69 Letnik 46 (2023), št. 1 Ključne besede: Opera, balet, Ljubljana, arhivsko gradivo, dokumentarno gradivo Key-words: the Opera, ballet, Ljubljana, archival material, documentary material 1.04 Strokovni članek UDK 930.253:792.82(497.4) UDK 792.82+782(497.4)"1892/..." Prejeto: 25. 4. 2023 Slovensko narodno gledališče opera in balet Ljubljana – o nastanku in razvoju ustanove ter ravnanju z njenim dokumentarnim in arhivskim gradivom MATEJA JERAJ dr. zgodovinskih znanosti, višja svetovalka Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI-1000 Ljubljana e-pošta: mateja.jeraj@gov.si SONJA KERIN KREK univ. dipl. umetnostna zgodovinarka, arhivistka SNG Opera in balet Ljubljana, Župančičeva 1, SI-1000 Ljubljana e-pošta: sonja.kerin-krek@opera.si Izvleček Prispevek je sestavljen iz dveh delov. V prvem spregovori o razvoju operne in baletne umetnosti v Ljubljani od prvih začetkov po letu 1600 do današnjih dni. Leta 1892 je bila zgrajena stavba, v kateri še danes domuje operna in baletna umetnost v Ljubljani. Od takrat so, z izjemo obdobja prve svetovne vojne, operne in baletne predstave v slovenskem jeziku v Ljubljani poteka- le nepretrgoma. V drugem delu so predstavljeni sedanje poslanstvo javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, njegove de- javnosti in organizacijska struktura ter upravljanje z arhivskim in dokumen- tarnim gradivom na osnovi klasifikacijskega načrta, sprejetega v letu 2021. Abstract THE SLOVENIAN NATIONAL THEATRE OPERA AND BALLET LJUBLJANA - ABOUT THE ESTABLISHMENT AND DEVELOPMENT OF THE INSTITUTION AND MANAGEMENT OF ITS DOCUMENTS AND ARCHIVAL MATERIAL The article consists of two parts. The first covers the history of op- era and ballet from its inception in Ljubljana after 1600 to the present. The opera and ballet arts in Ljubljana are still housed in the structure that was constructed in 1892. Since then, with the exception of the period of the First World War, opera and ballet performances in the Slovenian language have been held continuously in Ljubljana. The second part presents the current mission of the public institution, the Slovenian National Theatre Opera and Ballet Ljubljana, its activities and organisational structure, as well as the management of records and archives based on the classification plan adopt- ed in 2021. 70 Mateja Jeraj, Sonja Kerin Krek: Slovensko narodno gledališče opera in balet Ljubljana – o nastanku ..., str. 69–89 Kultura || Culture Nastanek in razvoj operne in baletne umetnosti v Ljubljani Za začetek Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Opera in balet Lju- bljana najpogosteje postavimo leto 1892, ko je bila zgrajena stavba, v kateri da- nes domuje operna in baletna umetnost v Ljubljani. Operno uprizarjanje v Ljubljani je imelo takrat že kar dolgoletno tradicijo, ki sega v čas kmalu po letu 1600, vendar za takrat lahko govorimo le o nepro- fesionalnem gledališkem delu. V Ljubljano so prihajale tuje gledališke skupine, tudi takšne, ki so gojile odrska glasbena dela s petim besedilom. Od srede 18. stoletja dalje so Ljubljano redno obiskovale italijanske in nemške operne sku- pine.1 Predstave so do druge polovice 18. stoletja potekale zlasti v dvoranah ve- čjih plemiških palač, dvorcev in samostanov. V 18. stoletju so javne predstave potujočih skupin uprizarjali predvsem v mestni hiši in palači deželnih stanov, ki so občasno ponudili na voljo tudi svojo jahalnico na današnjem Kongresnem trgu. Leta 1765 je bila jahalnica po načrtih arhitekta Lovrenca Pragerja prezi- dana in povečana v prvo ljubljansko gledališko poslopje, ker so jo dali zgraditi kranjski deželni stanovi, je dobila ime Stanovsko gledališče. V stavbi, ki je lah- ko sprejela do 600 gledalcev, so leta 1789 uprizorili prvo gledališko predstavo v slovenskem jeziku – Županovo Micko Antona Tomaža Linharta.2 Sicer so bile prireditve v slovenskem jeziku na tem odru redke. Slovenske gledališke pred- stave so vsebovale tudi glasbo in petje, včasih so peli tudi arije iz tujih oper 1 Zlobec: Blišč in stiska gledališča, str. 6; Kuret: Ob stoletnici Opere, str. 8–9. 2 Sapač: Nekdanje stanovsko gledališče v Ljubljani: https://www.theatre-architecture.eu/si/ db/?theatreId=262 (dostop: 18. 4. 2023). Prenovljena stavba SNG Opera in balet Ljubljana s severovzhoda, 2011 (Vir: Arhiv SNG Opera in balet Ljubljana, OBLJ/DIGFOT/_IM_8181, foto: Damjan Prelovšek) 71 Letnik 46 (2023), št. 1 v slovenščini. Več pozornosti je bilo slovenskim obiskovalcem namenjene po marčni revoluciji leta 1848. Pozneje, po zaostritvi nacionalnih razmer, je slo- venska beseda dobila mesto v narodnokulturnih društvih – čitalnicah. Na odru ljubljanske čitalnice so potekale tudi predstave z glasbenimi točkami, igre s pe- tjem. Leta 1867 je bilo ustanovljeno Dramatično društvo, ki si je prizadevalo za vzpostavitev stalnega slovenskega gledališča, ki bi gojilo tudi opero; v ta namen je v okviru dramatične šole ustanovilo še pevsko šolo. Glasbeni spored društva je sprva obsegal igrokaze s petjem, spevoigre in operete, medtem ko je leta 1889 uprizorilo tudi prvo opero, enodejanko V vodnjaku češkega skladatelja Viléma Blodka.3 Februarja 1887 je stavba Stanovskega gledališča z vsem inventarjem vred popolnoma pogorela v silovitem požaru. Stavbišče je na javni dražbi leta 1888 odkupilo Filharmonično društvo in leta 1889 so tu začeli graditi stavbo dana- šnje Slovenske filharmonije.4 Po požaru so ljubljanski meščani začeli iskati drugo lokacijo za novo, var- nejšo deželno gledališko stavbo. Zato so iskali prostor na robu strnjeno pozida- nega mesta. Sprva sta bili aktualni lokaciji na območju parka Zvezda in v bližini Kolizeja, nato na trgu tedanjega trga Franca Jožefa (današnji Kregov trg), vendar so se leta 1890 odločili, da bodo gledališče zgradili na območju, kjer so od sre- dine 19. stoletja rasle sodobne pravokotne meščanske stavbe po vzoru Dunaja. Tako je bila do leta 1892 zgrajena stavba ob križišču današnje Župančičeve ulice in Cankarjeve ceste, v kateri je danes sedež Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Skupaj s približno sočasno zgrajenimi bližnjimi poslo- pji Narodnega muzeja (1888), Filharmonije (1891) in Narodnega doma (1896) je bila izraz časa, ko je Ljubljana čedalje bolj prevzemala vlogo političnega in kulturnega središča slovenskega naroda. Načrte za novo gledališče je izdelalo več