gotthardu znak, naj ustavi. Tod je cesta samotna in še nekoliko mračno je bilo, pa sem si mislila: lepa priložnost, da diskretno opravim ..., ne zamerite, saj razumete! Gotthard je ustavil, motorja -ni ugasnil, odprla sem vrata in pocenila tjale za grmiček. V tem pa je veter zaloputnil vrata, Gotthard, nesrečnik, je mislil, da sem zopet v prikolici in da sem zaprla vrata za seboj, je pognal in odpeljal, mene pa takšno, kakor me vidite, pustil na cesti. Rotim vas, dohi-tite ga!«
Nemec ni mogel svojim očem verjeti, da sta mu Polde in Majda pripeljala izgubljeno ženo. Ganljivo jo je pričel objemati in jo naglo stlačil nazaj v prikolico.
J. Ž.
VKLETRGOVSKO 'PODJETJE Z .'INDUSTRIJSKIM BLAGOM TRGOCENTER KOPER sprejme v uk
ŠTIRI VAJENCE
trgovske stroke
Interesenti naj se zglasijo na upravi podjetja ali pošljejo lastnoročno pisane ponudbe do 31. julija '19G1,
»m o t o t e h n a«
veletrgovsko podjetje s tehničnim blagom KOPER
nudi v svoji poslovalnici raznovrstni material za avtomobile, motorna kolesa in dvokolesa
Ob 20. obletnici vstaje slovenskega ljudstva iskreno čestita vsem borcem NOB!
Tovarna kemičnih pralnih izdelkov
priporoča svoje kakovostne izdelke in čestita slovenskemu ljudstvu za 20. obletnico vstaje! I
A V T O T U R I S T I Č N O PODJETJE
»S LAVNI K«
KOPER
ČESTITA K 22. JULIJU — PRAZNIKU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA TER MU ŽELI BLAGOSTANJA IN SREČE V NAŠI SOCIALISTIČNI DOMOVINI!
TRGOVSKO PODJETJE
KOPER
nudi v svojih skladiščih vse vrste rezanega lesa, drva in premog za gospodinjstva in raznovrstni gradbeni
material. Po naročilu dostavlja blago na dom. * * *
Vsem borcem narodnoosvobodilne borbe iskrene čestitke ob 20. obletnici vstaje slovenskega ljudstva!
TELESNAVZGOJA*5PORT*5AH*TELESNAVZGOJA*SPORT * § A H fr TELESNA VZGOJA*
pred evropskim mladinskim prvenstvom jadrnic snipe
Med 28. julijem in 1. avgustom bo v koprskem zalivu evropsko mladinsko prvenstvo v jadranju z jadrnicami klase SNIPE. Naš sodelavec pa je dobil od znanega jadralnega strokovnjaka-naclonalnega sekretarja S CIKA za Jugoslavijo, Koprčana Aleksandra Lukeža, te zanimive odgovore:
Kako ste se lotili organizacije tega pomembnega športnega dogodka?
£9£e februarja letos smo povabili 13 «Hfropskih držav-članic SCIRA (Mednarodna zveza jadrnic Snipe). Doslej so se odzvale Francija, Italija, Anglija in Turčija, pričakujemo pa še prijavo Švice in Poljske. Število prijavljenih bo najbrž ¡nekoliko nižje, kot smo računali, vendar je treba upoštevati, da so se zlasti skandinavske države znašle pred zapletenimi tehničnimi preprekami zaradi prevoza jadrnic na velike razdalje. Razen članic SCIRA smo povabili tudi nekatere druge države s priporočilom, da bi se tekmovanja udeležile izven konkurence v propagandne svrhe. Do sedaj so nam odgovorili iz Madžarske in Vzhodne Nemčije, da se povabilu ne morejo odzvati, ker klase Snipe še niso vpeljali.
In naši domači tekmovalci?
Jugoslavija je prijavila tri flote (Slovenija, Reka in Split). Vsako floto bosta sestavljali po dve ekipi, ki sta se uvrstili v reprezentanco na izbirnih tekmovanjih. Slovensko floto
bosta zastopala republiški prvak Izolčan Saša Majerič in Koprčan Zla-tan Cok, ki je ibil lani na mladinskem evropskem prvenstvu osmi. Nekaj dni pred začetkom prvenstva se bodo vsi naši tekmovalci zbrali v Kopru, kjer bodo Imeli krajši trening pod vodstvom olimpijskega tekmovalca Maria Fafangela.
