j Zfcdiigenih državah, shaja vsak dan Izvzeafi
nedelj In praznikov.
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
AMERliURSKO-SLOra KOLEDl
za leto 1910V
je izšel. Kedo rojakov ga zeli dotf^ saj nam dopošlje 30 centov, kar lah-^ ko stori tndi s naročnino "Glas Naroda" vred.
Upravnistvo "Glasa Naroda".
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELET ON PISABNE: 4687 CORTLANDT.,
NO. 11. — ŠTEV. 11.	NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 14, 1910. — PETEK, 14. PROSINCA, 1910.	<	VOLUME XVHL — LETNIK XVIIL
Trije umori v jedni noči v New Yorku.
- Q ,	. •
MEHTNA POLICIJA IMA OBILO OPRAVITI, DA NAJDE MORILCE.
Tndii detektivi imajo obilo nalogov sa 1
1
iskanje, ktero je pa brez-vs p e š n o.
r
f JT^ ŽRTVE.
" r
I	-O—
Včeraj zjutraj, ko se je pričelo z delom v glavnem policijskem stanu, i glasilo se je glavno naznanilo, da se je v prejšnji noči, oziroma tekom i dvanajstih ur pripetilo v New Yorku toliko umorov, kakor že dolgo ne.
V	njenem stanovanju so našli u-j mor, eno neko nemo Lilly", ktera je bila pet petnajstimi leti znana na.. Bowery. Umorjeno so našli ležali v | >vojej postelji in policija išče sedaj , njenega moža. ki je znan pod imenom ] "Billy the Gink".	j
V	Milbrookn, X. Y„ je nek ropar j umoril, oziroma zadavil neko gover-l^ lianto, in, kakor smo že včeraj poro- j, čali, je nek nepoznan Italijan na skraj- \ ] nem severu Manhattana ustrelil neke- j ga nedolžnega dečka, dočim je dru- | zega smrtno ranil.	i ]
Nad sto policajev in detektivov, j zajelno z par sto meščani išče na L Washington Heights morilca imeno- j, vanega dečka, toda v kolikor je dose- 1 ^ daj znano, ga še vedno niso našli. ,
Zgoraj omenjeno "Deaf Billy" so'< našli umorjeno v hiši 84 Carmine St., , kjer je stanovala od sobote na- j dal je s svojim možem. Njen mož je \ ( neznano kam zginol, toda policija je i j prepričana, da sa bode kmalo našla,, ( hei "fe-j dotoro znnn. Povodtmi ite-L kega pretepa je namreč prišel ob je-J j dno oko in ga bode lahko najti. Od j. onega časa nadalje ga imenujejo v j., njegovih krogih "Billy the Gink". —j ( Deal? Lilly , ki je bila povodom nje- : ^ nega umora stara kakih 40 let. je bi- ^ la svojedobno znana kot krasotiea iz j J Bowery. Obiskovalci znanega sallo- 1 £ na ' pri samomorilcih", ki je bil svo-i ječasno last znanega McGurka. ki jej bit se pred desetimi leti na vrhuncu L svoje slave, sb se vedno izognili, ka- t dar je tedanja krasotic.i Lilly plesa-j ^ la s svojim možem "Big Barneyem". )s Necega dne je pa "Big Barney" zgi- jj nol in Lilly ki ni nikogar več imela,;, da bi za njo skrbel, je prišla v ječo, , ( naktir ni več smela prihajati v pro- I stori1, v kterih je preje igrala prvo ! v.oS,	•	;
V	Milbrookn. N. V., je služila Sa- .
]
rah Breymer kot governanta pri milijonarju Barnesu Camptonu. Včeraj zjutraj je prišel v njeno sobo nek tat. kteri jo je jednostavno zadavil ko je skuhala braniti otroka, kteri je bil izročen v njeno oskrbo. Policija se- • daj marljivo išče morilca, kteri je 1 najhrže bežal v New York.	] -o- i
Požar v sanatoriju.
Stamford, Conn., 13. jan. V kleti ^ tukajšnjega Givensovega sa na torij a je včeraj nastal požar, vsled česar je prišlo do prave panike med dvesto bolniki, kteri se zdravijo pri dr. Gi-vensu. V sanatoriju so same ženske, kteie so le v površne j obleki bežale na vse strani. Kmalo nato so prišli policaji, kteri so pričeli ženske loviti. Jedno so vjeli jedno miljo daleč od bolnice, ko je bila na poti proti kolodvoru. Bolnice so vse nekoliko slaboumne in nektere niso niti vedele, da so v nevarnosti, ter so bile vesele, ko so videle ogenj. Požar so kmalo pogasili. Napravil je le za $-300 škode.
Velik pošar v Worcestrn.
Worcester, Mess., 14. jan. Včeraj zvečer je nastal v tovarni George C. Whitney Valentine Co. požar, ki je uničil celo poslopje. Vsled požarja je sedaj nad 400 delavcev brez dela. Tovarna je bila največja svoje vrste v Ameriki in je izdelovala skoraj vse smešne dopisnice, kar se jilii v Ameriki potrebuje. Materijelna škoda znaša $260,000 in »e pokrije z zavarovalnino. Spočetka je bil požar tako nevaren, da je biia tudi vsa zalogu v nevarnosti, danes se je pa do-*T»wlo, da je ostalo 80 odstotkov bla-»:* nepoškodovanega. ^Zgorelo je velikonočnih dopisnic in tako-
Draginja postaja vedno večja in hujša.
IZ DENVERJA, COLO., SE JAVLJA, DA SE BODE MESO V KRATKEM ZOPET PODRAŽILO.
Podražitvi mesa bode sledila podražitev premoga, ako se plača pre-mogarjev poveča.
VZROK DRAGINJE. -o-
Včeraj se je poročalo, da se bode premog izdatno podražil, ako bodo ! premoga rji zahtevali, da se jim po vi-j ša plača. Da bodo premogarji zalite- j vali povišanje plače, je samoumevno, j kajti draginja je postala tako obeut- i na. da pri sedanji plači ne bodo' mogli izhajati in tako so prisljeni pri prihodnji konvenciji zahtevati tudi povišanje plat-e. Takoj na to se' bode premog podražil za najmanj $1 ni toni, dasiravno je to nepotrebno, ; ■:a.;ti v Canadi so potrebščine ravno j ako drage, kakor pri nas, toda kljub emu se do! )iva tamkaj premog za po-ovico cenejše, kakor pri nas.
Ta podražitev pa ne ostane osam-jena, kajti sedaj se poroča tudi iz i Denverja, Colo., da je tjekaj prišel Harold Swift, član znane velike mesarske tvrdke i/. Chieaga. Povsem laravno je, da so ga časniški poroče-a ki takoj vprašali po vzrokih seda-ije draginje, nakar jim je odgovoril: | 'Da meso je sedaj zelo drago, tedaj si znaki kažejo, da se bode še bolj ! ■»odrazilo. Draginja* je pa posledica j Irage koruze, s ktero se krmi živina ! n poleg tega tudi pomanjkanje živi-ie, ^tere se veuno manj doganja na igovisča. Vsled pomanjkanja živine ti draginje mesa, se bodo počasi nasadili na cenejše meso, oziroma 11a dabse vrste mesa. ktero je pa ravno ako redilno in tako dobro, ako je ; nravi 1 no pripravljeno." Swift je j prepričan, da imajo mali prodajalci! mesa velike dobičke pri sedanji dra- , rin j i.
Columbus. O., 13. jan. Governer je I lanes poslal postavodaji države Ohio j >vojo letno poslanico, v kteri tudi o-j nenja sedanjo draginjo živil, in priporoča, da bi bilo umestno, ako bi j ^e postavodaja nekoliko bavila z pre- j skovanjem vzrokov sedanje draginje, j Zajedno izjavlja, da pri njemu previa- j luje mnenje, da so za draginjo delo- j ma odgovorni tudi zakoni, ktere je; sprejel kongres in zahteva, da se baš ta točka po možnosti natančno preišče.
t o ———
Dovoz premoga v Chicago.
Chicago, III., 12. jan. Tukajšnje železnice naznanjajo, da je prišlo mi-, tiolo nedeljo v Chicago 200,000 ton premoga, kterega so takoj imenovanega dne razložili. Z izprazujeva- i njem vagonov so se bavili celo naj-višji uradniki, kteri so se oblekli v delavske obleke in pomagali pospravljati premog, da se tako prepreči kako nadaljno pomanjkanje premoga. Ako ostane vreme še kake štiri dne- • ve tako ugodno, kakor je sedaj, po- ; tem bodo imeli v Chicagu dovolj premoga. Ako pa prične sedaj zopet divjati kak snežni vihar, potem nastanejo v Chicagu slabi dnevi.
Nesreča z avtomobilom.
Atlanta, Ga., 13. jan. Velik avtomobil, v kterem so se vozili William W. Garner in Frank ter Harold George, je za vozil v voz ulične železnice in sicer s tako silo, da so vsi trije na mestu obležali mrtvi. Z njimi se je vozil tudi oče ubitega Georgf, kakor tudi šofer. Oba sta nevarno ranjena. Garner, ki je bil tudi ubit, je prišel šele pred par dnevi iz bolnice, v kteri je bil par tednov, ker je bil ranjen povodom neke nezgode na železnici.
Preložena izvršitev smrtne obsodbe.
Raleigh, N. "C., 13. jan. Governer Kitehin je prestavil izvršitev smrtne obsodbe proti Walter Morrisonu in John Atkinsonu za trideset dni. Imenovana obsojenca bodo namreč usmrtili na električnem stolu, tako, da bo-deta prva, ki morata na ta način v North Carolini umreti. Ker pa električni stol še. ni gotov, so morali izvršitev smrtne obsodbe preložiti.
Morilčeva izjava o "reformnih šolah."
V DOSMRTNO JEČO OBSOJEN MORILEC IZJAVLJA, DA
PRIHAJA VSE ZLO OD REFORMNIH ZA-VODO V.
Omenjene vrate zavodi so krivi, da je ' on postal morilec. —o— VZGOJA LOPOVOV. -o-
Aim Arbor, Mich., 13. jan. Včeraj zvečer so odvedli dvajsetletnega mo- i ril a Robert MeConr.ieka v ječo, vr kteri ostane do svoje smrti, ker je u- i moril Henry E. Minorja v Ypsilanti. i Predncr je obsojenec odpotoval v do- 1 smrtno ječo se je na vse m o'joče na-; čine zgražal nad takozvanimi reformnimi šolami, v kterej pošiljajo lahko- i mišeljne dečke. Tem šolam pripisuje 1 McCormiek krivdo, da je postal mori- j lee in da ga je doletela tako žalostna usoda. Med drugim se je obsojenec ! tudi izrazil:
"temu ne sežejo oni ljudje, ki da-, ji jo denar za spreobrnitev <;maliko- j valcev". v svoje žepe, da bi sc s tem • denarjem pompjgalo mladeničem in ' dečkom v takih zavodih ? Mogoče je : resnično, da naše duše niso tolike vrednosti, kakor one Kitajcev. To-1 da. ko so nas poslali v reformno šolo, smo bili otroci. Tudi nam je poznana ! razlika med dobrim in slabim, dasi- i ravno nam to morda ne sega tako v 1 srce, kakor onim otrokom, kterim so 1 samogli njih stariŠi posvetiti svoje skrbi, do kterih je vsako dete na' svetu opravičeno. Okusili smo vse j nižine življenja in v.ded tega nam je Ezreh kazal povsem druga lica. kakor i drugim srečnejšim otrokom. Skoraj j vsi smo prišli ra.li kakega malega i prestopka v reformno šolo. Predno i je pa kedo 24 ur v taki šoli. sc* za more prepričati, da se 7. vsemi gojenci po-! stopa, kakor s zločinci, dasiravuo ni- ! -o v svojem življenju kaj druzega! slabega storili, nego. da ni>o bili po- j komi. ali pa da niso hoteli hoditi i v šolo.