arhitektov, medtem ko so se leta 1889 poslanci kranjskega deželnega zbora odločili gradnjo zaupati češkemu ar- hitektu Janu Vladimirju Hraskyju, ki se je dela lotil s pomočjo rojaka, arhitekta Antona J. Hrubyja. Hrasky in Hruby sta po vzoru italijanske renesanse narisala načrt za stavbo, gradbena dela je izvedlo ljubljansko podjetje Gustav Tönnies, kamnoseška dela so večinoma izvedli domači obrtniki, medtem ko so dekora- tivne elemente in opremo stavbe v glavnem izvedla različna specializirana av- strijska in češka podjetja. Od domačih umetnikov je dobil naročilo kipar Alojzij Gangl, ki je za niši na fasadi iz peščenjaka izdelal alegorični celopostavni figuri Komedije in Tragedije, medtem ko je za vrh osrednjega rizalita (naprej poma- knjenega dela) na pročelju stavbe iz istrskega apnenca izdelal skupinsko plasti- ko, ki še danes velja za eno izmed najboljših figuralnih kompozicij, namenjenih likovni obogatitvi izbrane arhitekture na Slovenskem – alegorijo Genija s krili in plamenico v desnici z oblečeno, temačno Dramo in golo, prijazno Opero.5 Tako je bila med letoma 1890 in 1892 zgrajena prva namenska gledališka stavba v Ljubljani. Zasnovana je bila za tisoč ljudi, v štirih nadstropjih je bilo razvrščenih 40 lož.6 Slovesno odprtje je bilo 29. septembra 1892 s predstavo Jurčičeve žalo- 3 Kuret: Ob stoletnici opere, str. 9; Enciklopedija Slovenije 12, geslo Slovensko narodno gledali- šče, str. 66. 4 Sapač: Nekdanje stanovsko gledališče v Ljubljani: https://www.theatre-architecture.eu/si/ db/?theatreId=262 (dostop: 18. 4. 2023). 5 Po drugi svetovni vojni so iz političnih razlogov odstranili Ganglovo skupino, saj naj bi Genij nekatere spominjal na figure angelov; skulpturo, ki jo je deloma poškodoval že potres leta 1895, so leta 1956 v okrnjeni obliki postavili v prenovljenem kompleksu nekdanjega samosta- na križevniškega viteškega reda; leta 1982 so na gledališki stavbi namestili poliestrski odlitek skulpture. 6 Sapač: Slovensko narodno gledališče Opera in balet: https://www.theatre-architecture.eu/si/ db/?theatreId=249&detail=history (dostop: 18. 4. 2023); Zgodovina na dlani: 29. september 1892 – Odprtje ljubljanskega deželnega gledališča: https://zgodovinanadlani.si/1892-odpr- tje-ljubljanskega-dezelnega-gledalisca/ (dostop: 18. 4. 2023). 72 Mateja Jeraj, Sonja Kerin Krek: Slovensko narodno gledališče opera in balet Ljubljana – o nastanku ..., str. 69–89 Kultura || Culture igre Veronika Deseniška v režiji Ignacija Borštnika, ki jo je pripravilo slovensko Dramatično društvo. Medtem ko prej lahko govorimo le o neprofesionalnem gledališkem delu in gostovanjih različnih tujih gledališčnih skupin, je z novo stavbo Ljubljana do- bila enega od temeljev za prehod v profesionalno gledališko delo. Gledališka stavba, prva svoje vrste na Slovenskem, ki je bila že od začetka namenjena tudi uprizarjanju gledaliških predstav v slovenskem jeziku, je imela za Slovence ve- lik narodnobuditeljski pomen. Slovenski gledališčniki so si morali prostore si- cer nekaj let deliti z nemškimi; zaodrje je bilo tako razdeljeno, da so južni del uporabljali Slovenci, severni del Nemci, medtem ko so si prostor za vaje in oder delili. Tako sta v poslopju Deželnega gledališča na prelomu iz 19. v 20. stoletje delovali dve gledališči, nemško in slovensko. V okrilju slovenskega gledališča je začela poklicno delovati tudi Opera s stalno angažiranimi dirigenti, solisti in z zborom, med pevci so sprva prevladovali češki in poljski. Orkester ni bil stalen, predstave so sprva spremljali najeti vojaški godbeniki, od leta 1908 člani novo- ustanovljene Slovenske filharmonije.7 Nemško gledališče je angažiralo tudi prve plesalke za nastope v operetah, medtem ko so na slovenskem odru plesali kar dramski igralci.8 Leta 1911, ko je bila zgrajena nova stavba nemškega gledališča (Jubilejno gledališče, današnje poslopje Drame), kamor so se preselili nemški gledališčni- ki, je Deželno gledališče postalo popolnoma slovensko.9 V novi stavbi je napre- dovala tudi slovenska opera, vse do sezone 1913, ko je bilo delovanje gledališča, predvsem zaradi političnih sporov med deželnim odborom in gledališkim vod- stvom, začasno ustavljeno. V sezoni 1913/1914 je v Ljubljani nekajkrat gostova- la zagrebška Opera, ki je takrat že imela poklicni baletni ansambel. V času prve svetovne vojne je v gledališki stavbi domoval kinematograf Central, medtem ko so se ob njenem koncu začela prizadevanja za obnovitev slovenske gledališke dejavnosti. V sezoni 1918/1919 je slovensko gledališče ponovno oživelo. Do- bilo je stalni poklicni orkester in lasten baletni ansambel. V prvem povojnem obdobju je delovalo pod nazivom Kraljevsko slovensko gledališče, gospodarsko in organizacijsko ga je vodil Slovenski gledališki konzorcij. Leta 1920 je bilo gle- dališče podržavljeno in je dobilo novo ime – Narodno gledališče. Na začetku leta 1919 so se nemški gledališčniki izselili iz stavbe, v kateri so domovali od leta 1911, in jo prepustili Slovenskemu gledališkemu konzorciju. Odslej je slovensko gledališče delovalo v dveh hišah: operne in baletne predstave so ostale v poslo- pju nekdanjega Deželnega gledališča, igralci so se preselili v stavbo nekdanjega nemškega gledališča, v poslopje današnje Drame; a obdržalo je naziv – Narodno gledališče v Ljubljani in skupno upravo. Poslopje nekdanjega Deželnega gledali- šča je tako postalo sedež osrednje slovenske operno-baletne hiše, poleg zagreb- ške in beograjske ene od osrednjih oper v prvi jugoslovanski državi. V obdobju med obema vojnama je ljubljansko operno gledališče posodo- bilo svoj repertoar. Poleg do tedaj prevladujočih italijanskih in francoskih oper so bila v repertoar uvrščena sodobna dela Prokofjeva, Stravinskega, Šostakoviča, Krženeka. Uprizoritev je doživelo tudi kar nekaj uspešnih oper slovenskih av- torjev, med drugimi Črne maske Marija Kogoja, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski Matije Bravničarja in več oper Slavka Osterca. Baletni ansambel je najprej plesal v vrsti operet, oper in pravljic, medtem ko se je spomladi 1919 predstavil s prvo samostojno predstavo Ugrabljena Evelina, pantomimo Jaromirja Weinberger- ja. Že v prvih letih svojega obstoja je baletni ansambel uprizoril nekaj znanih 7 Kuret: Ob stoletnici opere, str. 8; Enciklopedija Slovenije 12, geslo Slovensko narodno gleda- lišče, str. 66; Zgodovina na dlani: 29. september 1892 – Odprtje ljubljanskega deželnega gle- dališča: https://zgodovinanadlani.si/en/1892-odprtje-ljubljanskega-dezelnega-gledalisca/ (dostop: 18. 