Kaj menite o tekmovalni sposobnosti naših jadralcev?
Jadrnice, s katerimi razpolagajo zastopniki Splita in Reke, so kvalitetne in smo glede tega na enaki ravni s tujimi udeleženci. Koprske jadrnice so sicer nekoliko slabše, vendar prav zdaj gradimo v delavnici koprskega UTadra dve jadrnici najmodernejšega tipa, za kateri upamo, da bosta pravočasno zgrajeni, tako <la bodo imeli člani naše flote glede plovnih objektov enakopraven položaj. Po mojem mnenju ima največ možnosti za najboljši plasman državni prvak Zorlčič iz Splita, pa tudi drugi naši tekmovalci so kandidati za prva mesta, saj imajo prednost v poznavanju vetrovnih tokov in, če se Ibodo dobro pripravili.
Kot je znano, bo letos prvič v koprskem zalivu tekmovanje na odprtem morju in to bo brez dvoma zahtevalo temelj itejšo organizacijsko-tehnično delo.
Po novih pravilih je lahko start regate le proti vetru in praktično torej obala ne pride v .poštev. Tek-
movanje bomo organizirali tako, da bo komandni most predstavljala posebna ladja, na kateri bosta žirija in vodstvo regate. Dela bo seveda precej več In zato smo morali prireditveni odbor razširiti.
Kaj pa gledalci? I Delno bodo lahko opazovali tekmovanje z obale, saj bo najbližji .plovec oddaljen okrog 200 metrov. Organizirali pa bomo tudi prevoze gledalcev z motornimi čolni okrog regatnega polja.
— o —
Zvedeli smo, da bodo med tekmovalci tudi mladinke.
Ena izmed francoskih jadrnic bo imela izključno žensko posadko, kaže pa, da ne ibo edina, saj so se za to idejo navduslU tudi na Reki. Vsekakor je treba nastop mladink pozdraviti, saj bo to za naše kraje dobra propaganda, da so ta lepi šport Taz-vije tudi med našo žensko mladino.
- v s N	-	-J
Avto-moto zveza Slovenije je v počastitev 20. obletnice vstaje slovenskega ljudstva in 15. obletnice svojega, obstoja priredila minulo nedeljo ocenjevalno vožnjo avtomobilistov. Eden izmed petih startov v Sloveniji je bil tudi v Kopru, kar vidite ma naši sliki
REPUBLIŠKO PRVENSTVO MODELOV JADRNIC IN MOTORNIH ČOLNOV
MK Mehonotehnlka Izolo - brez konkurence
PROPAGANDNA PLAVALNA DVOBOJA V PIRANU IN V KOPRU
I@seg zmaga gostov
PK ILIRIJA (LJUBLJANA) : PK PIRAN 54 : 53
Minulo soboto in nedeljo je bilo v Izoli republiško iprvenstvo modelov jadrnic in motornih čolnov, ki so se ga udeležili tekmovalci Iz Maribora, Ljubljane Iti koprskega okraja. Vseh tekmovalcev je bilo 38 in nastopili so v šestih disciplinah.