"Ste li že kedaj opazovali, kako se! srodi otrokom javnih šol, kteri z pn- | dukom ':ie morejo napredovati, ali j kteri so slabše oblečeni, kakor njihovi ' tovariši? Ako ste toraj videli, kako j se uoili takim otrokom, potem veste, j kaj pom en j a surovost. Mnogo deč- | kov med nami je šele vsled tega po- ] stalo porednih. Vsaka sled dobrote j naše narave sc pa mora v reformnih 1 šolali zatreto z jximočjo mučenja in ! psovanja. ktero je tu na dnevnem re-! du in vse te sledi se morajo potem skriti.sovražtvu lfapram učiteljem. Že tekom prvega tedna se nas polaste misli, kako bi pomorili učitelje in naše m učitelje in takim mislim se morajo umakniti vsa dobra nagnenja.
-o-
I
Velik požar v Newarkn.
V	gorenjem poslopju tvrdke Hansen & Van Winkle 11a Chestnut St. v Newarku, N. J., pričelo je goreti. Dasiravno so bili gasilci takoj 11a licu mesta, se je požar tako hitro raz-šii-jal, da je napravil za $50,000 ško-' de. Goreti je pričelo vsled pokvarjene električne napeljave. Nekaj časa so bile tudi bližnje hiše v nevarnosti, vsled česar so pozvali še jedno stottlijo gasilcev na lice mesta.
1
Osepnice.
V	Wakefieldu, Mass., so štiri oso-be zbolele za osepnicami in v Read-ingu, Mass., leži lf» osob za to boleznijo. Vsled tega je tamošnja zdravstvena oblast odredila, da si morajo dati vsi delavci tamošnjih tovarn staviti koze. Včeraj so stavili koze 800 delavkam v Wakefieldu._
Mohorjeve knjige
smo naročnikom le razposlali. Kedor i rojakov jih želi imeti in jih ni preje naročil, naj nam dopoilje fl.30 in ma polijemo šestero knjig po ekipre-sn ali po pošti registrirano.
Upravništvo "Glaaa Naroda'*. Rojaki ▼ develandn, O., In okolid jih doM y podrni&fel -rro \. jjjne
FRANK
8104 St Olair kn^ Olmlaai Ott.
j j
Nesreča ni morju. ! Vtomli mornarji.;
IPARNIK CARINA SE JE NA POTU S AN FRANCISCO RAZBIL, KER JE ZAVOZIL NA FE ČINE.
I Pri tem je utonilo najmanj štiriindvajset mornarjev.
BLIZO OBREŽJA.
!
-o-
, x Marchfield. Oresfon, 13. januarja.' f Pa mik Carina. o«l Southern Pacifik 1 j železnice, je včeraj sredi viharja od- ; [phd 'wl tukaj v San Francisco, ("al.1 I Pri North Si>il je pa zavo/.il 11a pe- 1 j čine in se popolnoma razbil, tako da so na pečinah ostale le še njegove j razvaline. Pri tem je. kakor se sem-'kaj poroča, v tonilo najmanj 24 .ljudi, {oziroma mornarjev, i Katastrofa >e je pripetila pred oč- I i mi na stotine ljudi, kteri so stali n* bližnjem pomolu. Ker je pa vihar j nepopisno divjal, nesrečnim ljudem na iparniku ni bilo mogoče pomagati, kajti nijedna la li.ja bi se ne moirla 1 [približati ponesrečenemu parniku. Na : parniku je bilo 30 mornarjev, toda v i kolikor ic znano, sta se le dva rešila, r
1	*'
! Ifos xe je. da se je rešilo še )>et ,, j družili mornarjev. Na parniku je bil I samo j eden potnik.
Marshfield, Gre, 14. januarja. Od ; parnika Carina, kteri se je v bli/.iii I razbil 11 n pečinah, skoraj ni ostalo j nikakih sledov, kajti valovje je od-! neslo večino parnika na vse strani. ; i Sedaj je gotovo, da je moralo vtoniti trideset mornarjev i:i da se je le je-1 den rešil. Tudi njegovo rešitev je smatrati pravim čudežem. Valovje' . ra je metalo dolgo časa po aorju ki ! : končno, ko je nastala že noč, ga je j vrglo na kopno. Omenjeni mornar je ■zajedno z šestimi tovaiiši splezal na ; vrvi prvega jambora. Kmalo na to je : pa prišel velikanski val, kteri je vse I mornarje Vrgel v morje. Rešeni mor-! nar =e imenuje Keutzel! in je doma i7. jSan Francisca. Zdravniki -o imeli ! Šest ur z njim opraviti, predno je pri-jšel zopet k zavesti.
-o-
ŽIVLJENJA SITI.
j
j ! I Tri osebe so izvršile samomor, najbr-:
i že radi tega, ker se niso mogle
rreživljati.
i ivo je delavci: Joseph O'Leary. ' ! vposlen v Central parku v New Yor- t ku. prišel na griček ob 5. Ave- in 57. ulici, je našel nekega starega moža obešenega. Mrliča so odrezali ter; prepeljali v morguo. Mrtvec je bil i star kakih S(i let. 5 čevljev (5 palcev visok, sivih oči j, belih las in istuta- 1 ; kili brk. Oblečen je bil v težajc po-j vršnik. jopo. sivim telovnikom in si-; ! vimi hlačami. Spodnje obleke ni imel. i j pa:'- pa dve srajci. V žepih umrlega 1 so našli prazno denarnico in nek nem- ' ški časopis.
V svoji sobi v hiši štev. 510 zap. j 170 ul. se je usmrtil v samomorilnem J namenu 38 let stari knjigovodja I Claude Hyatt. Že več tednov ni mo- ' gel dobiti dela in zadnje čase je bil vedno melanholičen.
Včeraj zjutraj je našel zamorski vratar Harlem hotela. 115 ul. in 3. ; Ave. nekega gosta mrtvega v postelji, j j Star je bil kakih 30 let in se je usmr- • i til z vdihovanjem plina. -o
j ]
Sto deklic štrajka.
j Cincinnati, Ohio, 13. jan. Sto de-i j klic, ki štrajka v Louis Newburger j Bros. tovarni za smodke na izt. 8. I ulici izjavlja, da bodo boj dobile, ker j preje na nikak način ne odnehajo jod svojih zahtev. Štrajk so začele |jako energično, in dasiravno nimajo 1 nobene unije, so vendar popolnoma v j redu postopale. Imenovale so mnogo deklic. ki opravljajo stražarsko službo. Postavile so se okolu tovarne ^ da bi zadrževale druge deklice, ki bi hotele mogoče nastopiti kot stavko-ka zrnje.
Včeraj so odposlale brzojav na gospo Roze Pastor Stokes, newyorsko socialistično delavsko voditeljico v kterem jo prosijo^ naj. pride v Gin-:' " eTiinatir da pamxga ^trajkqjoeim ten . bačnim delavkam.
J-/- ' v,14" •■i&rjjz-
Knox poražen.
Evropske viasti.
R.USIJA IN JAPONSKA SE NE STRINJATE Z PREDLOGOM GLEDE NEVTRALIZACI-JE ŽELEZNIC.
£avno tako bode z tem predlogom nastopala tudi francoska vlada.
NEMČIJA. »
■-o-
PaiLz. 13. jan. Tukajšnje minister-tvo inostranili del naznanja, da je prejelo od Rusije in Japonske po-ebne note, s kteri mi obe imenovani tržavi izjavljata, <!:i oklanjate ame-i>ki pre. i log. vsled kterega naj se candžurske železnice, ki so se iaj v
ajT*iii?ki lasti, nevtralizujejo.
Japonska vlada nadalje naznanja, la neče delati Rusiji in Japonski ni-akib neprilik in vsled tega Ixxle za-zela ravno tako stali>'-e jilede te^a prašanja. kakor Japonska in Ru-ija.
I7. Neni'ije >e javlja, da bode ame-iški pred I«-g pod pitala v toliko, ka-:or Anglija, ktera je izjavila, da se trinja s Ivnoxovim predlogom. Treba »ode vseka ki 1 še dolgotrajnega po-vetovanja ir.eil državami, predno bole prišlo do sporazuma.
-o-
KONEC LJUBEZENSKEGA ROMANA.
—o—
diss Janon in natakarja Cohen so transportirali tajni policaji iz Philadelphije nazaj.
Chicago. 111., 13. jan. Roberta de fanon i:i natakar Frederick Cohen, s :tcrim je pobegnila iz Philadelphije, taker smo zadnji«'- v (.lla-u Naroda :e poročali, sta nastopila v ''sprem-t v u'' detektivov Emanuula in Scan-onn popoludne včeraj ob 3.15 uri "ožnjo v Pliiladelphijo. kamor pridejo veCer t>b šesti uri. Cohen se bode uural zagovarjati radi od vedenja.
Miss De Canon potuje v rezervira-icm vozu. dot-im Cohena detektiva ic izpustita izpred oči.
Nekoliko pred odpotovanjem sta se ietektiva hudo sprla z policijskim inšpektorjem Wheelerjem. ker je dovo-il, da je obiskala Roberta De Janon spremstvu detektiva OVonella ne-io gledališče. Wheeler pa je izjavil, la se deklica ni pregrešila proti postavam in da se radi tega lahko z ijo drugače ravna, kakor z drugimi jetniki.
Prvič, odkar sta bila v ponedeljek iretovana. sta se videla Roberta De Janon in natakar Cohen na policijski postaji na Harrison Ave. Oba sta se jokala, ko sta si podala roke. Potem je stopil -natakar v deklico nekoliko stran, in ona mu je zatrjevala, ila ga bode pri obravnavi v Philadel-pliiji podpirala.
'•'Jaz se bojim," je rekel Cohen, "da dobim kakih pet let ječe. Toda to me ne skrbi veliko, ker vem, da sem te. če tudi za nekaj časa, naredil srečno.' *
o
V ar ana unija.
Newburg, Pa., 12. jan. Blagajni-čar krojaške unije, James Lockwood. je minolo nedeljo odpotoval in dose-daj se ni vrnil. Z njim zajedno jt zginolo tudi vse premoženje imenovane delavske unije. Unija je imela svoj denar naložen v bankah v "Wal-denu, Nevvburgn in Newpaltz, toda blagajniear si je prilastil le oni denar, ki je bil naložen v banki v New-burgu. Blagajnik je te dni pisal nekemu izmed svojib prijateljev iz me sta Buffalo, da se bode usmrtil. Koliko denarja je odnesel, člani unij« neče jo povedati.