4. 2023). 8 Neubauer: O baletu ob stoletnici zgradbe Deželnega gledališča v Ljubljani, str. 16. 9 Zlobec: Blišč in stiska gledališča, str. 10. 73 Letnik 46 (2023), št. 1 klasičnih baletnih stvaritev (na primer Coppelio Léa Delibesa, Les Sylphides na glasbo Frédérica Chopina, Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega, Šeherezado Rimskega Korzakova), svoj repertoar je obogatil tudi z novejšimi slovenskimi deli; prvi uprizorjeni balet slovenskega avtorja je bila Ple- sna legendica Slavka Osterca.10 Kipar France Kralj je leta 1921 izdelal do- prsna kipa igralca Ignacija Boršnika in režiserja Antona Verovška, ki so ju leta 1925 postavili na kamnita slopa na zelenico pred pročeljem gleda- lišča.11 Okoli leta 1940 so operno stavbo temelji- to prenovili. Začelni fasadi so dodali dolg ozek prizidek z baletno dvorano in tako povečali po- vršino prostorov ob sočasno prenovljenem odru, medtem ko so pred glavnim vhodom v stavbo po- stavili kovinski nadstrešek na štirih tankih ste- bričih.12 Med italijansko in pozneje pod nemško okupacijo v letih 1941–1945 ljubljanski drama in opera nista prenehali z delovanjem, le naziv Narodno gledališče je zamenjalo ime Državno gledališče. Opera s prilagoditvijo novim razme- ram ni imela toliko težav kot Drama, saj se je lah- ko oprla na italijanske klasike, železni repertoar vseh svetovnih opernih hiš, uprizarjali so tudi dela nemških, francoskih in slovenskih avtorjev. Vsa dela so bila prevedena in izvedena v sloven- ščini, ob gostovanjih tujih pevcev so bile pred- stave večjezične.13 Leta 1944 je bila odprta tudi Operna baletna šola, v kateri so se začeli šolati plesalci, ki so po vojni predstavljali ogrodje so- lističnega in zborovskega baletnega ansambla.14 Po drugi svetovni vojni je postal ljubljanski operno-baletni ansambel cenjen tudi zunaj meja domovine. Velik uspeh je požel z mednarodnim gostovanjem na Nizozemskem, še zlasti z uspe- šnim nastopom v velikem opernem gledališču v Parizu. Leta 1957 je bil posnetek opere Zaljubljen v tri oranže Sergeja Prokofjeva (dirigent Bogo Le- skovic) nagrajen s Philipsovo nagrado grand prix 10 Enciklopedija Slovenije 12, geslo Slovensko narodno gle- dališče, str. 64, 66; Kuret: Ob stoletnici opere, str. 10–11; Neubauer: O baletu ob stoletnici zgradbe deželnega gle- dališča v Ljubljani, str. 16–17. 11 Kladnik: Ljubljanske metamorfoze, str. 102–103. 12 Sapač: Slovensko narodno gledališče Opera in balet Lju- bljana – zgodovina, https://www.theatre-architecture. eu/si/db/?theatreId=249&detail=history (dostop: 18. 4. 2023). 13 Šorn: Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno, str. 389–392. 14 Neubauer: O baletu ob stoletnici zgradbe Deželnega gle- dališča v Ljubljani, str. 18. Gradbena dela prenove gledališke stavbe 2007 – 2011 (Vir: Arhiv SNG Opera in balet Ljubljana, OBLJ/DIGFOT/_gradbišče, foto: arhiv biroja Atelierarhitekti) 74 Mateja Jeraj, Sonja Kerin Krek: Slovensko narodno gledališče opera in balet Ljubljana – o nastanku ..., str. 69–89 Kultura || Culture kot najboljši posnetek leta.15 Ljubljansko občinstvo si je lahko ogledalo veliko opernih in baletnih predstav iz klasičnega repertoarja ter novih stvaritev slo- venskih koreografov in skladateljev. Na program gledališča so se ves čas uvršča- la tudi dela uveljavljenih tujih koreografov in skladateljev. Leta 1992 je Republika Slovenija z odlokom o razdelitvi Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana na javna zavoda (Uradni list RS, št. 19/1992) ustanovila Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana ter Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana. Šele takrat sta ljubljanski Opera in Drama dobili vsaka svojo upravo (do tedaj je bila skupna).16 Konkretnejše ideje o prenovi zgradbe so se pojavile že v 70. letih 20. sto- letja, saj je z razvojem operno-baletne dejavnosti stavba postala premajhna in zastarela. Vendar je bilo treba do prenove gledališča počakati do novembra leta 2011, ko je stara stavba na temelju javnega natečaja za prenovo Opere iz 90. let 20. stoletja dobila velik nov prizidek z novimi vadbenimi prostori in s prostori za upravo, tehnično posodobljen in obnovljen oder, izboljšano akustiko dvorane in dograjen prostor za občinstvo pod obstoječim avditorijem. Danes se osrednje slovensko glasbeno gledališče – poleg rednih program- skih novosti vsake sezone – ponaša z obširnim repertoarjem opernih, baletnih in koncertnih del iz sodobne in klasične glasbeno-gledališke ustvarjalnosti v matični hiši ter na gostovanjih doma in v tujini. Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana že nekaj let uspešno sodeluje tudi z različnimi medna- rodnimi in domačimi koproducenti, s katerimi je v minulih sezonah uprizorilo več odmevnih projektov (Faust, Aida, Zaljubljen v tri oranže, Don Kihot, Knez 15 Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana: O gledališču – zgodovina: https:// www.opera.si/sl/o-gledaliscu-2/zgodovina-2/ (dostop: 18. 4. 2023). 16 Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljublja- na – neuradno prečiščeno besedilo št. 5 (3. člen): http://pisrs.si/Pis.web/pregledPred- pisa?id=SKLE3994 (dostop: 18. 4. 2023). Prenovljena stavba SNG Opera in balet Ljubljana z jugovzhoda, 2011 (Vir: Arhiv SNG Opera in balet Ljubljana, OBLJ/DIGFOT/_DSC_0476, foto: arhiv biroja Atelierarhitekti) 75 Letnik 46 (2023), št. 1 Igor, Rusalka …), med najodmevnejšimi je bila svetovna premiera ponovno od- krite Offenbachove opere Renske nimfe.17 Poslanstvo, dejavnosti in organizacija SNG Opera in balet Ljubljana Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija, zato ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije. Akt o usta- novitvi opredeljuje Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana kot osrednje nacionalno glasbeno in baletno gledališče. Njegovo poslanstvo je izva- janje javne službe na področju operne, baletne in koncertne dejavnosti. Domači in mednarodni kulturni javnosti predstavlja kakovostne dosežke glasbeno-gle- dališke in plesne ustvarjalnosti ter poustvarjalnosti, načrtno spodbuja nastaja- nje izvirnih slovenskih glasbeno-gledaliških del in koreografij, skrbi za razvoj na področju glasbeno-gledališke in baletne produkcije v Republiki Sloveniji, medtem ko z umetniškim ansamblom in Gledališkim ateljejem, ki ga soupra- vlja z javnim zavodom Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, omogoča trajno in kakovostno umetniško produkcijo, reprodukcijo in postprodukcijo. Organi zavoda: Direktor: vodi javni zavod; imenuje lahko pomočnika za vodenje umetni- ško-strokovnega dela za področje opere in za področje baleta (umetniški vod- ja), za vodenje finančno-računovodskih zadev, za vodenje pravnih, upravnih in splošnih zadev ali za vodenje tehničnih služb, investicij in investicijskega vzdr- ževanja. 