Kakor je bilo pričakovati, so modelarji izolskega modelarskega kluba »Mehanotehnlka« želi vrsto zasluženih zmag, saj so osvojili pet prvih mest in mirno lahko trdimo, da trenutno nimajo v republiškem merilu konkurence.	j ,
Pred tekmovanjem je posebna komisija ocenila vse modele In razdelila nagrade, ki so jih prejeli:
Janko Gobbo iz Izole za model jadrnice Inetrnaclonalne klase »G« tipa Kekec, Stane Ulčar iz Ljubljane za model Jadrnice klase »G« tipa Kor-nat, Tone Pavlovčlč iz Izole za model jadrnice klase »F-2«, Dušan Cer-ne iz Pirana za model jadrnice klase »M«, Franc Pokorn iz Izole za model hidrogliserja, Ivo Dudine iz Izole za model motornega čolna s krmnim električnim motorčkom in Franc Po-
Na (nedeljskem propagandnem plavalnem dvoboju v Piranu so prvikrat nastopili domači tekmovalci. Moštvo PK Piran je bilo okrepljeno s člani PK (Koper in igosti so ?zmagali s tesnim rezultatom. Dvoboj je Iprivabll več kot 1500 gledalcev, ki iso tekmovanje spremljali z zelo velikim zanimanjem.	' '
Rezultati:	' '
100 m mladinci crawl: 1. Bandelj (P) 1:10:6; 2. Olujevič <I) 1:11:4; 3, (Jazbec ((P) 1:12:3; Lenič <I) 1:15:3.	i
50 m pionirji Icrawl: 1. Korsič |(P) 0:34:6; 2. ICattalani (P) 0:35:2; Virant i(I) 0:36:2; a. Pungačar U) 0:38:6.	'	i
50 m ženske prsno: l.Zbašnik i(I) 0:49:0; 2. CKorošee (P) 0:49:8; 3. Erker (I) 0:50:3. 100 m moški (prsno: 1. Slapernik (P) 1:25:8: 2. Kermavner (I) 1:30:7; 3. France (P) 1:30:7. / 100 m moški ¡hrbtno: 1. Meško '(I) 1:23:9; 2. Svetina '<P) 1:28:4; 3. «ordelič (I) 1:31:9. 100 m moški metuljček: 1. Karlin i(I) 1:30:8; 2. Erker KI) 1:37:3; 3. Slapernik ,(P) 1:40:9.
50 m pionirji (hrbtno:	1
1. Jakopič (P) 0:41:8; 2. Kocič /(P) 0:43:6; 3. Virant 1(1) .0:45:2. 1 Štafeta 4 X 100 moški: i 1. Ilirija (Hafner, Turna, Jež, Karlin) 5:01:2; Piran (Jazbec, Jakomin, Svetina, Bandelj) 5:22:4. Štafeta 4 X 100 m mešano: 1. Ilirija ((Meško, (Kermavner, Vr-hovšek, Olujevič) 5:38:0; 2. Piran {Svetina, Slapernik, Merkar, Bandelj) 5:44:5. ,	i	,	^
V prijateljski \vaterpolo tekmi so -gosti premagali (Pirančane z rezultatom 8:2.
V KOPRU NISO BILI ZADOVOLJNI
Propagandni plavalni dvoboj v Kopru, ki je 'bil v soboto zvečer ob številni udeležbi ljubiteljev tega (športa, žal tni uspel czaradl tehničnih ovir in tudi (bližajoče se neurje je v znatni meri preprečilo izvedbo programa. Zato tudi rezultati ¡niso dali (verne slike tekmovalnih sposobnosti nastopajočih. V vaterpolo tekmi pa so člani PK Ilirije iz Ljubljane premagali domače moštvo s 17:6.
GAFA
Miff: J^^^^SÜSi I

» s- . '	•'' , ■ 0
£.....«Éli
o...	■

litis Is N	i i
šJSIlPIJtfP p® »fep
i-^i-ft..........v.'- '.: ■
!Hf! fSMMiiii% i
Detajl s propagandnega dvoboja plavalcev PK Ilirije iz Ljubljane in PK Piran minulo nedeljo v Piranskem zalivu
--J«.-' •
...../jg-fl
iS®
POSTAJAJO PRAVA ATRAKCIJA
V soboto, 15. julija 1961, so bile na športnem igrišču v Luciji pri Portorožu že tradicionalne tekme osličkov. Večtisočglava množica
tristov in domačinov je najprej remljala okrašene vprege ter čudovane živali iz Portoroža, kjer je bilo zbirališče, na stadion, katerega je obdala z živim, sme-
jočim se zidom. 2e med sprevodom so si gledalci izbirali svoje »favorite«. Nastopilo je 23 osličkov. Kakor vselej, so se tudi letos najprej pomerile med seboj oslovske vprege. Za vedro vzdušje so poleg muhavih živalic samih skrbeli tudi vozniki, ki so si na razne načine prizadevali prignati
Bi» H
IBW8
p i>v*Msi
f^pá i i i&š '
r': «JÉ

Tudi letos so portoroške dirke osličev vzbudile veliko zanimanje in gledalcem nudile dovolj prisrčnega smeha na račun trmastih tekmovalcev
svojega osla prvega skozi cilj. Sledile so dirke jezdecev na oslih, kot novost in posebna atrakcija pa so bile za zaključek še tekme 11 prostovoljcev izmed občinstva na osličkih. Med temi je zmagala neka Švedinja, drugi pa je bil Japonec Togashi, kipar iz Mednarodnega simpozija v Seči. Dirke so dokazale, da Turistično društvo Piran-Portorož vsakokrat bolje organizira to privlačno prireditev, za kar gre posebna zasluga tovarišu Ernestu Fabiču. Zaradi velikega zanimanja bodo dirke ponovili sredi avgusta.