RR ATI ICE
Rojakom naznanjamo, da smo wwm onim, kteri ao naročili ktero ismad slovenskih pratik, slednje že odpoalali Kedor si želi naročiti kako Pratiko to lahko Btoxj, do*Ut M Jaum> k t lalogi	m «^.
Iz Avstro-Ogrske. Zastrupljenje častnikov.
TRUPLO LJUBICE POROČNIKA j HOFRICHTERJA SO IZKO-
PALI, DA SE DOŽENE,
*
JE LI BILA ZA-. V^ STRUPLJE-
\ NA.	, I
0	preiskavi so poročali na Dunaj, to-'
•	1
da izid preiskave ni znan.
HEDERVARYJEVT MINISTRI. -o-
Dunaj, 14. jan. Preiskava proti poročniku Hofrichterju. kteri je ob-dolžen, da je pošiljal svojim tovarišem strup, vsled kterega je nek stotnik umrl. Še vedno ni dokončana, to- ; da v stvari so oblasti storile važen korak. Na pokopališču v Litomefi-cih na Češkem so namreč izkopali truplo leta 1904 umrle poroenikove ljubice. Truplo so preiskati in o izidu preiskave natančno poročali na Dunaj. Kak je bil izid obravnave, je za sedaj še tajnost.
Izkopanje trupla pokojne poročni-kove ljubice je obudilo tem večjo senzacijo, ker so sfariši pokojniee izjavili, da je umrla naravne smrti. Pokojnica je bila o Božiču leta 1904 na počitnicah pri svojem stricu v imenovanem češkem mestu in tam je umrla vsled srčne kapi. Vsled sen-zacijonelne afere nastajajo dan za dnevom nove vesti.
Budimpešta, 14. jan. Khuen Ile-dervarv, ki je bil svoječasno hrvatski ban, in ki je sedaj določen za ogrskega ministerskega predsednika, še j vedno ustanovi ja novi kabinet. Sedaj je sklenil, da bode poleg ruini-ster>kega predsedstva prevzel tudi ministerstvo notranjih zadev. Mini-sterstvo trgovine prevzame Karol Hieronymi. ki je bil že večkrat mini-tster. Pdpolni imenik novihi ministrov predloži Hedervarv v ponedeljek Fran Josipu.
-o—-
Preprečeno linčanje.
Vienna, 111., 13. jan. Trije zamorci so umorili Allen Ciarka in ljudstvo je takoj sklenilo, da preje ne bode mirovalo, dokler zamorce ne linča. Governer je pa takoj nato poslal semkaj štiri stotnije državne milice, ktera je linčanje preprečila. Ciarka so zamorei umorili nedaleč od New Bumside in sicer v osobnem vlaku. Zamorci so v ječi iu so docela obupani, kajti vsaki trenotek pričakujejo, da pridejo linčarja.
Tatvina na vlaku.
Pittsburg, Pa., 13. jan. John Schmidt, ki je star 84 let, se je vozil !po Baltimore & Ohio železnici v tu-
1	kajšnje mesto; ko je prišel 11a posta-; jo. je opazil, da mu je na poti nekdo [odvzel $1500 v gotovini in poleg te-Jga tudi za $2500 vrednostnih listin, j Tatvine sumljivi so trije možki, ki j so se vozili z istim v lakom. Schmidt
je namreč v vagonu spoddrsnil in pri tem so ga omenjeni trije pobrali. Ob tej priliki so mu najbrže odvzeli denar.
Vspeh letalnega stroja.
Los Angeles, Ca!., 13. jan. Fran-Icoski avijatik Louis Paulhau je vče-jraj popoludne dosegel s svojim letalnim strojem svetovni rekord glede višine, v ktero se je zamogel z letalnim strojem dvigniti. Letel je namreč 5140 čevljev visoko in sicer v navzočnosti množice, ktera je štela najmanj 50,000 ljudi. Navdušenje med množico je bilo nepopisno. Ko je prišel zopet na zemljo, ga je vse pozdravljalo in možki so ga potem na ramah nosili po ulicah. Danes vzleti Glen H. Curtis, kteri trdi, da bode skušal priti še višje.
Estrada se ne pripozna.
Washington, D. C., 14. januarja, Kongres je sklenil, da se predsedniku ne naroči, da bi pripoznal vodjo niearaguajskih vstašev kot predsednika imenovane republike. Predlog, vsled kterega naj se Estrada pripozna kot legitimni nicaraguajski predsednik, je vložil zastopnik Sultzer h INew York a, toda njegov predlog so • v kongresu odložili, tako, da se c nJem sploh ne bode razpravljalo.
Razne novosti
iz inozemstva.
NA ŠPANSKEM SO KAZNOVALI VEČ VIŠJIH ČASTNIKOV RADI DEMON- t STRACIJ.	4 ^
Belgijska kraljeva rodbina je sklenila preprečiti vse pravde.
—o—	»-j
JAPONSKA IN RUSiJA. ' ; -o--'
Madrid. 1 1. jan. Mnogo častnikov je priredilo preti uredništvom ncke-ja tukajšnjega vojaškega časopisa večjo demonstracije, v s let l čt.-ar ju sedaj vlada *tro'_r<i nastopila proti imenovanim častnikom. Imenovani časopis je namreč protestiral pi >ti predlogo,
da se p«>i'a»ti vojaštvo, kicro vrača iz Melilc v Maroku. Poveljnik Villar, ki je vojaški governer v Madridu. je odstavljen. Tudi z vsemi ostalimi častniki, kteri >■» zavzemali v Madridu višja nu-sta. se je to zgodilo in nektere udeležen«-«' demonstracije so poslali celo v trdnjavo. V kratkem je pričakovati še drugih zasledovanj.
Bruselj, 14. jan. < la \\ belgijsko kraljeve rodbine >0 -e medsebojno dogovorili, da bodo storili vse, kar je v njihovih močeh, da se izognejo sodnim obravnavam ;:i škandaloznim odkritjem potom časopisja irlede zapuščine pokojnega kralja Leopolda. Princezinja Luiza se ten:.i .-klepu ni pridružila.
Tokio. 14. jan. Tuk.ij se zatrjuje, da je prišlo med Japonsko in Rusijo do popolnega sporazuma glede odklonitve ameriškega predloea radi neutralizacije mandžurskih železnic. Časopisje priznava, da j:- imel ameriški državni tajnik Kn x s svojim predlogom le d<>hr»* namene, vendar pa izjavlja jedn<>»lasuo. da je njegov predlog nesp re jem 1 j i v.
Barcelona. l't. jan. Yt.j;ir» -odiščo je včeraj obsodilo de-' : juebivalcev bližnje va-i Ilorta. A si >0 bili ol>-! dolženi, da so sf> udeležili zadnje re-volte v Barceloni.
St. Malo. Francija, 1'». jan. Možtvo 140 ribiških ladij. kter«> šteje 4000 mož. je sklenilo pričeti <= štrajkom, kajti med njimi in podjetniki je prišlo do nesporazuma, kterega ni bilo mogoče poravnati. Oni ribiči prihajajo vsako leto na lov na New Foundland.
-o-
Ubit pri prvem deln,
Venice. 111,. 11. jan. Neki Louis Smith, kteri	kakor se zatrjuje,
nek francoski plemič nepoznanega j imena, je tekom let zapravil v>e svoje premoženje in fnko je-bil primorart j pričeti z delom v neki tukajšnji tovarni. Ker pa vse svoje življenje ni delal, se tudi ni znal pravilno kretati med stroji v tovarni in včeraj ga je v tovarni tibilo.
O Smithu se (udi govori, da je rešil najmanj 32 ljudi iz reke Mississippi, kajti bil je izvrsten plavač ia je bil poznan ob imenovani reki od New Orleansa do St. Paula. Živel je vedno v svoji ladiji na reki: stanovanje je imel opremljeno elegantno in vsakdo je mislil, da je dokaj premožen.
Denarje v staro domovine
pošiljamo
za $ 10.30 ........................50 kron,
za 20.45 ........................100 kron,
za 40.90 ........................200 kron,
za 102.25 ........................500 kron,
za 204.00 ........................1000 kron,
za 1018.00 ........................6000 kron.
Poštarina je vžteta pri teh svotaiu Doma ze nakazane rvote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Kaze denarne pošiljatvs izplačaj« c. kr. poštni hranilni urad v 1L *a 12. dneh.
Denarje nam podati Ja najpriitf-neje do f25.00 v gotovini v piiporo« če nem ali regiztili anem piano, večje zneske po Domestic Post*! Money Order aH pa New York Bank Draft.
FRANK SAZ8ES CO, 82 CorUandt St, New York. N. Y4 6104 8t Glair Am, V. E. m (Sfvclaad, Ohio.
Ks NARODA"
(8»oy«n|e Dally.; Owned and pabliahed by the [ttav+nlo Publishing Co.
(a corporation.) i FRANK SAK8ER, President. / TIOTOJi VALJAVEO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasorer.
Place of Busine«« of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
8a celo leto velja list za Ameriko in
. Ganado..........$3.00
j - pol leta.........1.50
!** leto za mesto New York . . . 4.00 m pol leta ta mesto New York . . 2.00 ** Evropo za vse ft»to . . . . 4.50
«4 " pol leta.....2.50
** •« četrt leta .... 1.75
*<GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-f vzemi i nedelj in praznikov.
"OLAS NARODA"
("Voice of the People") twned every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
AdvartlHiimcrita on agr**m»nt«
t Dopisi brez podpisa in osobnoati se ne
•atisnejo.
Denar na} se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov
Ceimo, da se nam tndi prejšnje valldč e naznani, da hitreje najde-mo naslovnika.
' Dopisom in pošiljat vam naredite ta nafto :
t "OL,AS NARODA" ••Cortland t St.,	Ne v York City.
■". -	'i ■■.!■ ■ 'i	imumm
* Telefon 4687 Cortlandt.
. V	__
Glasovi iz Daljnega * iztoka.
Ko je nek Korejec umoril japonskega državnika kneza Iiof je vse japonsko časopisje in z njim zajedno tudi vsi časopisi v Ameriki in Evropi pričelo pokojnika hvaliti kot najboljšega politika in državnika, kar jih * je kedaj bilo v Nipouu. Sedaj pa prihaja iz Azije glas, kteri se vse drugače čita in kteri je tak. tla o njegovi resničnosti nihče niti treuotek ne more dvomiti. V francoskem listu "Politique Indoehinoise'ki izba.j a v lndo-Kitajski. je kitajski pre-i'ekt Sie Ton Fa objavil o pokojniku bledeči članek:
"Kneza Ito je umoril nek fanatičen Korejec... in takoj je pričelo evropsko in ameriško časopisje objavljati velikanske pohvalne članke o velikem državniku.