17 Slovensko narodno gledališče Ljubljana – o gledališču, zgodovina: https://www.opera.si/ sl/o-gledaliscu-2/zgodovina-2/ (dostop: 18. 4. 2023). Baletna predstava A. Adam: Giselle, 2022/2023, na sliki Tjaša Kmetec kot Myrtha, Filip Jurič kot Princ Albrecht in ženski baletni ansambel (Vir: Arhiv SNG Opera in balet Ljubljana, OBLJ/DIGFOT/_1536-1024_DST_7297_ Giselle_2022_2023, foto: Darja Štravs Tisu) 76 Mateja Jeraj, Sonja Kerin Krek: Slovensko narodno gledališče opera in balet Ljubljana – o nastanku ..., str. 69–89 Kultura || Culture Svet: sestavlja ga sedem članov, od katerih jih pet imenuje Vlada RS (na predlog ministra) izmed strokovnjakov s področja dela zavoda, financ in prav- nih zadev, dva izvolijo iz svoje sredine zaposleni v zavodu. Strokovni svet: sestavlja ga šest članov; dva izvolijo zaposleni (enega izmed strokovnih delavcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je zavod ustanovljen, in enega izmed vseh zaposlenih), dva imenuje Društvo baletnih umetnikov Slove- nije, po enega člana imenujeta Društvo slovenskih skladateljev in Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani.18 Organizacijske enote SNG Opera in balet Ljubljana: Vodstvo: direktor, umetniška direktorja opere in baleta, poslovni vodja programa.19 Strokovne službe: stiki z javnostjo, tajništvo (administracija), trženje, pro- dukcija, kadrovska služba, finančno-računovodska služba, dramaturgija, arhiv, tehnična služba, Gledališki atelje SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Drama Ljubljana.20 Opera: solisti, zbor, režija, lektor, korepetitorji, inspicienti in šepetalci.21 Balet: baletni prvaki, solisti in priznani solisti, baletni solo zbor in baletni zbor, baletna pisarna, asistenti, inspicient, korepetitorji.22 Orkester: dirigenti, koncertna mojstra, glasbeniki, inšpektor orkestra.23 18 Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana – neuradno prečiščeno besedilo št. 5 (členi 1, 2, 7, 8, 13, 17, 19): http://pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=SKLE3994 (dostop: 18. 4. 2023). 19 Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana – Kdo smo, vodstvo: https://www.ope- ra.si/sl/kdo-smo/vodstvo/ (dostop: 18. 4. 2023). 20 Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana – Kdo smo, strokovne službe: https:// www.opera.si/sl/kdo-smo/strokovne-sluzbe/ (dostop: 18. 4. 2023). 21 Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana – Kdo smo, opera: https://www.opera. si/sl/kdo-smo/opera/ (dostop: 18. 4. 2023). 22 Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana – Kdo smo, balet: https://www.opera. si/sl/kdo-smo/balet/ (dostop: 18. 4. 2023). 23 Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana – Kdo smo, orkester: https://www. opera.si/sl/kdo-smo/orkester/ (dostop: 18. 4. 2023). Opera G. Verdija: Trubadur, 2022/2023, na sliki Saša Čano kot Ferrando in moški operni zbor ter moški baletni ansambel (Vir: Arhiv SNG Opera in balet Ljubljana, OBLJ/DIGFOT/_6596_DST_ Trubadur_2022_2023, foto: Darja Štravs Tisu) 77 Letnik 46 (2023), št. 1 Od novembra 2017 je v SNG Opera in balet Ljubljana za arhivsko gradivo zadolžena umetnostna zgodovinarka Sonja Kerin Krek, ki je novembra 2021 po obveznem enoletnem usposabljanju uspešno opravila strokovni izpit s področja varstva arhivskega gradiva za drugo stopnjo (oziroma 8. raven) izobrazbe. Pri- stojna je za spisovno, avdio, video in tiskovno gradivo, medtem ko za notni arhiv skrbi zaposleni v notnem arhivu. Upravljanje dokumentarnega in arhivskega gradiva danes Gradivo, ki nastaja na področju splošnih zadev, se hrani večinoma v taj- ništvu, deloma v finančno-računovodski in kadrovski službi ter pri poslovnem vodji programa. To so dokumenti o ustanovitvi, registraciji, statusnih spremem- bah, ukinitvi, o žigih in simbolih, o notranji organizaciji, interni pravni akti, za- pisniki strokovnih kolegijev, prejeti in poslani dopisi, delovni načrti in poročila, različne statistike, analize ipd., gradivo o sodelovanju z domačimi in s tujimi kulturnimi ustanovami ter posamezniki, kadrovska dokumentacija, gradivo o fi- nančnem poslovanju, premoženjsko-pravna dokumentacija. V tajništvu se hrani tudi gradivo sveta in strokovnega sveta gledališča. Spisovno gradivo od leta 1926 do leta 1992 obsega 120 arhivskih škatel in je bilo najdeno ob zadnji prenovi gledališča ob praznjenju in rušitvi vile Pi- ccoli med leti 2007 in 2011, saj je v tej vili od druge polovice 20. stoletja dalje delovala uprava gledališča. To gradivo je bilo neurejeno, trenutno je v zadnji fazi priprave za predajo Arhivu RS. Gradivo obsega zapisnike sej organov gledališča, plačilne liste zaposlenih, dopise uprave in upravi gledališča, evidence prisotno- sti zaposlenih na vajah in predstavah ter druge računovodske in kadrovske za- deve. Mlajše tovrstno gradivo se hrani v papirni in v digitalni obliki. Medtem ko je splošno gradivo bolj ali manj skupno vsem kulturnim usta- novam, je gradivo, vezano na umetniško produkcijo, specifično gradivo. SNG Opera in balet Ljubljana vsako sezono ustvari šest novih predstav (dve baletni in štiri operne), poleg tega so na programu skoraj vsak dan (vsaj dva- do trikrat tedensko) tako imenovane tekoče predstave. Za vsako izvedeno premiero se od leta 2018 dalje urejajo produkcijske (tehnične) mape, ki vsebujejo vse bistvene podatke za ponovno postavitev predstave. To so podatki o zasedbi, kostumih, maski, pričeski nastopajočih, podatki o sceni, luči, opremi, rekvizitih, poteku predstave in morebitnem transportu predstave. Tehnična mapa vključuje tudi fotografije vseh potrebnih elementov predstave (tehnična oprema, luč, scena, rekviziti, kostumi, maska, pričeska). O predstavah se poleg tehničnih map hranijo tudi: gledališki listi vsake premiere (10 