Rezultati vprege:
1.	Nina — voznik Celestin Berne-tič; nagrada: pokal v trajno last, zmagoslavni venec in denarna nagrada;
2.	Marina — voznik Ernest Zan-kola; denarna nagrada;
3.	Buba — voznik Peter Savli; denarna nagrada.
Jahači:
1.	Bionda — jahač Bortolo Kode-•lja; nagrada; pokal v trajno last, zmagoslavni venec in denarna nagrada;
2.	Briki — jahač Anton Kobal; denarna nagrada;
3.	Mora — jahač Vito Šajn; denarna nagrada.
Nagrade za najlepše okrašene vozove:
1.	Jurij Križman,
2.	Celestin Bernetič,
3.—4.	Anton Mršnik in Jože Ko-delja.	Jule

Detajl z republiškega košarkarskega prvenstva v Postojni
Priprave tza »tekmo leta« so zaključene. (Iz »dobro obveščenih krogov« smo namreč zvedeli, da ibo ta tekma nepreklicno v (nedeljo, 23, julija .1901, ob 17,30 na koprskem stadionu, ki bo v ta inamen popolnoma preurejen, sat) je .napovedan irekorden obisk navdušenih 'prijateljev nogometne Igre med poročenimi ln neporočenimi.
Hotel »Obala« v (Kopru je že poln tujih dopisnikov, iprijave pa še vedno prihajajo z vseli vetrov. Po dosedanjih inepopolnih in (še tneuradnlh podatkih bo (verjetno tak naval, da bo
korn iz Izole za model motornega čolna z vgrajenim električnim motorčkom.
Rezultati:
Hidrogliserjl na 250 m: 1. Rudi Se-melbauer, Izola, 61,664km/h; 2. Peter ltorenčan, JK Zvezda Ljubljana, 59,210 km/h; 3. Franc Pokorn, Izola, 53,892 km/h.
Modeli jadrnic Internacionalne klase »G«: 1. Marjan Založnik, JK Sidro Maribor; 2. Janko Gobbo, Izola; 3. Karlo Stefanec, Ljubljana.
Modeli motornih čolnov s krmnimi električnimi motorčki: 1. Ivo Dudine, Izola; 2. Franc Pokorn, Izola; 3. Janko Gobbo, Izola.
Modeli motornih čolnov z vgrajenimi električnimi motorčki: 1. Franc Pokorn; 2. Rudi Semelbauer; 3. Ivo Dudine — vsi Izola.
Modeli jadrnic nacionalne klase »F-2«: l. Dušan Perger; 2. Tone Pav-lovčič; 3. Janko Gobbo — vsi modelarski klub »Mehanotehnika« Izola.
Modeli jadrnic internacionalne klase »M«: 1. Mirko Maglica, Izola; 2. Andrlja Subarevič, JK Zvezda Ljubljana; 3. Pavel-.Miklavec, Piran.
To republiško tekmovanje so za-fcfjnčili s podelitvijo nagrad in pokalov 'prvoplasiranlm.	pf
sli
If Hk N^V
ODBOJKA VSE GRAJE VREDNO
V	nedeljo je (bila na sporedu pol-finalna itekma med TVD Partizanom Izola I, in TVD Partizanom Jelšane v Izoli. Iz ineznanlh vzrokov pa ni bilo :na igrišče igralcev Izole. Po če-trturnem čakanju .domačinov je sodnik odžvlžgal konec tekme, ki se je registrirala s 3:0 za Jelšane, ki so tako prišle v finale, Zaradi pocenitve stroškov tekmovanja je bila nato odigrana tekma med TVD Partizanom ' Jelšane in TVD Partizanom Izola II, ki se je končala z zmago Jelšan 3:2 (6:15, 15:11, 13:15, 15:10 in 15:13). Izola H je (bila nekoliko oslabljena, ker je nastopila z igralci, ki so prišli gledat tekmo Izola I : Jelšane.
