Izobraževalni video film kot učno gradivo Dejan Paska, univ. dipl. med. kom., Ekonomska šola Novo Mesto, Višja strokovna šola, in Doba fakulteta, Maribor V prispevku predstavimo učno gradivo v obliki izobraževalnega video filma. V prvem delu opredelimo pojem izobraževalni video film, ki je kot didaktično strukturirano in z določenimi izobraževalnimi cilji pripravljeno specifično multimedijsko učno gradivo. Na primeru razlage investicijskega procesa pri izvedbi protipoplavnega ukrepa v Prevaljah predstavimo nje- gov proces izdelave in uporabe. Izdelava izobraževalnega video filma zahteva specifična produkcijska znanja s področja filma in videa, zato ta del predstavimo skozi poenostavljen proces video produkcije. V sklepnem delu navedemo ugotovitve, nastale na podlagi izkušenj iz prakse priprave tovrstnih didaktičnih gradiv. 1 Opredelitev pojmov tne pojme z uporabo fotografij, animacij in grafike. In nenazadnje: »Videti pomeni verjeti« (Cutlip in Učno gradivo drugi 1994, 276). Pojem učno gradivo zajema širok spekter pripo- močkov, tehnologij in medijev. Štefanc idr. ga opre- Z družbenega vidika je video aktivni medij, ki ima delijo »kot del učnih medijev oz. izobraževalne teh- v družbi večplasten pomen. Današnje kamere so iz nologije v ožjem smislu«, hkrati pa poudarijo, »da državljanov naredile medijske kiborge1. (Zajc v Mi- gre pri tem za vsa posebej pripravljena gradiva, ki kič 2012) so namenjena uporabi pri pouku in učenju oz. pri obravnavi posameznih učnih vsebin ter doseganju Prav tako je video zaradi svoje fleksibilnosti in eno- posameznih učnih ciljev […] in so zato ustrezno di- stavnosti najbolj tipičen osebni, avtorski medij. (Ar- daktizirana.« (Štefanc in drugi 2011, 79) mes 1995, 187) E-gradivo Multimedija je računalniško podprto hkratno posre- Kot navaja Pesek (po McGreal), je e-gradivo »vsak dovanje informacij z več mediji, ki spodbujajo več raz- (uporaben) digitalni vir, ki je sestavni del lekcije, zbir- ličnih človekovih čutov. Uporabnik lahko v to dogaja- ke lekcij, enot ali celo programov« (Pesek 2011, 5). nje tudi posega, ga spreminja ter prilagaja po svojih potrebah in zahtevah. Sestavlja jo šest osnovnih ele- E-gradivo je specifično, je multimedijsko, lahko je mentov: besedilo, slika, zvok, animacija, video in inte- interaktivno. Učno gradivo je namenjeno dose- raktivne vsebine. Informacija je multimedijska, ko jo ganju posameznih učnih ciljev, e-gradivo pa za to sestavljata vsaj dva elementa. (Horvat in Stergar 2002) uporablja multimedijo. Interaktivnost aktivno vklju- čuje slušatelja v proces učenja in ga usmerja. Mul- Tehnično je video električni signal, ki nosi informa- timedijski elementi določeno situacijo, izhodišče, cije o posameznih slikah in njihovem časovnem problem ali rešitev predstavijo na način, kot jih s zaporedju. Slikovni informaciji je lahko pripeta tudi tradicionalnimi načini ne moremo. zvokovna. V tem primeru je video multimedija. (Horvat in Stergar 2002) E-gradiva ne bi smeli razumeti kot digitalne različi- ce učnega gradiva, temveč kot dodatek. Naj bo del Film vsebinsko zaključene učne enote, z jasno določeni- Film je slika resničnosti in njena nadgradnja. Je do- mi cilji in namenom. kument časa. Film je bil sprva namenjen znanstve- nemu raziskovanju življenja in naravnih pojavov, Video kot multimedija kasneje je postal zabava in umetnost. Pokaže nam Video se je razvil iz televizije in tako pretežno deli nevidno, upočasni ali pohitri čas. Od vseh lastnosti njene tehnične in vsebinske lastnosti, v narativnem filma je najpomembnejša tista, ki se osredotoča na smislu pa filmske. prikazovanje človeka, njegove usode, odnosa do na- rave in družbe. Elementi, ki film naredijo umetnost, Tako film kot video