"Gotovo, jaz ue odrekam pokojniku njegov veliki pomen; človek mora biti velik pafrijot, in zaniore je-dva dovolj velik biti — toda občudovati moramo le pravega patrijota. Čegar dela. — tudi ako so bila naperjena proti tujim in sovražnim ljudstvom — niso nikdar ost a vila poti pravice in časti. Vsled tega bi bilo dobi-o. ako zavzamemo to stališče, in ako potem iz tega stališča razmotri-varuo in sodimo o vrednosti velikega pokojnika! Ako preiskujemo njegova dela in. njegovo |>oslopanje napram narodom, kterim je zatrjeval, da je njihov prijatelj in kterim je hotel služiti kot reformator, potem Ito ni več velik patri jot po našem ^anenjn. Japonska je z njim zgubila svojega največjega državnika; toda Kitajska, pred vsem pa Koreja, sta pa zgubili svojega največjega so-Vjažnika,. , ■■,—— ... —
*1 Kneza Ito je umoril nek fauati-č^^vefeJV fc ■ *'y. ne, 'korejski pa-trijot je odstranil krvnega zatiralca svoje uboge domovine!" Tako se mora govoriti, in tako, govorimo mi na Daljnem Izt*k»Kf »Kitajci in Ko-rejci nismo pozabili, kako podlo je ravnat Ito z našo domovino. S svojimi obljubami in jamstvom nas je na zvit naftni vodil za nos, in kjer se je šlo za njegove koristi, tam se ni ustrašil niti ziočiuov; nil tee še ni pozabil groznega nmorstva. s pomočjo kterega je odstranil korejsko cesarico. Imenovana modra in energična ženska je bila velikemu državniku na poti in vsled tega jo je dal zavra t no umoriti. To je Itov patrijotizem iis» njegova lepa politika! Sklenil ji? do-biti Korejo, tudi ako mora pri tem izvršiti najj»odIejši zločin.
"Potom izdajstva je tudi Kitajsko "pripravil do nesrečnega konflikti: IjjIo bi predolgo, ako bi navajal na ! tem mestu vse nesramne podrobnosti, činov pokojnika. V tem konfliktu1 jo. Ito ostal kot zmagovalec, kajti' nam je vsilil pogodbo, sklenjeno v ■Sliimonoseki,. vsled ktere smo med drugim zgubili otok Formozo, ktero i deželo je hotel potem spremeniti v japonsko.
*iToda kai počno Japonei sedaj n'-prebivalci imenovanega velikega otoka. oziroma s takozvanimi lovci na Človeške glave? Tamošnje ljudi more kar na debelo, oziroma kar na tisoče in s skrajno infamnimi sredstvi —j tamošnje prebivalstvo civilizujejo a la 3 to. Krojf vasi domačinov so napeljali žice, ki so napojene z naj-| močnejšim električnim tokom, ki u-t jtu>ri ysakogrir, ki se bliža tem js^
1	vojni eo J^
p
•ponci nastopili kot čuvaji nesrečne Koreje — in na tisoče nesrečnikov, kleri so hranili svojo domovino, vsled česar so jih smatrali Japonci za revolucijonarje, je moralo tekom [zadnjih štirih let umreti vsled kro-Igelj iz Nipona. ktere ne prizanašajo niti ženskam, niti nedolžnim otro-!kom! Po tem načinu naj bi se tudi Korejci sistematično zatrli, da bi izginili iz zem s kega_po v ršj a. Toda tujka j jim ne bode šlo vse tako gladko izpod roke, kajti Korejci so rodoljubi. in niti malo nc dvomimo, da se i bode tekom par let položa.) spremenil, kljub vsem japonskim načrtom j glede aneksije Koreje. Tako deželo je lahko anektirati, toda aneksija src je nemogoča (Herceg-Bosna!!) — Na Daljnem Iztoku se pojavljajo drugi glasovi in vsakdo naj jih pri-| čakuje!''
I Glasom zgoraj navedenih "civili-zatoričnih del" so Japonci gotovo že j postali "kulturno" ljudstvo. — Toda v Koreji bodo našli svojo — Indijo!
"Affinities".
»
V novejšem času je postalo pri nas v Ameriki moderno, da beže zaljubljena dekleta z oženjenimi možkimi, ali pa da beže možki z bogatimi dekleti. Pri nas je namreč vse zaljubljeno in ko stara ljubezen .ocvete, je prav lahko najti novo. ktero človek . r-tstokrat najde in dobi. tudi ako je j ne išče in je ueče iskati.
Tako so te dni v Chicagu prijeli natakarja Cohena in hčerko nekega milijonarja iz Philadelphi.je, Pa., katera sta zajedno nepričakovano odšla na potovanje. — V Flushingu, oziroma v Brooklynu se pa milijonar C. Howland J-eavitt nepopisno jezi. ker je njegova hči Margareta ušla /. njegovim siromašnim šoferjem, s kterim se je potem v državi New-Jersey poročila.
Natakar Cohen mora biti krasen človek, kajti on izjavlja, da je bil 17 let stari Roberti le ljubeznjiv oče in njen čuvaj. Milijonar jeva hčerka je vzela vso odgovornost na-se in izjavlja, da je ona natakarja odvedla od njegove žene, ker ga je ona lotela
meli.
In ta stvar mora biti že resnična. Roberta. kot vnukinja in hči milijonarjev, je bila že od malih nog navajena le ukazovati, dočim je bil Cohen kot natakar navajen od svojih mladih nog le poslušati in izvrševati povelja. Ker pa je znal kot tak vsakemu gostu čitati njegove želje že takorekoč na obrazu, je naravno tudi takoj razumil želje brezbrižne mlade milijonarke, kterej naravno ni hotel kljubovati. Tu čemu naj bi tudi klju-| boval?
Resnica je. da je bil Cohen skoraj trikrat tako star. kakor Roberta, in tla hi vsled tega imel lahko malo več pameti. Toda na svetu imamo vedno mnogo ljudi, kteri ne postanejo nikdar pametni v pravem smislu besede. — Tako je na primer te dni v Connecticut!! nek 00 let star mož in oče m nožih otrok ušel z 20 let staro služkinjo svoje žeue. Vendar pa moralno v icm slučaju 4>01etnemu starčku oprostiti, kajti uvaževati je tre-ba, da je njegova žena stara — 84 let. —
Cohen se bode moral naravno v Philadelphiji, ali v mestu bratske ljubezni zagovarjati pred sodiščem. Kt do je za beg odgovoren, on ali milijonska Robeija, je v- Philadelphiji popolnoma stranskega pomena. Cohen je namreč natakai; ip Roberta je dedinja mnogih milijonov.
Iz teh razlogov se tudi milijonar-je\ i hčerki iz Flushinga ne bode nič zalega zgodilo, da sira v no je ušla z mladoletnim mladeničem. — On je bil namreč je navaden in siromašen šofer.
vselj takih slučajih se ravnajo pri naših sodiščih vedno tako. da smatrajo možkega za glavnega krivca. To se bod^ pa šele -tedaj spremenilo, ko bodo pričele tudi ženske volili iu ko bodo zamogle nastopiti kitf porotnice. One bodo namreč proti ženskam povsem povsem drugače naJopale, kakor nastopajo naši možki. ki vrše porolniško službo.
Danska ima demokratično minister-
Ministerski predsednik . Thals je ; bivši časnikar, njegova žena pa je še danes stenografinja v državni zbornici, trgovinski minister je navaden trgovec, poljedelski minister |priprost kmet, naueni minister žup-. nik-radikalec, finančni minister pa pisatelj Edvard Brandes, brat znanega pesnika. Vsi ministri so odklonili naslov "prevzvišenost" ter ne nosijo ministerske uniforme.
Jugoslovanski arheološki kongres.
Arheološko družtvo v Varni na Bolgarskem (ob Črnem morju) je spptž^lo misel, da bi se priredil v tem nkestn splošen jugoslovanski ar-
tiMrlnsin kr	*	V	*
tieotosKj Kongres.
i ____ .' '< <*: '
Rimske iztropifie x
v Ljubljani.
a
Co naročilu nemškega viteškega reda je začel dr. Valter Šmid po go- [ tovem načrtu izkopavati na "Nemški, zemlji"' v Ljubljani ostaline mesta' Kmone, ki je b?lo razdejano v barjih ljudskega preseljevanja; najbrže je mesto pokončal siloviti hunski vladar Atila. Izkopavati so pričeli pre*!, dvema mesecema in dosegli so jako povoljnih vspehov.
Na desno od majhnih. 2.25 m širokih vrat stoji v oklepnem zidu masiven stolp, ki meri 5.o8 v četvero-ogelniku, narejen iz skrbno obseka- j nih kamnov; zid sestaja iz ometa in kamenja. Na drugi strani vrat ne. stoji noben stolp; služil je toraj o-ineujeui stolp najbrž za strelne priprave. Leva stran je imela za varstvo s prsobranom obdano nizko ozid-je. Zidov je kakor tudi stolp so razen tega utrjeni z ježo iz ilovice. Izhod se nahaja v prvi tretjini zidne dolžine na južni fronti, v drugi tretjini stoje vrata, utrjene od dveh stolpov. Pri prej omenjenem izhodu se končuje kanal (jarek), ki sprejema vase v i svojem teku omrežje manjših kanalov. —
Tik pred vrati so odkrili ostanke neke -hiše. ktere lastnik je bil najbrž ranoeelnik. kakor se du soditi po on-: dokaj najdenih, mnogoštevilnih zdravniških inštrumentih, sandalih, pincetah. šivankah, žličicaii za zdravila in majhnih lijakih. Na rauoeel-nikovo stanovanje je mejila hiša Pri-mitiviaua. V njej so našli altar, ki t ga je posvetil boginji Nemezi. Ta ! hi>a. dolga 44.77 m, kaže razvit tloris in ima med drugimi prostori'Vui-j rišče, narejeno iz sirovožganih ilovnatih plošč, ki slone na stebričkih iz peščenc-a. V prostoru, kjer se je kurilo, so ležali mnogi ostanki pepela.
Na mnogobrojnih. prostorno jako oddaljenih točkah "Nemške zemlje" 'sla se dali ob priliki kopanja temeljev za novo državno obrtno šolo dognati dve stavbeni dobi v Emoni, ki kažeta znaten razloček v dekoraciji. Starejši dekoraeijski slog je bil bistveno preprostejši in strog; nad pod-|zidkom so bile stene ometane s sadre-iio malto in oddeljene v ploskve, v raznih barvah gladko pobarvane in i med seboj omejene z barvastimi, ozkimi progami. V tričetriinski višini stene se je začenjal barvasto pre-I menljiv, z arabeskami, cvetlicami in vilicami poživljeu okrajek; ta je prehajal v strop, narejen iz bele. sadre-iie mahe. Poznejša dekoracija deluje nemirneje in se.more primerjati i s šablonsko dekoracijo sten izza polpreteklih časov. Podzidka ni. barvano sleno loči o<l stropa ozka. traka-sta proga, steno dele ozke. navpične proge v neenaka polja; dno stene, to-| po belo ali sivo pobarvano, je oškrop-j Ijeno z zelinimi, žollimi, rudečimi, | črošnjevo barvastimi, črnimi, vijoli-ičastimi in sivimi pegami.