izvodov), vložni listi vsake predstave z zasedbami solistov na do- ločen dan predstave (10 izvodov), video posnetek vsake generalne vaje, premi- ere in premiere drugih zasedb, tonski posnetek vsake generalne vaje, premiere in premiere drugih zasedb, inventarna knjiga vseh posnetkov predstav, reper- toarne knjižice vsake sezone (10 izvodov), veliki plakati (dva izvoda) in manjši plakati (trije izvodi), zloženke, letaki ipd., press klipping. Vzorec naštetih tisko- vin se hrani v fizični obliki, pri čemer so tiskovne starejše od letnika 2007/2008 hranjene le v papirni obliki, od letnika 2007/2008 dalje tudi v digitalni obliki. Poleg tega so v dokumentaciji uprizoritev tudi: libreti, zasedbe, evidence prisotnosti na predstavah in vajah, knjige dežurstev na predstavah, knjige asi- stentov režije, knjige asistentov koreografije, letni, mesečni in tedenski načrti dela in vaj, vsa dokumentacija, ki je nastala ob uprizoritvah lastnih uprizoritev izven zavoda (gostovanja lastnih uprizoritev drugje), vsa dokumentacija, ki je nastala ob uprizoritvah gostujočih predstav v domačem zavodu. Knjige dežurstev na predstavah so do sezone 2003/2004 hranjene v papirni obliki, v obliki posameznih knjig za posamezno sezono. V času zadnje prenove gledališke stavbe od sezone 2004/2005 do sezone 2011/2012 so bile 78 Mateja Jeraj, Sonja Kerin Krek: Slovensko narodno gledališče opera in balet Ljubljana – o nastanku ..., str. 69–89 Kultura || Culture knjige dežurstev na predstavah hranjene le v elektronski obliki, od sezone 2011/2012 dalje knjige dežurstev hranimo v papirni obliki v obliki posameznih listov, spetih v fascikle in v elektronski obliki. Od sezone 2002/2003 dalje so knjige asistentov režije in asistentov ko- reografije večinoma ohranjene v digitalni in papirni obliki, medtem ko se jih sistematično shranjuje od leta 2018 naprej. Za hrambo in zbiranje tega gradiva skrbi arhiv opere ob pomoči ostalih sodelavcev, ki gradivo ustvarjajo. Notni arhiv vsebuje: katalog notnih zapisov, lastne zbirke notnih zapisov (original partiture, klavirski izvlečki, orkestrski parti), izposojen notni materi- al (original partiture, klavirski izvlečki, orkestrski parti), šepetalske knjige in inspicientske knjige (zapiski šepetalcev in inspicientov ob klavirskih izvlečkih posameznih predstav). Za hrambo in zbiranje tega skrbi zaposleni v notnem arhivu in zaposlena v arhivu Opere in baleta. V SNG Opera in balet Ljubljana nastaja tudi fotografsko, zvočno in video gradivo. Fototečno gradivo se deli na klasično in digitalno fototeko: Klasična fototeka je obsežen fond s fotografijami, ki so opremljene s po- datki o lastniku posnetka, o gradivu, izdelavi, z ostalimi podatki, povezavami z drugimi moduli, s podatki o inventarizaciji in računalniški obdelavi. Klasič- ne fotografije, ki so v procesu popisa in digitalizacije, obsegajo fotografije od leta 1921 do sezone 2003/2004, ko se v večji meri pojavi digitalna fotografija. Do sredine 80. let 20. stoletja so fotografije črno-bele in urejene po predstavah oziroma v primeru osebnih zapuščin urejene po priimkih umetnikov, ki so foto- grafije predali. Od sezone 1987/88 naprej so fotografije urejene po predstavah in združene po posameznih sezonah. Fotografije od sezone 1987/1988 dalje so večinoma barvne. Pri večini fotografij med sezonama 1987/1988 in 2003/2004 hranimo tudi negative fotografij in ponekod tudi diapozitive. Digitalna fototeka vsebuje originalne digitalne posnetke in digitalizirane fotografije v lasti gledališča. Načrtuje se, da bo vsak digitalni posnetek opre- mljen z naslednjimi podatki: o lastniku in avtorju posnetka, o gradivu na fo- Prenovljena stavba SNG Opera in balet Ljubljana s severa, 2011 (Vir: Arhiv SNG Opera in balet Ljubljana, foto: arhiv biroja Atelierarhitekti (OBLJ/ DIGFOT/_46ea_) 79 Letnik 46 (2023), št. 1 tografiji, z ostalimi podatki (podatki o inventari- zaciji in računalniški obdelavi). Poleg digitalnih fotografij iz opernih in baletnih predstav se hra- nijo tudi fotografije gledališke stavbe v različnih obdobjih. Največ fotografij s to vsebino je iz časa pred, med in tik po zadnji obnovi in dozidavi gle- dališke stavbe (2007–2011). Videoteka hrani video posnetke general- nih vaj, premier, premier druge zasedbe in izbora predstav po izboru umetniških direktorjev, ki na- stajajo v gledališču. Posnetki se pridobivajo tudi od snemalcev in amaterjev s terena. Vse gradivo je popisano v programu Excel. Tiskan seznam se hrani ob urejenem gradivu v arhivu, varnostna kopija seznama se hrani na strežniku. Ob vsakem posnetku ali filmu se beležijo splošni podatki (naročnik, način pridobitve, zgodovina enote), podatki o vsebini (številka in format nosilca, na- slov in vrsta posnetka, opis vsebine, klasifikacija, kraj in datum snemanja, trajanje), podatki o av- torstvu (scenarij, režija/koreografija, scenografi- ja, kamera, montaža, drugi sodelavci, producent, avtorske pravice), podatki o uporabi, recenzije in članki, podatki o inventarizaciji in računalniški obdelavi. Video posnetki predstav od leta 1987 do leta 2006, ki so bili digitalizirani z VHS-kaset leta 2022, obsegajo več kot 660 ur avdio-video materiala. Od leta 2006 dalje se hranijo v digi- talni obliki in na ploščkih/zgoščenkah video po- snetki generalnih vaj, premier in premier drugih zasedb ter video posnetki predstav po izboru umetniških direktorjev. Poleg video posnetkov nastajajo v gledali- šču tudi tonski zapisi s posebnimi zvočnimi efek- ti, ki se uporabljajo v posameznih predstavah, posnetki glasbe za vaje baletnega ansambla za posamezne predstave, posnetki glasbe za dolo- čene baletne predstave, ki se jih izvaja na posne- to glasbo in posnetki glasbe nekaterih opernih predstav. Ti zapisi so ohranjeni v analogni obliki (starejši zapisi) ali v digitalni obliki (mlajši zapi- si). Nedigitalni avdio posnetki od leta 1970 do 2001 so pripravljeni za digitalizacijo in obsegajo 117 avdio trakov z opernimi predstavami in va- jami ter 61 avdio trakov z baletnimi predstavami oziroma baletnimi vajami ter 21 kaset, kjer so posnete operne predstave in vaje in 40 avdio ka- set z glasbo iz baletnih predstav. Zbirka digitalnih zapisov (zgoščenk) je delno urejena in jo sestavljajo tako avdio-video posnetki kakor tudi avdio posnetki, fotografije in drugi digitalni dokumenti, o katerih se bele- žijo naslednji podatki: naziv zgoščenke