prikazujeta dogodke, ki jih v živo so: človeška zgodba, igralci, prostor in čas, v kate- težko vidimo oz. spremljamo, saj imata oba moč rem se zgodba odvija, montaža slike in zvoka, ritem nadčasovnega in nadprostorskega. Zaradi omeje- filma in filmska slika, v kateri prepoznamo format, nosti vizualnega ploskega prostora video poveča, kompozicijo, osvetlitev, kot snemanja, plan slike in reducira ali poenostavi objekte in ilustrira abstrak- gibanje kamere. (Peterlić 1985–87) 49 1 Kiborg je organizem, ki vsebuje deloma organske in deloma umetne dele. (Vir 1) Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Film kot video ali video kot film V skrajnem primeru je lahko celotna učna enota Video je prevzel izraznost filma, film pa tehnične en posnetek. Vendar takšnega posnetka ne mo- lastnosti videa. Razlika je le v produkcijskem pri- remo enačiti z izobraževalnim video filmom, saj stopu. Film zahteva obsežno produkcijsko ekipo, didaktična struktura ni prilagojena mediju. video pa z lahkoto naredi en sam človek. Film ima svojo strukturo, zgodbo in sledi umetniškim kon- Priprava in izdelava filma vencijam, video je lahko samo en kratek posnetek Izdelava izobraževalnega video filma je podobna dogodka realnosti. Čeprav so filmi v začetku bili filmski in video produkciji. V nadaljevanju tako prav to – posnetek dogodka, jih je razvoj pripeljal uporabljamo terminologijo s teh področij. Po- do umetnosti. stopke in faze poskušamo čim bolj poenostaviti. Današnji filmi se pretežno izdelujejo z video teh- Filmska produkcija zahteva visoka finančna sred- niko. Filmska kamera, ki je nekoč snemala na ce- stva in obsežno ekipo strokovnjakov. Video pro- lulozni filmski trak, je danes visokokvalitetna digi- dukcijo pa lahko opravimo relativno enostavno, talna video kamera. poceni in hitro. Da se izognemo pastem amate- rizma, produkcijo izvedemo z ustreznim pristo- Video je vseprisoten, enostavno dostopen in pre- pom. Najboljše je, da nam pri tem pomagajo stro- ko številnih platform namenjen pretežno zabavi. kovnjaki s področja filmske in video produkcije. Svet je preplavljen z video vsebinami, zato video lahko deluje amatersko in ceneno. Produkcijske faze Izdelavo filma razdelimo na štiri faze: Izobraževalni film • predprodukcija oz. priprava, Izobraževalne filme poznamo že od začetkov fil- • produkcija, ma. Še posebej v obdobju po obeh vojnah je bil • postprodukcija in njihov namen splošno izobraziti ljudi. V njih obi- • distribucija in uporaba. čajno pripovedovalec razlaga dogajanje na film- skih posnetkih. V začetku 20. stoletja so podjetja Priprava obsega vsebinski, tehnični in organizacij- uporabljala izobraževalne filme za boljšo prodajo ski vidik. Dobra priprava olajša izdelavo in uporabo. svojih izdelkov. Tudi ti so se najbolj približali razla- Slaba priprava lahko organizacijsko, finančno in galnemu tipu dokumentarnega filma. vsebinsko obremeni projekt do njegove ustavitve. Končni rezultat je lahko daleč od pričakovanega. »Gledalec pričakuje, da bo razlagalni film stremel k rešitvi nekega problema ali uganke, se pravi, V produkciji opravimo vsa snemanja, tako slikovna da bo predstavil neki zgodovinski dogodek, raz- kot zvočna, in pripravimo dodatna gradiva (anima- iskoval delovanje atoma ali vesolja, opisal posle- cije, grafike, napise, zvočne efekte ipd.). Animacija dice nuklearnega onesnaževanja, predstavil bio- lahko zahteva svojo lastno produkcijo, zato je pri na- grafijo osebe. Morda jih najlaže predstavimo, če črtovanju potrebno misliti tudi na čas njene izdelave. rečemo, da so podobni predavanjem. Razlagalni film, tudi kadar vključuje različna mnenja in po- V postprodukciji celotno gradivo pripravimo in glede, si nadeva videz objektivnosti in uravnote- sestavimo do te mere, da to postane vsebinsko ženosti. Nujno subjektivnost, ki jo prinaša vsaka zaključena enota, ki jo lahko imenujemo film. razlaga, prikriva z navidezno neosebnostjo in re- toriko znanstvenosti. S tem pa prenaša in pou- Na koncu film damo na razpolago uporabnikom, darja moč dominantnih prepričanj in ideologij.