Dragocene so mnogoštevilne posa-j mezne na jdbe. me<l temi pred vsem predmeti z živalsko ornameutiko: jdržaj za vrata iz masivne bronce z levovo glavo, roč vaze z labudovo glavo, nesklenjen prstan iz bronce s kačjima glavama, ki si gledata na-! sproti in kipec merjasca iz bronce. tZnačilno, ptulobo imajo spone, za- obU*. ko, zlasli zapona na kolenu iu dva j nakit uq. krožčka iz broiK-e z vloženimi železnimi in srebrnimi vrstami I trikotnikov. Novcev so našli več nego dvesto: najstarejši je oni od Av-Igusta iz jeta 10 pred Kristom. najnovejši doslej od Teodozija Velikega {1. ;}78—:59o) ; našli so se tudi redki eksemplari od Trajana, Avrelijana, Annija Flaviana, Magnenzija in Vel-jtranija. O imevitosti Emone pa pri-Jča lep mozaik, ki je pokrival tla šest metrov dolgega kvadratičnega prostora. Rob tvori črna in nato bela ; proga. Sredino, bel kvadrat, obdaja •obrob z živahnimi, geometričnimi li-I ki. Skozi trikote in četverokote se vi-i.je meander, osmerokotno polje kaže ' v voglu podobo bika.
Kakor je sklenil nemški viteški red, se bodo izkopavanja nadaljevala. Tako se utegnejo spraviti na dan j še cfvagoceui prispevki za kulturno j slikfc Smo ne, s&jboij. severozahodnega i,ipa^ tedyjg^iije.
■MriHMH
t
NAZNANILO.
Znancem in prijateljem nazna-| njam žalostno vest,' da smo dne 30. | grudna 1909 pokopali
JOSIPA GOLOB
v Jerome, Ariz., ki je umrl na težkih telesnih poškodbah, ktere je zadobil pri svojem delu. Doma je iz Loke na Kranjskem, kjer zapušča ženo in mater, ttikaj pa žalujoča brata Antona in Andreja Golob.
Kaj mu bode lahka tuja zemlja!
jor£,	JJHOa*
T*l11šni 'iY' iiti liitfii i ti iiirtatifttfiVi
~ "	"T[ "" ^ 'j, •,.'".■ «i	'
Vsakdanje epizode.
Piše Sonja^Simčič.
"Ne ljubim trum šumečih,
ki križajo se v mestu dan in noč.
Samoto nemo, mir in mračno senco
tožua duša ljubi mi nad vse! —
Stanujem na periferiji mesta in rada sem tu. — Sicer ni še tako samotno. kakor bi želela jaz. a ipak nastaja že rano zvečer mir — in trudna duša se uj>okojava. zasanjava. — Od tu imam razgled na vse strani, a najmileji mi je oni proti jugozapadu. — Obično mi je mil pogled na neko stran, ne da bi znala reči: zakaj. Tja se najraje oziram in proti tisti strani najraje ubiram korake. Dočim je zopet krajev, kamor bi mi bila muka iti. Zakaj je tako — kakor rečeno — ne znam. No, bode to taki*. kakor če kdo ljubi neko barvo, sluša rad neki napev — in baš tako srce ljubi neki kraj, a ne zna: zakaj! — Moja znanka, ki ima krasen alt, mi je zapela včasih turobno pes-r-mico in jaz sem — zaplakala. Tako slauko-bolesten užitek mi je napravila ta pesem!
Poznala sem osobo, ki nikakor ni bila nesrečna; ali ko sem jej pogledala v lice. zdelo se mi je. da je toliko skrite boli začrtano tam in bilo mi je vsikdar tako težko.
In tako je z mojim jiigozapadom. Oziram se tja. rodi se hrepenenje — po neznani sreči, po nečem lepem, velikem, ki spi tam daleč v objemu solnca. — Na tej strani je zavetišče /a bolne svečenike. Minule zime je bil prišel med drugim zelo bolan mlad svečenik. Bil je prava pred-podoba smrti. Videla sem ga često, ko je hodil na sprehod. Toliko, da se je s težavo pomikal dalje.
Včasih sem čula. ko je kdo, zroi za njim, menil: "Ej. ta ne bo več dolgo!"* Zal mi ga je bilo in prosila sem Boga. da bi se zgodilo obratno in bi živel dolgo, dolgo. — Ja? sem bila skoro uverjena, da ozdravi Z zanimanjem sem opazovala spremembo na njem. In — ozdravil je Vrnila se je zdrava barva v mlada a prej tako bleda lica; nogi, pre, hromi, postali sta elastični. — življe nje se je vrnilo. In jaz seN+-adujen ob pogledu na to čudovito spremeni bo. kakor bi šlo za zdravje rojslnegj i brata, ki mi pa. žal. spi nevzdranim spanje pod črno, grobno prstjo.
Tudi mali "Benjamin" — tako g: uazivam v mi'sfih — se raduje n; vrnjenem življenju in je živahen priden. Pomaga vrtnarju, dvig. padlo perilo iu nagaja drugu. sobra tu. Majhen je Benjamin, a njegoi prijatelj visok in močan in — dober Pa poveza Benjamin stol na njega kapo mu poteza na oči itd. — Drugo krat mu je paž in mu dviga suknjo In velikan kakor da ue vidi in j( vstrpljiv z malim Benjaminom. Me< i njimi je tudi starček, slaboten, upu . gnjen. Mlajši mu prinašajo stol ii on jim se zahvaljuje iu seda. In spo minjam se ob takih prizorih neke ve like. lepe duše, ki prebiva v bolnem i slabotnem telesu, in postajam žalost ; na. —^Zvečer je tu najlepše, osobitt v letnih večerih. Iz te hiše se čuj< glas gosli, iz druge glasovirja, p; lamburice. in vsi ti zvoki plavajo t ji v čarobno, mirno, letno noč. Jaz, a! slonim ob trtam. 5ali se sprehajam p< hodniku in — sanjarim.
Lepo je v takih nočeh v moji duši ,tako lepo. ko v svetišču. Da, lepo ii žalostno, kakor v cerkvi, ko je v sredi nje črna krsta iu pevajo turobni ;'" requiem*
Tužno je, ker se bude spomini, spomini na one dni in leta, ki so mi prinesli toliko gorja, toliko solza.
Spominjam se trpeče, zdaj že davno mrtve mamice, zahrepeuevam pc ii jej, da bi mi se vrnila, ako tudi k ,za uro; da bi jej povedala, kako mi je, da bi se izplakala na ljubeče ti | satu drage, nezabne! — Ali. da bi imela vsaj brata, sestro — ki bi mi bila dobra, ki bi sočustvovala z me-i noj. me tešila, ko bi prišli težki dnevi- A — nikogar, na širnem svetu , nikogar. — In nekoč sem imela — |vse...
Imela sem zlato mamico, ki me jt i ljubila nad vse, imela brata in sestre in — a ni jih. ni jih danes več. V take in slične misli se uglabljam ob tihih večerih, in ko sem. trudna misli in boli. zaspala, mučijo me žalostne sanje, v kterih vidim umirati drage tnamo, in vzbujam se ihteč. In žalostno mi je potem v duši, tako bol-j no in težko, kakor mi je bilo onega usodnega dne. ko me je zadnjikrat objela in poljubila na smrt izmučena mamica.
Naj bode svet še tako lep. za nas ima le malo zanimanja, ako hodimo po njem z globoko žalostjo v srcu, neutešenim hrepenenjem, v duši in j solzami v očeLi!
SU0TENCI m SLOVENKE, NA
Dopisi.
Indianapolis, Ind.
Cenjeni gospod urednik:—
Nesramnost avstrijskih uradov pa presega res vse meje. "C. kr." s<>d-nija na Vranskem, popolnoma slovenski okraj, >i drzne pošiljati sem v Ameriko Slovencem edino zveliča v-j ne nemške odloke. Tako sem jaz podpisani dobil skozi konzulat neko nemško cunjo, ktere seveda Jiisem razumel, dokler mi je ni domači žup-•>:k razi o I ta a či k Žalostne razmere! Sramoia za slovenske uradnike, da hočejo celo z nami neriiškut&riti': rojakom v domovini samo rečem, da naj takim škricom stopijo drugače na noge. Zahtevajte, da se z vami občuje v Vašem maternem jeziku!
Josip Žunter.
(Pripomba uredništva. Rojakom damo svet in prosimo, da se vseskozi po njem ravnajo. Župnik I. S. prejel je iz Mokronoga na Dolenjskem nemški poziv, da naj za nekega v njegovi župniji rojenega otroka pošlje rojstni li>t. Sodnija dobila je kratek slovenski odgovor, da ameri-kanski Slovenci na nemške c. kr. avstrijske uradne dopise sploh ne odgovarjajo. nakar je omenjena sodnija za potrebno listino rada prosil;! slovenski. Klin s klinom!)
Indianapolis, Ind.
.Dragi uospod urednik:—
V predpustnem času smo. zato smo pa tudi veseli. In prav je: po dokončanem delu je treba tudi razvedrila in zabave. Prihodnjo soboto plesala | bode v svojem svitu "Danica".*, te-den pozneje se pa prikažejo "Ane" n a dan. Kakor vidite, se svet dobro
■!,• M	tf'
giblje .
Novoizvoljeni mayor — čiftit" — ! Sliank nas hoče ob nedeljah docela postaviti "na suho". Policaji mo-! rajo letati sedaj okoli vseh vrat in ■uiko so že jednega Slovenca saloon-| keeperja "zašili". S časom >e vse j unese, in če tudi pravimo, da nova metla dobro pometa, tako tudi upamo, da bode enkrat judovske glorije konec. To naj si pa posebno tisi i zapomnijo, ki so pretekli november nosili zvonec za juda.
Pozdrav!	Naročnik.
Indianapolis, Ind.
Veselico, ktero je priredil naš Zabavni Klub, se je zelo dobro obnesla. Zahval jam se tem potoni Zabavnemu : Klubu, gospem in dekletom, kakor tudi žnpljanom za vsestranski trud iu obilno udeležbo.
R 'v. J. C. Smole j. -- '
I	.. .
Razvoj prometnih sredstev:
CESTE, PLOVBA, POŠTE, ŽELEZNICE, TELEGRAF IN TELEFON.
I.
Narava in človek. Vzgled iz Afrike.
Ce hoče stopiti dvoje po prostoru ločenih gospodarstev v medsebojni ; promet, je treba v ta namen pred j vsem objektivne zveze s pomočjo prometnih sredstev in subjektivne zveze ! s pomočjo one oblike gospodarskih prikazni.), ki jo imenujemo trgovino.
Iz tega sledi, da morete stopiti v medsebojni siik samo dve taki sku-! pini. med kterimi je možno premagati razdaljo s pomočjo danih pro-! metnih sreelstev.
Od česa je to zavisno?
O pomenu naravnih pogojev, ka- ( kor pomorske obali, otokov in rek v j svrho prometnega sredstva se je govorilo že mnogokrat. Ni znano, koliko časa je minulo, predno je napravila umna človeška roka iz teh naravnih elementov koristno prometno sredstvo, gotovo pa je,, da sta njihova uporaba in pomen rastla v tisti meri, kakor sta si znala človeška roka in še bolj človeški um osvajati gospodstvo nad njimi.