oziroma naslov posnetka ali dokumenta, opis posnetkov, število posnetkov, avtor in lastnik posnetkov, po- datki o inventarizaciji in računalniški obdelavi. Detajl fasade, 2011 (Vir: Arhiv SNG Opera in balet Ljubljana, OBLJ/ DIGFOT/_1024-1536, foto: Robert Balen) 80 Mateja Jeraj, Sonja Kerin Krek: Slovensko narodno gledališče opera in balet Ljubljana – o nastanku ..., str. 69–89 Kultura || Culture Navodilo za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva SNG Opera in balet Ljubljana Prvo Pisno strokovno navodilo za odbiranje arhivskega gradiva iz doku- mentarnega gradiva je bilo sprejeto v letu 2018. SNG Opera in balet Ljubljana takrat še ni imelo klasifikacijskega načrta, zato je to navodilo vsebovalo seznam arhivskega gradiva. Leta 2021 je bil sprejet klasifikacijski načrt, zato je bilo 20. maja 2021 sprejeto novo pisno strokovno navodilo, ki temelji na tem načrtu. Priloga klasifikacijski načrt je dodana na koncu članka. Zaključek Prostori za delo v gledališču so se po letu 2011 zelo izboljšali tako, da lah- ko pod isto streho delujejo vsi zaposleni v gledališču, vključno z upravo, ki je bila pred zadnjo prenovo delno v vili Piccoli, delno na Cankarjevi cesti 11. Neurejeno starejše arhivsko gradivo urejajo in pripravljajo za predajo Arhivu Republike Slo- venije, novo nastajajoče gradivo se sproti ureja in po potrebi digitalizira. Arhivsko gradivo gledališča je brez dvoma izjemnega pomena za sloven- sko kulturo. Čeprav samo ena fotografija, gledališki list ali dopis iz preteklosti ne more odtehtati doživetja ob ogledu žive predstave, nam lahko arhivski doku- ment odstre vsaj delček neraziskane zgodovine kulturnega dogajanja v operni hiši v preteklosti. Raznovrstno arhivsko gradivo daje možnost raziskovalcem različnih strok, da se v to snov poglobijo in morda najdejo manjkajoči delček v svoji raziskavi, ki ga niso našli v drugih institucijah, ki prav tako hranijo gradivo gledališč v Sloveniji. LITERATURA Enciklopedija Slovenije, zv. 12. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998. Kladnik, Darinka: Ljubljanske metamorfoze. Ljubljana: Tiskarna ljudske pravice, 1991. Kuret, Primož: Ob stoletnici opere. V: 100 let operne hiše v Ljubljani (ur. Štefan Balažič). Ljubljana: Slovensko narodno gledališče, 1992, str. 6–15. Neubauer, Henrik: O baletu ob stoletnici zgradbe Deželnega gledališča v Ljublja- ni. V: 100 let operne hiše v Ljubljani (ur. Štefan Balažič). Ljubljana: Slovensko narodno gledališče, 1992, str. 16–19. Šorn, Mojca: Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2007. Zlobec, Ciril: Blišč in stiska gledališča. V: 100 let operne hiše v Ljubljani (ur. Štefan Balažič). Ljubljana: Slovensko narodno gledališče, 1992. ZAKONODAJA Uradni list RS, št. 19/1992. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana – neuradno prečiščeno besedilo št. 5. V: Uradni list RS, št. 56/2003, 98/2008, 2/2009, 37/2010, 197/2020 in 60/2022. VIRI IN LITERATURA 81 Letnik 46 (2023), št. 1 INTERNETNI VIRI Sapač, Igor: Nekdanje stanovsko gledališče v Ljubljani: https://www.theatre-ar- chitecture.eu/si/db/?theatreId=262 (dostop: 18. 4. 2023). Sapač, Igor: Slovensko narodno gledališče Opera in balet: https://www.theatre- -architecture.eu/si/db/?theatreId=249&detail=history (dostop: 18. 4. 2023). Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana: https://www.opera.si/ sl/ (dostop: 18. 4. 2023). Zgodovina na dlani: 29. september 1892 – Odprtje ljubljanskega deželnega gle- dališča: https://zgodovinanadlani.si/1892-odprtje-ljubljanskega-dezelnega-gledali- sca/ (dostop 18. 4. 2023). THE SLOVENIAN NATIONAL THEATRE OPERA AND BALLET LJUBLJANA - ABOUT THE ESTABLISHMENT AND DEVELOPMENT OF THE INSTITUTION AND MANAGEMENT OF ITS DOCUMENTS AND ARCHIVAL MATERIAL The article consists of two parts. The first presents the development of opera and ballet art in Ljubljana from its beginnings after 1600 to the present day, the second part presents the current mission of the public institution, the Slovenian National Theatre Opera and Ballet Ljubljana, its activities and organi- sational structure, as well as the management of records and archives based on the classification plan adopted in 2021. The year 1892 is typically regarded as the founding year of the Slovenian National Theatre Opera and Ballet Ljubljana, when the building that still houses the opera and ballet arts in Ljubljana was built and professional theatre work began. Since then, with the exception of the period of the First World War, opera and ballet performances in the Slovenian language have taken place continu- ously in Ljubljana, regardless of changes in the state and political system, even during the period of occupation between 1941 and 1945. Today, the Slovenian National Theatre Opera and Ballet Ljubljana func- tions as the central national music and ballet theatre. Its mission is to perform public service in the field of opera, ballet and concert activities. Records, photographic, audio, and video material are created at the Slo- venian National Theatre Opera and Ballet Ljubljana. It is divided into “general” material (records about the operation of the theatre created by the theatre’s administration and the same as those created in other cultural institutions) and “specific” material created during artistic production. Parts of the material are kept both in physical and electronic form. With assistance from other cowork- ers who create the documentary material, the institution’s archivist takes care of its preservation and collection. In their work, they regularly cooperate with the competent archive, the Archives of the Republic of Slovenia. In 2018, the first written professional instruction for selecting public archives from docu- ments was adopted. This instruction included a list of archival material because the Slovenian National Theatre Opera and Ballet Ljubljana did not have a clas- sification scheme at the time. A new written professional instruction based on a classification plan that was developed in 2021 was adopted on May 20, 2021. The plan is included in the article’s appendix. SUMMARY 82 Mateja Jeraj, Sonja Kerin Krek: Slovensko narodno gledališče opera in balet Ljubljana – o nastanku ..., str. 69–89 Kultura || Culture KLASIFIKACIJSKI NAČRT SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Klasif. znak Opis klasifikacijskega