« od katerih dobimo povratno informacijo o uspe- (Kelbl n.d.) šnosti našega projekta. Filmsko posredovanje informacij je podobno 2 Izobraževalni video film Razlaga investicijske- multimedijskemu, saj običajno vsebuje zvočno in ga procesa na primeru izvedbe protipoplavnih slikovno komponento. Informacija, podana z več ukrepov v Prevaljah mediji hkrati, cilj doseže preko različnih čutil in je Na Direkciji RS za vode so se odločili za predsta- zato lahko učinkovitejša. Dejansko učinkovita bo vitve svojih projektov v obliki video vsebin, saj jim le, če bo dovolj didaktična in prilagojena slušate- je pandemija omejila možnosti izvedbe predstavi- ljem. tev in ekskurzij. Osnovna ideja se je razvila v film, namenjen dijakom, ki se pri svojem izobraževanju Izobraževalni video film srečujejo s tovrstnimi procesi. Izobraževalni video izkorišča lastnosti video medi- ja pri razlagi določenega dela vsebine. Prednosti Predstavljeni izobraževalni video film pojasnjuje tovrstne uporabe so predvsem v obogatitvi kla- investicijski proces pri izvedbi protipoplavnega sičnega predavanja in v interaktivnosti učne ure. ukrepa v Prevaljah. Film je nastal v sodelovanju 50 Didakta različnih strokovnjakov: glavnega projektanta, Pri dolžini je pomembno, da gledalca držimo zbra- inženirja gradbeništva, pedagoga, producenta fil- nega cel čas predstavitve. Prvih nekaj sekund je ma, financerja in medijskega producenta. najpomembnejših: gledalca pritegnejo ali zavrnejo. (Roman in Maas 1995) 2.1 Priprava (predprodukcija) Prva in zelo pomembna faza, v kateri smo: Izobraževalni video film se začne s kratkim animira- • poiskali idejo, napisali sinopsis2 in delo razdelili nim uvodom, posnetki iz zraka in dinamično glas- med člane, bo. Skozi celoten film smo uporabljali prijeme za • napisali scenarij, izdelali terminski plan in se- ohranjanje zbranosti: sprememba ritma, uporaba znam tehničnih zahtev in ločil, menjava glasbene podlage in dopolnjevanje • izdelali snemalno knjigo in tehnični elaborat razlage z animacijami. snemanja. Priprava vsebine Naša izhodišča so bila: • slediti ciljem, zapisanim v katalogu znanj, • prilagoditi vsebino za video medij, • prilagoditi vsebino dijakom in • izdelati didaktično ustrezno gradivo. Učna tema in cilji Najprej smo pregledali, katera znanja, spretnosti in veščine so zapisani v katalogu znanj. Izbrali smo ti- sta, ki smo jih želeli vključiti v načrtovano učno temo. Zapisani cilji so običajno zelo obsežni, zato smo iz- brali le dele, ki sledijo investicijskemu procesu. »Prvi korak pri načrtovanju učne teme je odgo- vor na vprašanje 'Kaj naj bi se dijaki naučili?' ob obravnavi učne teme, kar zahteva konkretizacijo ciljev. Za opredelitev KAJ se bodo dijaki naučili Uvodna grafika (kvantitete znanj, spretnosti in veščin) lahko izde- lamo dve razpredelnici: razpredelnico A (ki je de- jansko prilagojena Bloomova taksonomija za po- »Za zgodbo in njegovo strukturo lahko uporabimo dročje znanja) in razpredelnico B (ki je dejansko osnovno strukturo klasične grške retorike: uvod, za- prilagojena Marzanova taksonomija za področje plet, vrhunec, rešitev.« (Papič 1995) spretnosti in veščin).