Sploh štejemo več vrst naravnih prikazni j, ki služijo kakor sredstvo j za promet. Pred vsem je pot na suhem in na vodi, po kteri se bližajo^ roilhvi' medj*ebojrt6i*' 'Pafei»i - je ■premi--kanJ^'V prostrani, ki 'jtf d*»o človeku j z nek te rimi deli njegovega' telesa. [
1	EXPELLER" 1
; Kaj ti koristijo močne miiice, če : *	trpiš na remutiana.
PALN-EXPELLER i
; J dobro vdrgnjen, ti takoj olajia bo- j
[j letine in odstrani niih vzroke.
2	Po 25c. in 50c. v vseh lekarnah, t
1	F Ad. Richter & Co., 215 Pearl St.,
2	.	New York. ^^	i
C^A Pazite na varstveno	^Lja
' '	katoliško "
podp. društvo ^^^ sveleBarba
Za Zjedinjene države Severne Amerilr*	/
Sedež: Forest City, Pa-jakorporirsno dee 31. jsimarja 1902 v držav! Peani> ^orftTt
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJ. ZAVERL, P. O. Bex 347. Forest City, Pa. • Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kan*. L tajnik: IVAN TELBAN, Box «07, Forest City, I'a. n. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. COth Street, Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Forest City, Pa.
o
NADZOENIKI:	,, ^
MARTIN OERČMAN, predsednik, Weir, Kans. KAROL Z ALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS BUCENELI, starejši, II. nadzornik, Forest City, I'a. FRANK ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mill Street Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI 0DB03:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOS PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box !>5, Willock, I'a. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P, O. Box 522, Forest City, Pa.
Dopisi naj te pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, I*. O. ? Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
PRIPOROČAMO VAM
Dr. J. E. THOMPSONA
kot najboljšega in najiskušenejga
v	zdravnika, ktereinn lahko z mirno
\	vestjo in pojKilnini zaupanjem j»o-
/ VK : \	veri te svojo bolezen v zdravljenje.
/	Dr. THOMPSON vam jamči za
/ ^^^^	ližtro in jopoliio uspotno zdrtf-
,	ijeuje s!edeflh boleznij:
Posledice onanije, triper; čan-ker. sifilis; impotenco, ali nex-
\	jgd	polucijo. ali gubitek moškega ži-
\ J^^^l^^^^k^^tf/ votnega soka; revmatizsm. Vse \	akutne in kronične bolezni že-
leciic, pljuč, prs, mehurja; kilo ali brun, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, katare in pre-DR. J. E. THOMPSON	hlad ncuri,lti;o, ^lato ždo; bož-
je graduriral kot zdravnik rm nni-er/.i jast; vodenico, vse spolne bolezni Yale V New I ravn, Conn, ter .1 nt-27. j H- na notranjih ženskih ustrojih;
niia 1883 bil promoviran zailoktorja me-	.x- k^i;
j- • „ ,,	■ ■ . , . i l i ■ neredno mesečno cisccnie. Deli
d:>-ine. I>nr -0. junija istetrti Jet:i dobil je	. J
državno dovoljenje Ha o<-r.:<* pa< ientelo v tok; paa mje maternice; neplodo-New Yorku, kar jt* mudi ml < <-unty vitost; --vse kožne bolesti; srbe-Clerks OfGce. Leta bii je po Belevue čino, lišaie, hraste in rane; ma-Collefre Hospital imenovan licencialiom.	„„ i;„„	ennin:i.
Leta dobil je častno diplomo i/, uni- fulJe ;na hcu ' USJ na spolnih delih, verse v Haiti. Dk. .1. E. Tuomi*son ka- t. t. d.
sneje študiral na rajnih rat-tih v Evropi ^fcn St«- luJlli, Iiemoeni ali Plabi
.pccUIne lj0lt7.nl. On je preko 14 let pctrebujete bitro in uspešno zdravniški vescak m tia«kus za mt-t-tm , 1 ... J . ..	', .
zdravniški department v Netv Yorku, 7-d'nvil >ko jtomoč. \ jim ne bodo tuli je že vet- kot 10 let glavni zdravnik nikdar žal. če m- takoj obrnete na in ravnatelj Slovenskega zdravila v t(.„a Blavnega ZU: c vnika. New Yorku.
Zdravljenje vseli spainili in tajnih boleznij ostar.2 strogo tajno.
Pisma pišite v materinem jeziku ter ji.Vnaslovljajte:
Slovensko zcir^Lvišč©
Dr. J. E. THOMPSON,
342 W. 27th St., NEW YORK, IN. Y.
] Kakor tre t .i i l)i iimniovaii |»oun»/.nu )sredstva, ki pomagajo pri jnvmika-j nju v prostoru: v la namen rt o slu-, žile človeku nekiere živali.
Te naiurne-elemente .ie nio/.uo' razvili in popolniti 11a razne naeine: naglavna pota izboljša vaino: ustvarjamo >i prevozno sredstvo, bodisi voz i ali barko; v svojo >lužbo poslavljamo razne sile. ki prevažajo 10 sredstvo iz kraja v kraj.
V kolikor pregledamo danes ta razvoj, se nam kaže kakor obvladovanje prirodne znanosti, toraj kakor zma^a tehnike nad naravnimi elementi. Ceste na suhem iu povodna pota so na ta im<-m: ali sploh produkt človeške iznajdljivosti, ali pa premikamo po njih' taka prometna sredstva, kterih sestav in gonilna >i-k!a je plod iznajdljivega uma rlov<t--kejra-
Prometna sredstva prema-rujejo razdeljenost v prostoru ali z namenom, da se bližajo ljudje, da prevažamo blago, ali tla prenašamo vesli.
Prieetek prometa v našem smislu besede se nam kaže liajočividneje pri tistih narodih, ki so še danes na stopinji takozvanih naturnih narodov.
Verno sliko nam kaže Ratzel v drugem delu svoje " Vdlkerkunde", kjer pripoveduje o deželah iztočne Afrike.
Potov v našem pomenu besede v Afriki sploh nimajo. Če govore tu o kakem potu, razumejo pod tem ozko. sem in tja vijoeo se stezo, ki irrr» zdaj preko pustili puščav, zdaj preko močvirnih tal. kjer gazimo vodo do pasu. zdaj skozi pragozdove, kamor ne posija nobeno solnee in iw>bena luna. Hoja je neizmerno težka, posebno za ljudi in živali, ki prevažajo
(oiop'. ft s! krat leže preko pota tlrevts!:a debla, velikokrat se ranimo na trnju iu kaklih d<> kr\i. Dospev-do p !ce. ne k;ižt drupo. nero pre-jilavati jti in to z življensko nevarnostjo. kajti v votli <0 krokodili i i velikokrat eelo pttinorski volkovi, hnmje vodi pot po iz.-u^enih jezerskih pttkra.jiiiah. kjer .je o'> dežju v>e polno vode. ob suši pa blato in deset dvanajst čevljev vi-oko ti-je. ki leže s svojim robom v ki»žo.
Transportna sredstva -o samo zamorske '_'lave. Vsak no>ač tl<»bi tt>-vora za kakih trideset kilogramov, ki ji!i nadevi je na lavo. Pot, za ktero je potrebovala karavana ves dan. je premeril uren konj v pe! četrt uri.
Kako drago je tako trans]>ortuo M'vdstvo. nam kaže sletleči račun. Na nt keiu afrikanskem jezeru so hoteli napraviti Nenui parobrodno zvezo. Ladijti so dali napraviti v Hamburgu. Potem mi jo razložili in poslali po Indiji v Sudani, od koder so morali prenestj posamične dele po no.-ačili v notranjost dežele. Stroški za tedanje in jirevoz latlije do afrikanske obali so znašali > kup no t>kolu O-'I.tMn) mark. za nosače otl obali tlo jezera pa 180,(MK) mark.
Račun je sledeči: parnik tehta v vsem 100.000 kilogramov. Ako damo vsakemu nosaču po .'»0 kiltjgra-inov^je treba v vsem .1400 nosaeev za 120 unij po 40 fenigov na dan.
Seveda nam ni treba za vsako po-samičnost hoditi v Afriko. V Evropi na!.ujamo tu in tam še vedno primere najprimitivnejih komunikaeij-skili sredstev, tako na Španskem, Balkanu in Rusiji. Do začetka mi-< milega stoletja telo na Nemškem samem.
Žalosten konec dvogovora.
Tragedija iz vsakdanjega življenja.
Osebi: Dva prijatelja.
Moto: Gnjavaža je
duševna masaža.
Iz hrvatskega poslovenil X. 1
Prvi prijatelj: Brate, gOtovo si že slišal, da je ua Dunaju zaprt neki častnik HofViehter, katerega se sumi. da je pošiljal svojim kolegom cijankali, «la jih zastrupi.
Drugi prijatelj: Seveda sem!
Prvi: A pomisli samo, da so sedaj našli pravega krivea. Hofrieh-terja pa so spustili na slobodo.
Drugi: Ali je lo mogoče?! In k<lo je ta nesrečniki
Prvi: Neki učitelj glasbe in petja ua gluhonemnem zavodu na Dunaju.
Drugi: Pa zakaj?! Kak interes pa je imel on pri tem?!
Prvi: Vidiš, kako si neumen in se daš prevariti! Kako pa more biti kdo učitelj glasbe ali petja na gluhonemnem zavodu!
Drugi, (začne tiho stokati.)
• • •
Prvi: Kakšna je, brate razlika med k ray o i:i dalnogledom?
Drugi: Ne vem.
Prvi: To je vendar jako enostavno Kadar molzes kravo, dobiš od nje mleko, če pa iztisneš iz dalnogleda kaplico mleka, mi smeš izkopati levo oko.
Drugi —(si začne brisati oči, nato
pa m« dze stolovo nogo.
• • ^
Prvi: Ti si. prijatelj moj, kristjan, je-li!
Drugi: Da. seveda sem.
Prvi: In poznaš dobro sveto pismo ?
Drugi: To se razume!
Prvi: Potem bodeš tudi vedel, da je dal Herod takrat, ko se je Kristus rodil. pobiti po vsej deželi majhne otroke in jih dal tako pokopati, da so se jim videle roke iz zendje.
Drugi: Da!
FY vi: Povej mi sedaj, kako bi. če bi ti takrat živel, spoznal po teli rokih, ktere so možke, ktere pa ženske?
Drugi: Bog i i grehe odpusti! Kako hi mogel človek uganiti?
Prvi: Zakaj ne! Kakor hitro človek ve. da je dal Ilerold pomoriti samo možko deeo, ve tudi, da so bile vse te roke možke.
Drugi (si seznje čevlje, jih vrže skozi okno in popije polno čašo vode.)
• • •
Prvi: Kaj misliš brate, kje vse živi lev?
Drugi: V Afriki — to vendar vem!
Prvi: Jako dobro! A kje še?
Drugi: Tudi v Aziji!
Prvi: Izvrstno! A kje še?
Drugi: Povej ti — na vse sem pripravljen!