znaka Dokumentarno gradivo Arhivsko gradivo Rok hrambe Trajno 0 ORGANIZACIJA, UPRAVLJANJE, POSLOVANJE ZAVODA 00 SPLOŠNO O ORGANIZACIJI ZAVODA – ZAKONI IN PREDPISI 000 USTANOVITVENI AKT ZAVODA A 001 VPIS V SODNI IN POSLOVNI REGISTER, REGISTRACIJA A 002 POOBLAŠČENE OSEBE ZAVODA, DOKUMENTI O USTANOVITELJSTVU OZIROMA SOUSTANOVITELJSTVU T (pooblaščene osebe) A (ustanoviteljstvo in soustanoviteljstvo) 003 STATUSNE SPREMEMBE, REORGANIZACIJE, SANACIJA, PRENEHANJE, STAČAJ, REVIZIJE POSLOVANJA A 004 SIMBOLI, ŽIGI, CELOSTNA PODOBA ZAVODA A 01 NOTRANJA ORGANIZACIJA/DELOVANJE 010 STATUT, PRAVILNIKI, POSLOVNIKI IN DRUGI INTERNI AKTI ZAVODA A 011 ZAKONI, UREDBE, ODLOKI IN PRAVILNIKI IZVRŠILNIH IN ZAKONODAJNIH ORGANOV DRŽAVE TER LOKALNIH SKUPNOSTI 10 A (če je zavod sodeloval pri izdelavi) 012 INTERNA NAVODILA, OKROŽNICE A 02 VOLITVE, IMENOVANJA, RAZREŠITVE 020 DIREKTOR, POMOČNIK DIREKTORJA A 021 SVET ZAVODA A 022 STROKOVNI SVET A 03 SEJE, SESTANKI 030 SVET ZAVODA (ZAPISNIKI IN TONSKI POSNETKI SEJ) A 031 STROKOVNI SVET ZAVODA (ZAPISNIKI IN TONSKI POSNETKI SEJ) A 032 STROKOVNI KOLEGIJI (ZAPISNIKI SEJ) A 033 KOORDINACIJE VODIJ ODDELKOV A 034 ZBOR DELAVCEV A 035 KOMISIJE IN DRUGA DELOVNA TELESA (ZAPISNIKI) 036 SINDIKATI 10 A (sestanki z vodstvom zavoda in stavke) 04 UPRAVLJANJE Z DOKUMENTARNIM IN ARHIVSKIM GRADIVOM 040 KLASIFIKACIJSKI NAČRT A 041 SIGNIRNI NAČRT A 042 DELOVODNIK A 043 EVIDENCE GRADIVA A 044 SODELOVANJE S PRISTOJNIM ARHIVOM A 0440 ODBIRANJE ARHIVSKEGA IN DOKUMENTARNEGA GRADIVA A 0441 IZLOČANJE IN UNIČENJE DOKUMENTARNEGA GRADIVA A 83 Letnik 46 (2023), št. 1 045 SODELOVANJE S SLOVENSKIM GLEDALIŠKIM INŠTITUTOM, Z NARODNO IN UNIVERZITETNO KNJIŽNICO TER MESTNIM GLEDALIŠČEM LJUBLJANSKIM A 05 PLANIRANJE – PROGRAM DELA IN FINANČNI NAČRT 050 STRATEŠKI NAČRT ZAVODA A 051 LETNI PROGRAM DELA, FINANČNI NAČRT, KADROVSKI NAČRT ZAVODA A 06 POROČILA 060 POROČILA ZAVODA S PRIPADAJOČIMI PRILOGAMI NA ZAHTEVO MINISTSTVA ZA KULTURO A 0600 LETNA POROČILA ZAVODA S PRIPADAJOČIMI PREDLOGAMI NA ZAHTEVO MINISTRSTVA ZA KULTURO A 0601 POLLETNA POROČILA ZAVODA S PRIPADAJOČIMI PREDLOGAMI NA ZAHTEVO MINISTRSTVA ZA KULTURO A 061 DRUGA POROČILA UPRAVE (MINISTRSTVU ZA KULTURO,…) 10 062 POROČILA POSAMEZNIKOV 5 A (letna) 063 STATISTIKA (za MK, Zavod za Statistiko in druge) 5 A (za daljša časovna obdobja) 07 PRAVNE ZADEVE 070 POSTOPKI PRED PRAVOSODNIM, UPRAVNIM ALI DRUGIM PRISTOJNIM ORGANOM A 071 PRAVNA MNENJA IN PRAVNA POMOČ A 072 VSE VRSTE INŠPEKCIJ, NADZOROV IN REVIZIJ RAZEN FINANČNIH T A (z ukrepi) 08 JAVNA NAROČILA IN NATEČAJI 080 DOKUMENTACIJA POSTOPKOV VEČJIH VREDNOSTI T A (objavljenih v Uradnem listu) 081 DOKUMENTACIJA POSTOPKOV MANJŠIH VREDNOSTI 10 082 PONUDBE IZBRANIH PONUDNIKOV 10 083 DOKUMENTACIJA NEIZBRANIH PONUDNIKOV (MANJŠE VREDNOSTI) 2 084 IZBOR PONUDNIKOV, INTERNI POSTOPKI, NAROČILNICE 5 085 POGODBE O NABAVI BLAGA IN STORITEV 10 09 VZDRŽEVANJE, VAROVANJE, ZAVAROVANJE PREMOŽENJA 090 ZEMLJIŠKO KNJIŽNE ZADEVE IN DRUGA DOKUMENTACIJA O LASTNIŠTVU NEPREMIČNIN A 091 PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA ZA NOVE STAVBE ALI PRENOVE STARIH A 092 INVESTICIJSKO TEHNIČNA DOKUMENTACIJA OBJEKTOV, INŠTALACIJ T 093 DOKUMENTACIJA O JAVNIH NATEČAJIH ZA VEČJE PROJEKTE A 094 TEHNIČNA DOKUMENTACIJA OPREME (REDNI PREGLEDI, MERITVE, NAVODILA) 10 84 Mateja Jeraj, Sonja Kerin Krek: Slovensko narodno gledališče opera in balet Ljubljana – o nastanku ..., str. 69–89 Kultura || Culture 095 ZAVAROVALNE POLICE, UVELJAVLJANJE ŠKODE 10 096 NAČRTI VAROVANJA A 097 PROTIPOŽARNO VARSTVO T 098 DOKUMENTACIJA V ZVEZI Z VOZILI (EVIDENCA V KM, SERVIS) 10 1 DELOVNA RAZMERJA IN PRAVICE IZ DELA 10 DELOVNA RAZMERJA – SPLOŠNO 100 OBJAVE PROSTIH DELOVNIH MEST, DOKUMENTACIJA NEIZBRANIH KANDIDATOV 5 101 ZAPISNIKI, SKLEPI O IZBORU, POSKUSNO DELO 5 102 PERSONALNE MAPE ZAPOSLENIH, MATIČNA KNJIGA ZAPOSLENIH A 1020 POGODBE O ZAPOSLITVI, ANEKSI, KOLEKTIVNE POGODBE T 1021 OBVESTILA O DOPUSTU 5 1022 LETNE OCENE DELOVNE USPEŠNOSTI IN EVIDENČNI LISTI O PREVZEMU TEH 10 1023 IMENOVANJA V KOMISIJE (ZA ZAPOSLITVE) 10 1024 IZJAVE O PREVOZU NA DELO 10 1025 DOGOVORI O OPRAVLJANJU POVEČANEGA OBSEGA 5 103 KADROVSKA DOKUMENTACIJA DRUGIH DELAVCEV 1030 PROSTOVOLJCI 5 1031 PRIPRAVNIŠTVO IN MENTORSTVO 10 T (pogodbe) 1032 ŠTUDENTSKI SERVIS (napotnice, obračuni) 5 1033 JAVNA DELA 10 T (pogodbe) 1034 AVTORSKE POGODBE 5 T (pogodbe) 1035 PODJEMNE POGODBE 5 T (pogodbe) 104 LETNI IN SREDNJEROČNI KADROVSKI NAČRTI, ANALIZE, STATISTIČNE OBDELAVE T 11 PLAČE, DRUGI PREJEMKI-ODLOČBE, EVIDENCE 110 PLAČE MESEČNI OBRAČUNI (vse pogodbe, skupno in posamično) T 111 DELOVNA USPEŠNOST (sklepi) T 112 NADOMESTILA (prevozni stroški, prehrana) T 113 NADURNO DELO (sklepi) T 114 NAGRADE -JUBILEJNE IN DRUGE (sklepi) T 115 BOLNIŠKI LISTI, ODLOČBE 10 116 ODTEGLJAJI ZAPOSLENIH 10 117 REGRESI ZA LETNI DOPUST (OBRAČUN) T 118 GRADIVO O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (prijava in beneficirana doba) 10 12 IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH 120 IZOBRAŽEVANJE OB DELU (študijski dopust, pogodbe) 10 121 ŠTIPENDIRANJE 5 122 SEMINARJI, TEČAJI, PREDAVANJA, KONGRESI, POSVETOVANJA, SIMPOZIJI 5 A (končno poročilo) 123 ŠTUDIJSKA IN STROKOVNA POTOVANJA A 85 Letnik 46 (2023), št. 1 13 DELOVNI ČAS, ODSOTNOSTI, DOPUSTI, SLUŽBENA POTOVANJA 130 DELOVNI ČAS; EVIDENCA O IZRABI DELOVNEGA ČASA, REGISTRACIJA IZHODOV IN EVIDENCA PRISOTNOSTI, ODSOTNOST Z DELA ZARADI BOLEZNI 5 T 131 SLUŽBENA POTOVANJA (POROČILA) 5 132 POTNI NALOGI, ZAKLJUČENI IN OBRAČUNANI 10 133 ODLOČBE O DOPUSTIH; ŠTUDIJSKIH DOPUSTIH; IZREDNIH DOPUSTIH 5 14 EVIDENCE ZPIZ, FURS DOHODNINA, ZZZS 140 M4 OBRAZCI ZPIZ T 141 PODATKI ZA ODMERO DOHODNINE 10 142 PRIJAVE IN ODJAVE Z ZAVAROVANJA 10 143 OBRAČUNI KOLEKTIVNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA 10 15 ZDRAVSTVO, SOCIALA, VARSTVO PRI DELU 150 ZDRAVSTVENO VARSTVO (preventivno, nezgodno, pokojninsko, invalidsko, dodatno zdravstveno zavarovanje, sistematski pregledi) T (pokojninsko in invalidsko zavarovanje T oziroma najmanj 100 let od rojstva) 151 VARSTVO PRI DELU – SPLOŠNO, PRAVILNIK, IZJAVA O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA T 152 NESREČE PRI DELU T 153 EVIDENCA ZAŠČITNE OPREME T 2 FINANCE IN RAČUNOVODSTVO 20 SPLOŠNO 200 LETNA IN PERIODIČNA POROČILA (LETNI RAČUNOVODSKI IZKAZI, ZAKLJUČNI RAČUNI IN BILANCE OB KONCU POSLOVNEGA LETA, OB STATUSNIH