« (Milekšič 2010) Slogovno je film lahko pripovedni, novičarski ali do- Analiza slušateljev kumentarni. (Lippert 2023) S poznavanjem svojih slušateljev smo lažje določili obliko, čas in način predstavitve vsebine. Film je na- Zaradi njegove objektivnosti in uravnoteženosti menjen dijakom, zato smo bili pozorni predvsem na: smo izbrali dokumentarni način pripovedovanja. Z • vzpostavitev in ohranjanje njihove pozornosti, izbranim predavateljem, strokovnjakom področja, • povezavo teme s potrebami in predvsem nji- smo filmu dodali dodatno objektivnost. hovimi motivi, • spodbujanje k uporabi pridobljenega znanja Besedilo ima velik pomen pri video predstavitvi. in To naj nudi dodatno informacijo vizualnemu delu • njihov odziv in povratne informacije (razprava). in naj ne ponavlja zgolj stvari, ki so razvidne same po sebi. Besedilo je lahko predstavljeno grafično, Koncept filma vendar je običajno ključna teža še vedno na govor- Struktura filma ni odvisna samo od namena, am- jenem besedilu. Osnovno pravilo pri besedilu je ja- pak tudi od širine vsebine. Osredotočimo se zgolj snost zgodbe, jezik in struktura besedila. Besedilo je na največ 2 do 3 ključne točke, ki jih želimo pred- v prvi fazi pisano, zato je že v tej fazi potrebno upo- staviti. (Lippert 2023) števati zakonitosti na relaciji pisnost – govornost, saj ima govorjeno besedilo v filmu, TV in videu svoje Na ta način se izognemo večpomenskosti in neja- značilnosti. Stavki naj bodo enostavno strukturirani snosti. Televizija in video težita k preprostosti. Osre- in se naj dopolnjujejo s sliko. Uporabljamo opisne, dotočili smo se zgolj na eno ključno točko – prikaz ilustrativne, učinkovite besede, skratka takšne, ki investicijskega procesa. imajo moč. (Walters 1994) 51 2 Sinópsis je krajše (literarno) delo z zgoščeno vsebino kot osnova za scenarij (Vir 1) Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Scenarij Dolžino filma smo omejili na 25 minut, da je prvih 5 Pisanje scenarija zahteva posebna znanja in ve- v pedagoški uri namenjenih predavatelju za uvod v ščine, vendar ga nismo pisali kot filmski scena- predvajanje, zadnjih 15 pa za diskusijo. risti. Bistvo scenarija je kronološko predstavljena vsebina. Poznati moramo zaporedje vsebine in način, kako jo bomo predstavili. Z analizo scenarija smo preverili, če pripoved de- luje. Prvi korak je bila samoanaliza. Znotraj ekipe so scenarij pregledali producent, medijski produ- cent, scenarist in financer. Snemalna knjiga Snemalna knjiga je na posamezne dele (sekven- ce ali prizore) razdeljen scenarij. Prizori so vsebin- sko, časovno ali prostorsko zaokrožene celote. Če se npr. neko dogajanje odvija v hiši, je to en prizor, naslednji se prične, ko se dogajanje prestavi na dvorišče. Za nas so prizori predstavljali posame- zne faze investicijskega procesa. Vprašanje, postavljeno po razlagi, je pred- stavljalo stopnjo preverjanja in je delovalo kot interakcija. Investicijski proces je sestavljen iz več faz. Predsta- vljeni so kot prizori, ločeni z animiranimi prehodi. Delitev na prizore je bila pomembna za ohranjanje zbranosti dijakov. Eno od ločil je bilo vprašanje, ki je filmu dodalo interaktivnost, hkrati pa predstavljalo stopnjo preverjanja. Besedilo je bilo jasno in enostavno. Izogibali smo se dolgim razlagam. Pomembne informacije, našte- vanja in podatke smo predstavili z uporabo animi- rane grafike. Faze investicijskega procesa smo grafično predstavili na začetku in na koncu filma. Za vsak prizor se vprašamo, kaj bi naj ta sporočal. Kronološki pregled faz investicijskega Razen govorjenega besedila tudi premik kamere, procesa osvetlitev, zvok, barva ali sprememba ritma nosijo sporočilu gledalcu. Zaključili smo s kratkim, a učinkovitim povzetkom, Pri pripravi izobraževalnega video filma smo mo- ki je hkrati predstavljal stopnjo utrjevanja. rali odgovoriti, kaj želimo, da se dijaki iz tega pri- zora naučijo. Pri tem smo sledili ciljem učne teme. Priprava tehničnih zahtev Temeljito smo razmislili o uporabi filmskih izrazil3. Kljub temu da današnja amaterska tehnika omo- Spreminjali smo ritem, uporabljali rez, ločila, eno- goča izdelavo tehnično korektnih posnetkov, je pri stavne filmske izreze, poudarke pa z animacijami izdelavi filma potrebno upoštevati vsaj še prostor- in grafičnimi elementi. sko postavitev, akustiko prostora in osvetlitev. 