O mešportni igesti TVD Partizana Izola 'I v (polfinalu (za kup :FLRJ bo upravni odbor TVD Partizana Izola razpravljal in verjetno sprejel sklep o izključitvi nediscipliniranih igralcev in jim ibo prepovedan nastop že v jesenskem delu (tekmovanj v II. republiški .ligi. Skrb komisije za odbojko pa je, da ti Igralci .ne pridejo v poštev za okrajno reprezentanco, .ki bo nastopila 16. avgusta v Mežici.
Rezultati četrtflnala: TVD (Koper ;: Izola II 2:3 ,'(7:15, |15:11, 3:15, 15:7 in 8:15),	| i
Telekomunikacije Sežana : TVD Izola H 2:3 (13:15, 14:16, 0.5:10, 15:12 ln 4:15), .
TVD Jelšane i: iTVD Pivka 3:0 (15:6, 15:4, .15:1),
2e v tekmovanju četrtflnala se je. pokazala ekipa TVD Izola I kot .nedisciplinirana ekipa, ker so proti TVD Partizanu Koper nastopili s ^remi .rezervami. '
V	letošnjih tekmovanjih je bila ekipa TVD Partizana Jelšane n/jbolj disciplinirana ekipa in je zatrj prejela od komisije za odbojko v dar žogo .za odbojko.
Iz tekmovanj za kup Jugoslavije ¡je razvidno, da vaška društva kvalitetno napredujejo, (čeprav imajo manjše možnosti ipri izberi igralcev kot (društva iz večjih krajev. '
db
morala občina poskrbeti za camplng prostor v neposredni bližini nogometnega igrišča.
Navdušeni udeleženci mednarodnih športnih stav napovedujejo, da ibo rezultat 3:3, ve*.dar naši športni strokovnjaki (daJ».-j o več prednosti poročenim, ker ^ o (s (posebno anketo med njihovimi ».»progami ugotovili, da se za to »tekrno leta« pripravljajo prav po išpartar1sko.
Torej: 'TEICMA (LETA — Poročeni : INepoitfjčeui ibo |v (Kopru v nedeljo ob J7,Si ,na ¡nogometaem igrišču.
Iz Italije poročajo, da sc bo Italija priključila mednarodnemu programu za 'televizijsko ln radio telefonsko zvezo med celinami in sicer s posredovanjem umetnih satelitov.
Zc leta 1946 so v Ameriki realizirali radijsko zvezo med Zemljo in Luno s pomočjo radarskih signalov. Kratki valovi gredo do Lune, ki Jih odseva nazaj kot zrcalo. Za ito pot (približno T60 tisoč kilometrov) so porabili nekaj več kot dve sekundi in pol. Zadnje čase pa je sporočila neka opazovalnica iz Nemčije, da prejema vrsto jasnih znakov, ki so jih oddajali v New Jerse-yu v ZDA in ki jih Je odsevala Luna. i
V sedanjem stanju je razvoj televizijskih oddaj na velike razdalje zelo omejen, ker valovi ne potujejo ob zemeljski krivini, temveč po ravni črti in se ustavljajo, ko jih ovirajo hribi. Oddaje na daljavo zato lahko .uspejo le .tako, da pomnožijo posredovalne postaje, ¡kar je seveda v zvezi z ogromnimi stroški. Toda vrste takih postaj, ki jih lahko postavljamo na kontinentu, ne moremo postaviti na oceanu. To oviro lahko premagamo z naravnimi postajami v vesolju, kot n. pr. z Luno. |Da je to mogoče, so dokazali razni poskusi. Dolgi valovi namreč niso vezani na Zemljo in izhajajo skozi ionske plasti v
SVINJA IN 34 MLADIČEV
Sodijo, da je črno-bela svinja, ki je last danskega farmarja Axela Egoldeja, potolkla vse-rekorde, ko je skotila 34 mladičev. Po nekaj urah so trije prašički poginili, medtem ko so ostali zdravi in normalni.