SPREMEMBAH, PERIODIČNA FINANČNA POROČILA) T A (končna letna poročila) 201 NADZOR NAD FINANČNIM POSLOVANJEM (INŠPEKCIJA, REVIZIJA) A 202 KREDITI 5 203 NALOŽBE SREDSTEV 5 204 DAVKI, OBRAČUN DDV (DDV, DDPO, ZDOH,…) 10 205 DAVČNO SVETOVANJE 10 206 FINANČNI NAČRTI IN PREDRAČUNI, LETNI IN SREDNJEROČNI 10 21 POSLOVNE KNJIGE 210 GLAVNA KNJIGA 10 211 DNEVNIK 10 22 POMOŽNE POSLOVNE KNJIGE 220 BLAGAJNIŠKI DNEVNIKI S PRILOGAMI 10 221 KNJIGE OSNOVNIH SREDSTEV (NABAVA, OBRAČUN AMORTIZACIJE) T 222 KARTICE SALDAKONTOV 10 223 KNJIŽENJE TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA 10 224 EVIDENCE TRGOVINE 10 225 DRUGE POMOŽNE KNJIGE 10 23 KNJIGOVODSKE LISTINE 86 Mateja Jeraj, Sonja Kerin Krek: Slovensko narodno gledališče opera in balet Ljubljana – o nastanku ..., str. 69–89 Kultura || Culture 230 PREJETI RAČUNI S PRILOGAMI (NAROČILNICE, DOBAVNICE) 10 231 IZDANI RAČUNI S PRILOGAMI 10 232 TEMELJNICE ZA KNJIŽENJE 10 233 DEVIZNO POSLOVANJE 10 234 DOBROPISI 10 235 POGODBE 10 236 OPOMINI, IOP OBRAZCI 10 24 OSNOVNA SREDSTVA 240 RAČUNI IN OBRESTI SITUACIJE S SPREMLJAJOČO DOKUMENTACIJO 10 241 IZLOČITVE 10 242 OBRAČUN AMORTIZACIJE 10 25 INVENTURA 250 INVENTURNI ZAPISNIK S PRILOGAMI T 251 POPISNI LISTI OSNOVNIH SREDSTEV 10 252 POPISNI LISTI TRGOVINA 10 253 IZPISI TERJATEV IN OBVEZNOSTI 10 26 OBRAČUN DRUGIH PREJEMNIKOV 260 OBRAČUNI AVTORSKIH HONORARJEV 10 261 OBRAČUNI PODJEMNIH POGODB 10 3 SPECIFIČNA DOKUMENTACIJA ZAVODA 30 NOTNI ZAPISI 300 KATALOG NOTNIH ZAPISOV A 301 SEZNAM KUPLJENIH NOTNIH ZAPISOV A 3010 PARTITURE (KUPLJENE) T 3011 KLAVIRSKI IZVEČKI (KUPLJENI) T 3012 ORKESTRSKI PARTI (KUPLJENI) T 302 SEZNAM IZPOSOJENEGA NOTNEGA MATERIAL A 3021 PARTITURE (IZPOSOJENE) T 3022 KLAVIRSKI IZVLEČKI (IZPOSOJENI) T 3023 ORKESTRSKI PARTI (IZPOSOJENI) T 303 ŠEPETALSKE KNJIGE VSEH PREDSTAV IN OSTALIH DOGODKOV A 304 INSPICIENTSKE KNJIGE VSEH PREDSTAV IN OSTALIH DOGODKOV A 305 REŽIJSKE KNJIGE VSEH PREDSTAV IN OSTALIH DOGODKOV A 31 LASTNE UPRIZORITVE 310 VIDEO POSNETKI LASTNIH UPRIZORITEV 3100 INVENTARNA KNJIGA VIDEO POSNETKOV A 3101 VHS KASETE A 3102 DVD A 3104 DRUGI VIDEO MEDIJI A 311 AUDIO POSNETKI LASTNIH UPRIZORITEV 3110 INVENTARNA KNJIGA AVDIO POSNETKOV A 3112 AUDIO TRAKOVI A 3113 AUDIO KASETE (DAT, OBIČAJNE) A 3114 AUDIO CD-JI A 3115 DRUGI AVDIO MEDIJI A 312 PRODUKCIJSKE MAPE LASTNIH UPRIZORITEV/PREMIER (osnovni podatki predstave, vsebina, zasedba, fotografije A 87 Letnik 46 (2023), št. 1 kostumov, frizur, mask po vlogah, fotografije scene, skice in načrti scene, načrt luči, podatki za transport predstave, fotografije rekvizitov, skice kostumov) 313 DRUGA DOKUMENTACIJA UPRIZORITEV 3030 LIBRETI A 3131 ZASEDBE A 3132 EVIDENCA PRISOTNOSTI NA PREDSTAVAH T 3033 KNJIGE DEŽURSTEV A 3034 KNJIGE ASISTENTOV REŽIJE A 3035 ZAPISI ASTISTENTOV KOREOGRAFIJE A 3136 PLANI DELA IN VAJ (LETNI, MESEČNI, TEDENSKI PLANI) T 3137 MAKETE SCENE UPRIZORITEV A 32 DRUGE UPRIZORITVE 320 GOSTOVANJA DRUGIH PRAVNIH OSEB IZ SLOVENIJE V SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA (datum, naslov, zasedba, pogodbe, gledališki list, vložni list, plakat,…) A 321 GOSTOVANJA DRUGIH GLEDALIŠČ IZ TUJINE V SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA (datum, naslov, zasedba, pogodbe, gledališki list, vložni list, plakat,…) A 33 GOSTOVANJA LASTNIH UPRIZORITEV IZVEN JAVNEGA ZAVODA 330 GOSTOVANJA V SLOVENIJI (kraj, datum, naslov, zasedba, pogodbe, gledališki list, vložni list, plakat,…) A 331 GOSTOVANJA V TUJINI (kraj, datum, naslov, zasedba, pogodbe, gledališki list, vložni list, plakat,…) A 34 FOTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA 340 LASTNE PREDSTAVE, KONCERTI, DRUGE PRIREDITVE IN GOSTOVANJA TEH 3400 NEGATIVI FOTOGRAIFIJ NA FILMIH (ANALOGNI) A 3401 RAZVITE FOTOGRAFIJE IN DIGITALIZIRANE RAZVITE FOTOGRAFIJE A 3402 FOTOGRAFIJE NASTALE NA DIGITALNIH MEDIJIH (CD-JI, USB KLJUČKI,…) A 341 UMETNIKI ( FOTOGRAFIJE POSAMEZNIKOV IN SKUPIN) 3410 OPERNI PEVCI A 3411 BALETNI PLESALCI A 3412 DIRIGENTI A 3413 KOREOGRAFI A 3414 KOSTUMOGRAFI A 3415 SCENOGRAFI A 3416 REŽISERJI A 3417 OBLIKOVALCI LUČI A 3418 SKLADATELJI A 3419 DRAMATURGI A 3420 DRUGI DELAVCI GLEDALIŠČA A 35 ZALOŽNIŠTVO, OBJAVE 88 Mateja Jeraj, Sonja Kerin Krek: Slovensko narodno gledališče opera in balet Ljubljana – o nastanku ..., str. 69–89 Kultura || Culture 350 OBJAVE V SREDSTVIH OBVEŠČANJA O DEJAVNOSTI SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA (KLIPING) 3500 NAPOVEDI PREMIER, GOSTOVANJ, SEZON T 3501 TISKOVNE KONFERENCE A 3502 KRITIŠKI ZAPISI POSAMEZNIH UPRIZORITEV A 3503 INTERVJUJI, PORTRETI UMETNIKOV, MAPE UMETNIKOV (DELOVNE BIOGRAFIJE, NAGRADE) A 3504 ČLANKI NANAŠAJOČI SE NA NAŠE UMETNIKE, UPRIZORITVE A 3505 GLEDALIŠKE DIPLOME, PLAKETE, PRIZNANJA A 351 LASTNI OBJAVE, PUBLIKACIJE A 3510 GLEDALIŠKI LISTI A vzorčno (nekaj izvodov) 3511 NAPOVED SEZONE, REPERTOARNE KNJIŽICE, ABONMAJSKE KNJIŽICE A vzorčno (nekaj izvodov) 3512 MESEČNI PROGRAMI A vzorčno (nekaj izvodov) 3513 VLOŽNI LISTI A vzorčno (nekaj izvodov) 3514 PLAKATI A vzorčno (nekaj izvodov) 3515 LETAKI A vzorčno (nekaj izvodov) 3516 VABILA A vzorčno (nekaj izvodov) 3517 IZVENSERIJSKE PUBLIKACIJE A 3518 SPLETNE STRANI 2 A (samo spletna zasnova in oblika strani ter tisti objavljeni dokumenti, ki se ne hranijo na drugih mestih A) 4 STROKOVNA KNJIŽNICA 40 IZPOSOJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA 400 BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE 5 402 VPISNI LISTI 5 403 MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA GRADIVA 5 A 404 IZMENJAVA PUBLIKACIJ: TUJINA, SLOVENIJA 5 405 NAKUP KNJIŽNIČNEGA GRADIVA 5 406 INVENTARNE KNJIGE, INVENTURA A 407 LETNA POROČILA, PLANI 10 A (letna poročila in plani) 5 PEDAGOŠKO ANDRAGOŠKA DEJAVNOST 50 AKTIVNOSTI 500 VODSTVA PO GLEDALIŠČU 5 A (končno poročilo) 501 PEDAGOŠKA DEJAVNOST 5 A (končno poročilo) 502 PREDAVANJA, RAZSTAVE 5 A (končno poročilo) 503 DRUGI DOGODKI 5 A (končno poročilo) 51 STATISTIKA DEJAVNOSTI 510 STATISTIKA IN ANALIZA OBISKA 5100 POLLETNA KONČNA POROČILA A 5101 LETNA KONČNA POROČILA A 89 Letnik 46 (2023), št. 1 511 EVALVACIJA UPRIZORITEV IN OBISKA A 512 PREGLED SEZON ZA POTREBE LETOPISOV SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA INŠTITUTA A 6 PROJEKTI, SODELOVANJE 60 PROJEKTNO SODELOVANJE 600 NACIONALNI PROJEKTI 10 A (končno poročilo) 601 EU PROJEKTI 10 A (končno poročilo) 602 DRUGI PROJEKTI 10 A (končno poročilo)