52 3 Filmska izrazila so pripovedne tehnike: kompozicija, izrezi, gib, osvetlitev, zvok, postavitev kamere, snemalni koti, ločila, ritem … Didakta Podlaga za pripravo je bila snemalna knjiga: Scenarij je določal le enega predavatelja, ki je imel • predavatelja posnamemo z eno kamero, vnaprej pripravljeno besedilo. Snemanje pa je bilo • izbrali smo prostor snemanja, video snemalno predvideno v prostorih direkcije. opremo in opremo za zajem zvoka, • določili smo vrsto in način osvetlitve prostora Besedila se predavatelj ni učil na pamet niti ga ni bral ter izbrali ustrezne svetlobne vire, s pomočjo teleprompterja4, saj smo želeli, da predava- • naredili smo načrt postavitve predavatelja in nje deluje kot pristna razlaga. Posledično smo morali postavitve snemalne tehnike, ponavljati predavatelje napake. Izbrani koncept filma • predavatelju smo predlagali ustrezne barvne je namreč omogočal takšen način snemanja, saj smo kombinacije oblačil za kamero in t. i. reze lahko prekrivali z drugim slikovnim gradivom. • določili tehnične lastnosti filma. Pri snemanju na lokaciji smo: Organizacijska priprava • prostor pripravili tako, da je kamera zajela samo Organizacija vključuje faze od priprave do upora- predavatelja, be. Če vse poteka po predvidevanjih, je to posledi- • opremo postavili po pripravljenem elaboratu in ca dobre organizacije: preverili njeno delovanje, • pripravili smo diagram pregleda nad izvaja- • zagotovili dovolj svetlobe z dodatnimi studijskimi njem del, kjer smo določili časovne termine, lučmi, delovna sredstva in osebe ter njihove vloge in • poskrbeli, da snemanja nihče ni motil oz. nepriča- odgovornosti, kovano prekinjal, • izbrali in rezervirali smo prostor ter uro začetka • prostor ustrezno zvočno pripravili (zaprli vrata in snemanja in postavili paravan), • razmislili smo o morebitnih nepredvidenih • predavatelju določili gibanje znotraj vidnega po- razpletih – pripravili smo plan B. lja kamere in ne pred oknom, • predavatelja pozvali, naj govori jasno in neposre- 2.2 Produkcija dno v mikrofon, Produkcija zahteva sodelovanje celotne ekipe: • skrbeli, da so posnetki ostri, pravilno osvetljeni in • snemanje slike in zvoka, tako na lokaciji kot v s pravilno prikazanimi barvami, studiu, • sledili pravilom kadriranja in osnov filmske foto- • priprava animacije in grafike in grafije in • priprava oblikovnih idej, določitev barv, izbira • skrbeli, da je zvok čist in brez motenj v ozadju tipografije ipd. (šumi, brnenje ipd.). Sliko predavatelja smo prekrivali z različnimi slikovnimi materiali. 53 4 Teleprómpter je elektronska naprava, ki omogoča nastopajočemu na televiziji, da bere besedilo in hkrati gleda v kamero. (Vir 1) Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Posneto gradivo smo po koncu snemanja prenesli 2.4 Objava in uporaba na računalnik, kjer smo izvajali montažo. Zaključen izobraževalni video film smo najprej pre- gledali in analizirali znotraj ekipe. Ugotovili smo, da Profesionalni govorec je medtem v radijskem stu- ga je potrebno v nekaterih delih dopolniti. diu posnel svoj del za uvodni del filma. Po pregledu in manjših dopolnitvah smo film pred- V izogib podvajanju smo animacije pripravili le kon- vajali v razredu. Odzivi dijakov in predavateljev so ceptualno. Izdelave smo se lotili šele v postproduk- bili izjemno pozitivni. V pripravi je zato