Prvi: Pa to je vendar jako enostavno: V Aziji, Afriki in — me-nežariji!
D;-u«n(dobi vnetje slepega črevesa in izrazi željo, da bi se dal rad izpovedati).
• • •
Prvi: Povej mi brate, kaj misliš, kako se lovi *done?
Drugi (jokajoče) Stoj. usmili se me — ne zdržim več.
Prvi: Samo to pot še — potem te te pustim.
Drugi: (resignirano) Govori! (Tiho natakarju) Jdite po duhovnika, da me da v sveto olje!
Prvi: Poslušaj toraj: <"e hočeš vloviti slona, ga zamoreš na dva načina, a uporabi to metodo: Idi v gozd kjer so sloni in olupi jedno drevo, na katero potem zapišeš 2x2- 5. Potem se skrij za drevo in čakaj. Naenkrat pride slon in obstane. Znano ti. ln>de, da je slon jako pametna žival in radi tega mu ne bode šlo v glavo, kako more biti dvakrat dve pet. In tiiko bode stal pred napisom in si bode ubijal glavo, kako more to biti. Ubijal si jo bode tako dolgo dokler si jo popolnoma ne razbije. Potem ga lepo naložiš na voz, pa imaš slona.
Drugi (kliče na pomoč.)
•Prvi: Dober tek — sedaj pa samo te nekaj! Tako se lovijo stari' sloni. Kako pa moreš vloviti mla-; dega'f
Drugi (na pol nezavesten) Ravno tako!	i
Prvi: O ne! Takati moraš tako I dolgo, da se postara in postane pa-' meten, in potem si tudi ta razbije i glavo.
Drugi: (kliče z tragičnim glasom) j Ni« vež mi ni za moje življenje! ter [ začne tolei z glavo po stolu, dokler ni Je ne razbije. Prvema (gnjava-toruj od <rseh strani častitajo, po-kojaiito pa v enak poč as t škrope z
. W 4fW «	^
I
Prvi nad svojo žrtvo) Pogiuil si brate in golube, a poginil si junaško in verjemi mi, da mi nisi ne prvi, ni zadnji — gotovo ne. Baš sedaj imam čas. da si nabavim novo žrtvo, ki bode poginila ravno tako, kakor si ti, strpljivi brate i golube. Toda v uteho naj ti bode, da si umrl kakor stari, ali pa kakor mladi slon. ko se postara! Kje si nova žrtev — ;žalosna ti majka!	,
t --O-
Zasmehovane iznajdbe.
i Do kakega viška je prišla železnica, in kako se sedaj vsestransko, za vse človeštvo koristno uporablja, je vsakemu znano. Vsem pa ne bode j znano, da so razni teoretikarji zs las natanko dokazali, da je vožnja J žefeznih koles na železnih relsih nemogoča. Da, da je premikanje ? pomočjo pare nemogoče, je francoski fizik Bernoulldi matematično do-1 kazal. Njegogvo delo je pariška akademija javno pohvalila, toda želez-' niea je kljub temu vozila brez vsakega rešpekta do teorije.
Na Bavarskem je nek drug uče njak izjavil železnico za neumnost ker noben človek ali pa žival ne bi mogla nasprotovati velikemu zračnemu pritisku.
Iz drugega stališča je nasprotoval •avstrijski cesar Ferdinand I., imenovan Dobri, ko so mu koncem tride-| seteira leta v prošlem stoletju predložili načrt za železnico, ki se se-{daj imenuje Ferdinandova železnica. Rekel je: "Zakaj je treba železnic, , če niti omnibnsi, ki prometujejo dvakrat na teden med Dunajem in Brnom, niso polni?*'
Tudi iznajda parnikov je bila iz-sraehovana. Zasmehovalec je bil Gardner. To je bil angleški profesor, ki J je znanstveno dokazal, da je lažje priti na mesec, kakor čez ocean z ; parnikom.
Toda ljudje se niso dolgo smejali. ker že leta 1819, eno leto po tej zasmehovalni izjavi, je prevozil prvi parnik, "Savanah", ocean.
Ko je Benjamin Franklin (nekako leta 1740) iznajdel strelovod, so se iz njega enostavno norčevali.
,Murdoch, iz rta jdi t el j j svetilnega plina na Angleškem, tega sicer ni doživel, pač pa francoski inženir Le-bon, ki je hotel v Parizu vpeljati plinovo razsvetljavo. Rekli so mu, da je neumen tepec, ker niti ne ve, da nobena svetilka ne more brez stenja goreti. Kako naj bi potem, plin gorel?
Takrat so učenjakom več verjeli, kakor lastnim očem, ker bi se sicer Parižani lahko sami prepričali, da plin res gori. Kazal je namreč plinovo luč proti vstopnini treh frankov. Njegova pohudba. da bi plin iz dreves, je bila odklonjena. Na dan kronanja (2. dec. 1804) je bil na el-zejskih poljih zaboden. Tako je prišlo. da so v Parizu gorele plinove luči šele leta 1818. medtem, ko so imeli tako luč v Birminghamu že 1-* let prej.
Danes vsakdo ve, da padajo meteorni kamni z neba. Pred poldrugim stoletjem pa tega niso vedeli niti |največji učenjaki, in ko je nekdo pariški akademiji naznanil izvor tega kamenja, so mu rekli, da je osel. Vsakdo vendar ve, da v podnebju ne more biti kamnov, in radi tega tudi ne morejo od tam doli padati! In temu so tako verjeli, da so iz vseh muzejev pometali tako kamene proč, da se ne bi blamirali. Tako se je zgodilo z kameni v Parizu. Padli so leta 1768 v Luce in 1700 v Barbotan ter razstavljeni v Museum d 'historic. Šele. ko je v Normandiji leta 180.3 res deževalo meteorne kamenje, se je francoskem fiziku Laigle posrečilo. da je odvrnil akademijo znanosti od njenega zagrizenega prepričanja.
Tudi Edisonova iznajdba o gramofonih je hila izsmehovana. Dne 11. marca 1878 je namreč dr. de Mouzel i predložil pariški akademiji prvo Edisonovo iznajdbo. Vspeh je bil nepričakovan. Slavnoznani humanist Bouillaud je razjarjen skočil pred de Mouzela, ter zakričal nad njim! ''Zbrana družba se ne pusti varati po kakem glumaču, ki govori s trebuhom!*' Nikdo ga ni mogel o nasprotnem prepričati in še pol leta po tem dogodku je zatrjeval, da je popolnoma izključeno, da bi mogel ničvreden stroj oponašati plemeniti človeški glas.
Komično usoda je doletela na Kitajskem brzojav. Nikjer na svetu se ne zvijajo brzojavne mapeljave tako čudno, kakor tam. Kadar se namreč napravlja napeljava, se mora strogo na to paziti, da ne pade nikdar senea brzojavnega droga na kak grob, ker bi bili vsled tega potomci umrlega onečaseeni. , Radi "tega so morali žiee napeljati po celi deželi na vse načine zveriženo, ker so grobi skoraj povsod razstreseni.
In kljub vsej previdnosti ne bi bilo mogoče u peljati brzojava na Ki-tajskem, ce ne ni loterija poma-
j •» »i
igralci v loterijo in samo radi tega, t ker so potom brzojava hitro zvedeli, kako je igra izpadla, se niso ta-j ko protivili vpeljavi nove naprave. ! Iznajditelja perpetua mobile se po pravici izsmehuje. Da bi kdo iznašel perpetum mobile, je po mojem mne-■ nju nemogoče, ker je vendar narav-•1 na postava, da je iz nič vedno nič. In vendar bi se dalo naravne posta-! ve na drug način prevarati. In sicer tako:
Kožuhi črnilv, lepih mačk so jako i cenjeni za izdelovanje razne kožu-! bovine in njih povprečna cena je en dolar. Treba bi bilo sedaj samo kn-| piti nekaj zemlje, jo ograditi, nakn-jpiti črne mačke in jih rediti. Zra-' ven tega naj bi se gojile pa tudi mi-ši, ki bi služile mačkam v hrano. Miše bi bilo pa zopet lahko hrani-1 ti z mesom pobitih in odrtih mačk. i Vse skupaj toraj ne bi onega, ki ima zemljo na razpolago, nič stalo. : a prinašalo bi velikanske dobičke. Pomisliti je namreč treba, da se množijo mačke izredno hitro. Tisoč mačk se pomnoži v dveh letih na petindvajset tisoč in v štirih letih nekako na dva milijona. Narava sama skrbi za to, da se mačke in miši množijo in potem drug drugega po-; žrejo. Podjetnik ne bi imel drugega 1 opravka, kakor vslačiti mačkam kožuhe in jih prodajati. Tekom časa bi se ta naravna tovarna za kožu-' he tako pomnožila, da ne bi bilo " treba tudi miši več. Mačke bi bilo vendar tudi lahko hraniti z mesom pobitih' mačk. Podjetnik bi deloval toraj z sto odstotki dobička. — Mogoče 3>oskusi kdo naših rojakov s tem. Priporočam se mu za komis'n. kadar postane milijarder! —
E k špediciji na severni tečaj navadno ne izsmehujejo, pač pa drzneže po časopisih vse proslavlja. Vendar so se ljudje muzali slovitemu potovalen Knudsenu, ki je hotel priti še pred Andreeom na severni tečaj s pomočjo polarnih — medvedov, ki bi mu naj vlekli sani. Severni medvedi so močnejši, kakor psi. vlečejo bolje, so hitrejši in tudi za ježo sposobni. Ne samo. da si sami poiščejo | hrano, ampak tudi aportirajo morske pse — če so tako dresirani, seveda. Tudi ni kmalu dobiti mehkejšega in gorkejšega ležišča, kakor med dvema medvedoma, ki so razven 'tega na severnem tečaju doma. In j vendar jni hotelo časopisje lionori-. rati Knudsenovih poročil, dasiravno je sklenil z njimi pogodbe. A tema : niso bili krivi časopisi in severni medvedi menda tudi ne! i ' Še ena najnovejša iznajdba je, ki pa ni bila izsmehovana. To je nam-' reč iznajdba, ktero si je dovolil dr. ! Cook. Niso ga izsmehovali, pač pa ! so ga slavili kakor kralja, ga obo-; gatili — in vendar je velik iznajdi-| telj, velik — goljuf!..
-o—-
Črtica iz življenja političnega agitatorja.
Eto osemir.štirideseto, čudno leto! Nekateri se ga spominjajo s strahom in se v duhu prekriževajo pred pošastjo revolucije, ki je kakor iz spanja vzbujena grozila čez pol Evrope povzdigniti palečo svojo plamenieo, nekateri pa je blagoslavljajo ter se vesele odvesa, ki ga je to leto pustilo in pripravijo, da je vcepilo kali bodoče svobode, da nas je vzbudilo, da nam je oči odprlo- in smo spregledali sebe in svojo nesrečo in pot, po katerem nam je hoditi.