MUZIKALNA RAČKA i
■ Znanstveniki iz Miamija na Floridi so hoteli vedeti, kako inteligentna utegne •biti raca. Napravili so poskus z bobnom. Ugotovili so, da lahko raca s kfljuva-njem po bobnu izvede nekaj različnih melodij-.
vesolje. Poskusi so dokazali, da valovi, oddani v New Vorku, ne morejo priU v Tlim po ukrivljeni poti, ki je relativno kratka in vzporedna z zemeljsko površino, lahko pa dosežejo katerikoli objekt na kakršnokoli razdaljo, če jih projiciramo na Lunino površino, ki jih potem odseva nazaj.
Kar zadeva televizijo, so prvi eksperimenti dokazali, da s tem načinom ne moremo dobiti jasnih in razločnih slik. ker je Lunina površina za ito neprikladna in slab reflektor. Boljše rezultqte bodo dosegli z umetnimi sateliti.
Za uresničitev tega načrta so že začeli Is praktičnim delom, kar je že dokazal »govoreči satelit« Courier I-B, ki lahko oddaja z neznansko brzino CB .tisoč besed na minuto. Za zvezo s sateliti preko Atlantika predvidevajo 9G0 telefonskih medcelinskih kanalov, od katerih jih bo predvidoma 2-1 za Italijo. Ko bo ta sistem čez nekaj let uresničen, bodo lahko sprejemali vse televizijske programe po vsem svetu,
. fion-se
■NORWAY ,
1
TELEVIZIJSKI SATELIT-POSREDNIK: tako bodo lahko izkoristili satelite za prekooceanske zveze, posebno pri televiziji. Signale, ki jih bo pošiljal oddajnik, bo »umetna luna« ponovno oddajala in posredovala na daljavo. Na skici vidimo primer zveze med New Yorkom in Rimom. Sistem lahko deluje v obeh
smereh
ISKANA POPEVKA
iV ;


C-' .
\
■ .

■ \ ,y
■ - - v V
• \f .t. •.J4.


Mačko, ki jo vidite na sliki, imenujejo Liza. Proslavila se je s svojo vprav pasjo zvestobo in vdanostjo. Pred časom sc je Li-zina gospodarica odpravila na obisk k staršem svojega moža. S seboj je vzels. mačko in jo pustila pri sorodnikih, ker je doma v Oslu ni mogla imeti. Cez nekaj mesecev se je Liza pojavila pred vrati prejšnjega domovanja in zamijavkala. Bila je mršava, umazana in sestradana, saj je prešla pot, ki je bil dolga nekaj več kot šest stji kilometrov. Na sliki vidite zemljevid Norveške in s črticami zaznamovano pot, ki jo je Liza prehodila od sever-,.-'*	nega fjorda do Osi?
		
20. julij 1901 •	ZADNJA STRAN	» LETO X. — St. 30
TRPEŽNO PA TRPEŽNO
i
Neka ameriška tovarna ur je prišla na sila zanimivo idejo, kako bi napravila reklamo za svoje ure, za katere trdi, da so varne pred udarci; več psom so pripeli zapestne ure okoli šape in jih spustili domov. •Čeprav so počenjali psi z urami vse tisto, kar ne bi človeku .prišlo na um, so ure tekle brezhibno in točno.