že dodatni ciji, ko so bile znane njihove dolžine. izobraževalni video film. 2.3 Postprodukcija 3 Sklep Postprodukcija zajema vsa dela po snemanju, po- Potreba po e-gradivih se je v času pandemije doda- trebna za izdelavo vsebinsko zaključenega filma. tno povečala. Pokazala je na pomanjkljivosti in nam dala izhodišča za razvoj. Če želimo izobraževalne Od vrste produkcije je odvisno, katera so: programe razvijati in posodabljati, je nujno vklju- • groba montaža, čevanje tovrstnih gradiv. Razvijati bo treba nova di- • izdelava animacije, daktična učna gradiva, za izdelavo katerih pa potre- • glasbena podlaga, bujemo specifično usposobljene time. • korekcija slike in zvoka, • montaža v zaključeno celoto, • izdelava prepisa predavanja in • priprava posnetka za objavo. Prvi korak k montaži je pregled vseh posnetkov, med katerimi smo izbrali tiste, ki so najbolj ustre- zni. Med samim snemanjem smo posamezne dele posneli večkrat. Izbrane posnetke smo nato zložili v zaporedje, kot ga določa snemalna knjiga. Film smo najprej sestavili na podlagi govorjene be- sede predavatelja. Po zaključku tega dela smo vse Primer ločila reze v zvoku prekrili z video gradivom. Ob tem smo pozorno sledili snemalni knjigi. Viri in literatura Po koncu vsakega prizora (investicijske faze) smo Armes, R. (1995): On video. London: Routledge. vstavili ločilo. Namen teh ločil je bil: Cutlip, S. et.al. (1994): Effective public relations. London: Prentice Hall. Horvat, B. in Stergar, J. (2002): Večpredstavnost: multimedijski sis- • slušateljem omogočiti kratek razmislek o vide- temi. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in infor- nem in slišanem, matiko. Kelbl, B. (n.d.): Dokumentarni film, pedagoško gradivo. Ljubljana: • ohranjati dijake aktivne in Kinodvor. Dostopno na https://www.kinodvor.org/wp-content/ • v primeru dodatne razlage omogočiti preda- uploads/2017/09/dokumentarni_film_pg.pdf, 15. 1. 2023. Lippert, R. A. (2013). Video Script Writing. Dostopno na naslovu vatelju v razredu nadzor nad predvajanjem. https://www.linkedin.com/learning/video-script-writing/, 15. 1. 2023. Mikič, T. (2012): Video nadzor. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, UM - diplomsko delo. Milekšič, V. (2010): Učna tema in učna situacija - od načrtovanja do ocenjevanja. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. Nelson, J. S. in Boynton, G. R. (1997). Video rhetorics : Televised Ad- vertising in American Politics. Urbana: University of Illinois Press. Papič, M., (1997): Osnove snemanja z videokamero. Ljubljana: Pra- vljično gledališče. Perko V. in Čok R. (2005): Fotografija in snemanje. Ljubljana: RTV Slovenija, Izobraževalni center RTV Pesek, I. (2011). Kaj je e-gradivo. V: Egradiva in slovensko izo- braževalno omrežje SIO. Dostopno na https://projekt.sio.si/wp- -content/uploads/sites/8/2015/01/E-solstvo_egradiva_in_SIO_BIL- TEN_03_2011_FIN_screen.pdf, 15. 1. 2023. Peterlić, A. (1985-1987): Što je film? (videoposnetek): Zagreb: RTV Zagreb. Rački T. (2002): Z video kamero v roki. Ljubljana: Irida. Roman, K. in Maas, J. (1995): Kako oglaševati. Radovljica: Euroshop. Skela dr., J.(2008): Smernice za avtorje učbenikov. Ljubljana: Center za poklicno izobraževanje. Štefanc, D., et al. (2011): Z učnimi gradivi do kakovostnega znanja: poročilo o evalvaciji empirične in racionalne evalvacije: značilnosti in uporaba učnih gradiv v srednjem poklicnem in strokovnem izo- braževanju. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. Dolžino animacije smo prilagodili preda- Vir 1: Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (2014–): Dostopno na https://www.fran.si, 20. 1. 2023. vatelju. Walters, R. (1994): Broadcast writing. Sacramento: McGraw Hill. 54 Didakta