Ljudem, ki se potapljajo, utegne rešiti življenje takšna bazuka, čeprav se ne zdi kdo ve kako miroljubna in humana. Namesto naboja vložijo vanjo rešilni pas, in ga izstrelijo človeku, ki se daleč od obale ali od ladje utaplja. Domet takšne bazuke je okoli pet sto metrov
PreLv' .alci partizanskih ¡Otlic se ponašajo z dvema ,/oscb-nostimi'.. Skozi hrib lahko gledajo v Vipavsko dolino, Tod je namreč veliko naravno okno
Odkar je pred leti velik požar skoraj povsem upepelil s slamo krito vas, so pričeli graditi dimnike daleč proč od svojih stanovanj. Tudi med NOB je okupator vas močno prizadel. V svoboOni domovini so obnovili domove in jih pokrili z opeko. Stari dimniki pa so ostali in še slutijo svojemu namenu, Veliko yiogorel-ccv pa si jc zgradilo nove domove v Ajdovščini, kj.?r so našli zaposlitev v razvijajoč' se industriji, Naš posut tek kaže prenovljeno domačijo na Otlici z dimnikom pod košatimi macesni in smrekami (bela lisa)
Foto Perat
.*•*'... / y< -v ■ • ■ y v,-» -*•
EiÜSiii
______•' -1 T-'" ' •>
. , . - V
H» 'V ; <'r.*VW ; . ; ..	. ,* *
Nesreča? Ne, le nepremišljen voznik vprege je pustil neposredno ob glavni cesti pred zadružnim domom v Berlokih pri Kopru konja ln voz ter se brezskrbno odpravil na dva deei v gostilno. Žival je medtem obračala voz po mili volji in strigla z ušesi proti glavni prometni žili, po kateri so drvela motorna vozila. Očividci so sicer poklicali nepremišljenega voznika, vendar, žal, ni bilo na kraju dogodka moža postave, da bi s primerno kaznijo poučil in opozoril moža na posledice, ki bi nastale, če bi zdivjal konj z vozom ina prometno cesto
Kaže, da imajo tudi sovjetski trgovci občutek za reklamo in potrebe trga, Te dni so poslali na inozemsko tržišče 100.000 mikro-plošč, na. katerih je odtisnjeno Gagarinovo sporočilo iz vesoljskega poleta. Poročilo ie prevedeno na nekaj tujih j ezikov.
Tale dva kuščarja, ki ju drži deklica za vrat, kakor da bi bila piščanca, bodo spekli za večerjo. S puško ju je ubila dekličina mati. Seveda se je to zgodilo daleč od nas, v vzhodni Avstraliji, kjer sta kuščar ali kača poslastica
Pošast, ki jo vidite na sliki, so napravili v Portlandu, v tovarni Wagner Tractors. Traktor jc na moč praktičen in uporaben na vsakem zemljišču, predvsem na goratih področjih. Lahko orje, seje, rigola, brana, žanje, gnoji, ne da bi se po svoji širini premaknil iz vodoravnega položaja. To mu omogoča posebna konstrukcija koles, ki jih lahko dvigne kot noge. Pogon ima na vsako kolo posebej.
— Vzemite, in še malo potril i te.
VOHUNSKI ROMAN IZ II. SVETOVNE VOJNE
Čuvar je molčal in povesil glavo.
»Ali česa ne razumete?«
»Zakaj? Vse razumem.«
»Dobro. Da bi čimprej zapakiral, ni treba stavljati zraven opis slik. Na zaboje napišite samo številke, ki naj povedo, koliko slik je v zabojih.«
Čuvarjeve oči so oživele. Dementjov sc je lahko še enkrat prepričal, da se starec ne zna obvladati.
»Da, da. Vse bomo napravili. Pojutrišnjem lahko pridete in sc prepričate.
»Prav gotovo bom prišel. Na svidenje!«
Dementjov je Miilchu takoj sporočil, da je v muzejuj vse urejeno.
»Veste,« mu je dejal, nekaj slik so dobro zamenjali. Originale so bržkone spravili v klet, tam pa je več kot sto platen in strašna zmešnjava. V dveh dneh bodo slike ločili od okvirov in jih spravili v zaboje. Prav tako tudi dragocenosti. V muzej sem postavil stražarja in od tam ne bodo odnesli niti žeblja. Če dobim kakšno platno, ki ne bo v zaboju...« Dementjov je zagrozil s prstom, »potem jim bom že pokazal!«
»Imenitno, Ruckcrt!« je vzkliknil M51ch. »Medtem ko ste bili tam, sem obiskal vaše stanovanje.«
Dementjov se je namrščil. Hotel je zvedeti, ali ni nemara zvedel v stanovanju o njem kaj neprijetnega.
»Oprostite, Ruckert. Ilotel sem osebno urediti. V mojem oddelku je gestapo; zaradi tega je bolje, da sem bil tam osebno.«
»Se
vam ne zdi, da bi to utegnilo vzbuditi med nama nezaupanje?« je vprašal Dementjov malce nasajeno.
»Gestapovci ne verjamejo nikomur. Takšna je njihova dolžnost. Mimogrede, oni sc za vas zelo zanimajo, vendar sem jim rekel, da za vas jamčim jaz. Prav zaradi tega sem obiskal vaše stanovanje. Zakaj me tako sumljivo gledate? Mati in hči sta govorili o vas vse najbolje. Je to vaš .železni križ', ki leži na mizi?«
»Da, moj.«
»Zakaj mi niste nič povedali o svojem odlikovanju?«^^
»Vojak se ne baha s svojimi odlikovanji; odlikovanjafH so mu le spomin na bitke.«	^^
»Mladi ste, Ruckert! Na vašem mestu bi bil jaz bolj pozoren do slikarjeve hčerke. Očarljiva rožica, mar ne?«
»V vojni so ljubezenski odnošaji prepovedani,« je rekel Dementjov odsekano.
»No, če bi v izjemnem primeru ta zakon prekršili, vas ne bi klical na odgovornost...» se je smehljal Molch. »Prosti ste, Ruckert.«
»Hotel sem vas prositi___«
»Jutri, jutri, kapetan. Zelo sem zaposlen. Pojdite...!«
Na ulici je kapetan razmišljal: prišel je v nekako slepo ulico, čeravno se je srečno povezal z oddelkom začasnega štaba. Kazalo je, kakor da je prišel v oddelek, ki ga bodo evakuirali pred ostalimi. Zgodilo se je tudi to, da je prišel v muzej namesto v pristanišče, ki mu je bil glavni cilj. Lahko minejo dnevi in on bo zvedel samo za čas, kdaj bodo odposlali muzejske dragocenosti. Že danes lahko evakuirajo vojaštvo in orožje, on pa bo pri vsem tem brez moči.
»Pomlad je, gospod kapetan,« si je tiho rekel.
»Da, da ... pomlad.«
Pomlad se je vedno bolj bližala. Dan je bil meglen in topel. Po pločnikih se je topil sneg, ki je bil popadal s streh, in voda je klokotala v kanale.
»Pomlad opravlja svojo dolžnost — kaj pa jaz?«
Podvizal se je. Na prvem križišču je obstal. »Le kam se mi tako mudi? Kam? Najprej moram na kosilo.«
Kavarna »Orion« je bila polna nemških oficirjev. Druge kavarne so bile prazne. V »Orionu« pa ni bilo praznega niti enega prostora. Bilo je polno dima. Od hrupa ni bilo moč čuti niti lastnih korakov.
Dementjov je opazil prazen stol v vogalu, kjer so sedeli trije oficirji. Bili so iz inženirske enote. Prosil jih je. če sme prisesti.
Oficirji so molče prikimali.
Dementjov je vzel jedilni list.
Oficirji so molčali.
Ko je naročil kosilo, je vzel Dementjov iz žepa časopis in začel brati.
»Kaj je zanimivega v časopisu?« je vprašal ljubeznivo ^fe eden izmed oficirjev pri mizi.	«sg^
»Vaši mladi prijatelji,« je rekel Dementjov in pogledal čez rob časopisa. »Opasali so Berlin z betonom in ga drže.«
Oficirji so se spogledali. Eden mu je rekel:
»Našim kolegom je tam mnogo laže kakor nam. V rokah imajo orožje. Tukaj bi se morali boriti z golimi rokami, kjer ti dado namesto orožja samo nekakšno pisano povelje, kot da je to najmočnejše orožje.«
Kot po povelju so oficirji spet obmolknili.
Dementjov je pazljivo čakal nadaljevanje razgevora.
Nenadoma je eden od njih potegnil iz žepa papir in svinčnik.
»Kaj če napravimo takole?« je rekel in jel na papir nekaj risati.
Druga dva oficirja sta se primaknila bliže in opazovala risbo.
Dementjov je slišal le nepovezane besede, iz katerih ni mogel izluščiti ničesar.
«... postrani položiti most,... dobre kvalitete in da bo vzdržljiv. Primakniti trdno zvezana do ladijskega boka.«
»Kako jih bomo pa primaknili navzdol?«
»Dve uteži. Največ tri.«
»In če je ladijski bok neenake višine?«
»To je treba dobro preudariti.«
»Most bomo napravili iz odpadkov.«
»Ideja! Tako ...«
»Ali jc mogoče postaviti takšen most v enem dneva .n eni noči?«
»Če nam dajo dovolj ljudi, potem bo mogoče.«
»In če nam jih ne bodo dali?«