Ta odsev se je razprostrl tudi čez našo drago Slovenijo. Marsikdo se je zdajci čutil mladega po srci, mar-| sikdo se je nenagloma zavedal, da je I Slovenec — žal, samo, da bi kmalu zopet pozabil. Zlasti Ljubljana je bila postala kar hitro narodna, zabavljala nemškutarjem, ustanovila slovensko društvo, v katerem je marsikateri naših, zdaj nemški mislečih rojakov, imajoč še pravo, ljubezni do slovenske domovine vneto srce, nav-duenšo govoril za "sslavo Slavja-|nom". Imenovati bi se dali profesorji, ki so nosili kokarde s slovenskimi barvami in bili korifeji med j Slovenci, današnji dan pa zaničljivo gledajo slovenstvo; za pesnika vem, j ki je med prvimi tačas lezel na slo-i venski Parnas, njegov sin pa danes ni slovenskega jezika ne zna; ljudi bi lakiko naštel, ki so tačas mladeniči v narodni straži navdušeno za i Slovenijo kričali, danes pa so ostro- i obrazni in osornovalni birokrati, ki so pripravni, z devetindevedesetimi ministri devetindevedesetkrat menjavati svoje "prepričanje". Pa "omnia sunt vana" — govori sv. Avguštin.
Z Dunaja, kjer je posebno vrelo, kjer je še pošteni demokrat dr. Fischhof mogel pred množico na dvorišči cesarske palače govoriti za svobodo ne satno nemško ampak vseh avstrijskih narodov, in mu je rokOr ploskalo občinstvo, še ne tako aek>
! • ' • • ' bljauo in marsikam na Slovensko
prišli domoljubi vneti študentje, bu-ditelji narodnega zavest ja. — Kakor !je bil mlad ves čas, tako je bila tudi politika teh blagovestnikov precej mlada. Prav dobro so sieer spoznali, da se z Nemci in nemškutarji ne morejo vezati, da ti iz nekega instinkta zavirajo vsak razvoj slovan-;stva; ali prišla jim je bila v glavo misel, kakor danes spoznamo popol-• noma napačna, da bi bili Slovanom lin zlasti nam Slovencem Italijani do-I bri zavezniki, kajti Italijani so imeli ! isto načelo zapisano na zastavi, načelo narodnosti. Ednega teh za zvezo z Lahi vnetega apostola nahajamo v ljubljanskem predmestji v Kra-! kovem, kjer prostim, na pol kmet-! skim in neizobraženim, pa trdim Slo-j vencem Krakovčanom priporoča ide-| jo svojo. Kako so naši prosti ljudje ! napačnost te namišljene zveze z Ita-I lijani že tačas spoznali in to spoz-' nanje malo predrastično pokazali. : naj pove naslednji prizor.
Okoli velike mize v krakovski krč-!mi sedi kacih dvanajst meščanov i krakovskega predmestja. Možje so [oblečeni po večini kakor kranjski kmetje, v visokih čevljih do kolen, polosanih irhastih hlačah, s kučmo na glavi. nekaj je med njimi, ki j imajo suknje, o katerih je dvojiti. ! ali so bile na novo pri krojaču narejene, ali pa so kupljene tam "za vodo*' med starino. Tam vidiš eev-' ljarja- z debelo smoleno roko, širo-cimi pleči in štirioglatim obrazom, suhega krojača, ki so mu prsi proti hrbtu nazaj zlezle, odurno in osor-no gledajočega ribiča, ki po Ljubljanici "karpe lovi", zabuhlega in odebelega hišnega posestnika, ki živi ob skromni najemnini svoje hiše in ob solati in špinači, kateri mu na obširnem vrtu gospodinja sadi in potem pred škofovo hišo čepe to zelen jad prodaja. Vsi ti vino pi jo in resno in tiho poslušajo mladega človeka, ki na oglu sedi in jim pripoveduje o Slovanih in njihovem številu, o starih svetilu pravicah, ki jih imajo Slovenci, o spoštovanji, ki ga ima vsak narod za svoj jezik in ga mora tudi Slovenec imeti itd. i Ta mladenič, imenujemo ga Jere-jbiea, študent dunajske univerze, je j visok, tenek človek, po obradku mu ! poganjajo prve dlačice brade, na j majhnem okrožljatem nosu čepe naročniki in zakrivajo male živo oči, ki : kakor dve iskre gledajo iz globoko \ ležečih dulpin pod nizkim čelom, nad | katerim so črni dolgi lasje strmo po konci razčesani.
"Tako tedaj stoji zapisano, kakor ta gospod pravi, in od cesarja potrjeno, da smo Slovenci*' — pravi robat zarjavel Krakovčan. — "I iiu, saj to je prav, če smo. pa bodimo! Saj res ni, da bi na rotovži sedeli sami Nemci, ki ne iztegnejo jezika za nas. Moj stari oče je plačal nekaj grošov štivre, in bil je mir in pokoj. Pa poglejte moje bukvice do-1 ma. koliko je počečkanega, kar sem j že- plačal."
"Samo za davek pobirati so ti hudiči" — kolne čokat čevljar. — "Pet let sem šival gospodom in hlapcem, jaz in moja dva fanta, da je bilo vender kaj zaslužka in' sem brez skrbi sedel k maselcu ali pa k poliču, kadar sem škarpe zmetal pod klop. Kar ti tisti mali birič iz kan-' celije prinese nekov blek, ki pravi-j jo da je potent in pravica. Piši me taka pravica kamor hočeš, če moraš človek deset goldinarjev na le- ( to plačati, puntaj se ali ne puntaj. Kamor bi jih del, če podplatov kupim ali če jih zapijem, odlegli bi kaj. Zdaj se mi pa zdi, da jih v vodo mečem."'
"Le počakajte*' — šepeta droban možiček — "saj pravijo, da pridejo Ižanci s sekirami davke odpravljat. Ti bodo vse Nemce potolkli."
"Jaz bi jim takoj pomagal, samo potlej zaprtemu biti je sitno," pravi drugi.
"Pa otroke nam na vojsko jemljo,j da jih post rele kakor črno živino", jezno momlja debel mož in hiti vleči iz pipe.
Gospod Jerebica, zapazivši- da ti; prosti možje iz njegovih govorov ne ločijo Nemcev fin nemškutarjev od državnih in vladnih mož in da ta-1 ko veleizdajsko govore, malo plašno j po izbi pogleda. Razven teh mož ni; bilo nikogar v hiši. 9 Tudi je bilo; oseminštirideseto svobodno leto, lah-! ko se je kaj čez ojnice govorilo. Da štirje starejši Krakovčanje nekaj le molče in ga od strani ogledujejo, tega ne vidi, temveč še z večjim pogumom začne razkladati, da pravo za pravo Nemcev na Kranjskem ni,_ da so le odpadki, katerifci je sram, da so Slovenci in zato vlečejo z Nemci, in da tisti Nemci, kar jih je prišlo v deželo, nimfljo pravice gospodariti.
Krakovčani so se počasi navlekli pijače in gospod Jerebica je imel č-imdalje vernejše poslušalce. Samo to JWU1** Ijjfljpo vftjfcp, d* «e niso;];
no na '' ^SINfcVijrVJB^JI	IR~ i
naiali in njepMre vl«pe naoke o na-
i tja napak razumevali. Ker se je bil že tudi sam malo napil, raslo je od trenutka do trenutka njegovo domo-1 j ubije in hotel je lepo priliko po-1 rabi; i. da bi malo propagando delal
za svojo in nekaterih tovarišev idejo: za zvezo Slovencev z Italijani.
"Gospodje!" —začne gospod Jerebica in Krakovčanje zadovoljno I prikimajo, da jih kdo z gospodi nagovarja — "gospodje, nas Slovencev ni veliko. Sami ne opravimo nič. temveč moramo iskati pomočnikov. Tacih
zaveznikov moramo iskati, ki imajo ravno tiste sovražnike kakor mi, katerim se Nemci vrivajo kakor ! nam. To so l^lii. V Lombardiji in j na Beneškem in v Trstu imajo l^i-ihi nemškutarje za sovražnike. Z Lahi se moramo zavezati iu združiti."
"Kaj pravi?"' vpraša tam na zadnjem koncu mize mož, ki je Jerebico že prej malo sumljivo op'edoval.
"Z l>ahi se bomo bratili?" vpraša drugi in gospoda Jerebico ogleduje s svojim najstrašnejšim očesom. — "Lahi so v Majlonti sina mojega ubili", ki ni živemu Človeku nič žalega storil, zdaj pa ta pri-tepenec pravi, da bi Lahi k nam prišli. Ti, od kod si pa? Kdo si?"
Jerebici jame vroče prihajati. Kakor bi mignil minilo je pijane Kra-kovčane domoljube iu človekoljubje in jeli so ga z očmi premerjati in naštevali italijanske grehe. Zidarski mojster je dejal, da Lahi ves zaslužek pre jemljejo, eden je vedno ponavljal, da so mu sina ubili, eden | Je dejal, da mislijo papeža odstaviti. eden da imajo zmerom nože v žepu, s katerimi trebuhe parajo, eden je zopet hitel praviti, kako so nekemu trnovskemu trgovcu, ki se je vozil iz Trsta, denar pograbili itd.
Gospod Jerebirti je spregledal, da j tu ne more za svojo misel delati pro-jpagande. Ustrašil se je bil malo hitre izprei-membe poslušalcev in njihovih hudih, nezaupnih pogledov. Poznal ni niti ednega. Malo od jeze. malo od strahu pred vina polnimi meščani je bil obledel. To se je zdelo Krakovčanom še bolj sum-: njivo. Jerebica je hotel svojo reč za 'silo popraviti, pa popačil si jo je še : bolj, ker je napak začel, namreč lilije opravičevati, da niso tako hu-dobn1. .Slovenec je sploh, posebno pa pri vinu. tak, da si ne da vsakemu ugovarjati, sosebno ne. ako je po stanu ali po omiki nad njim iu je v njegovi drušni pri vinu v veliki manjšini. Tudi trdo slovenskim Krakovčanom ne manjka te zaupnosti v i svoj razum in bistrost svoje pameti.
"To je laški špijon!" pravi oni debeli hrust, ki se je bil prvi oglasil zoper gospoda Jerebico. — "Ta j ljubljansko mesto ogleduje, da ga bo potlej izdal Lahom, in vso de-|želo.*'
"Poglej ga. kako ga barve spre-jmetavajo!" pravi drugi in jezno po-I loži svojo pipo po mizi, da se pepel i s t rese iz nje.
i "Jaz nisem Lah"... izpregovori Jerebica.
"Boš lagal, lump!? Zakaj pa imaš črne lase iu prav laško brado? Jaz bi
jti že pokazal!*' vpije eden iu vsa ne od mize.
Ubozemu gospodu Jerebici je bilo i malo tesno pri srcu. Kesal sc je. da
je šel med neznane ljudi za svojo nezrelo idejo agitirati, še bolj kakor se je kesal, bal se je pa za zdrave svoje ude. Zunaj se je bil storil trd mrak. pri mizi so <ra pa popolnoma J zašel i, tako da ni mogel vstati in I pobegniti. Brezupno se je oziral po krakovskih obrazih, da bi koga dobil. ki bi se r.u prijazen skazal in ga zagovarjal in inn dopovedati ]>oma-gal. da tu i Lah. temveč j>ošteu Slovenec iz gorenjske vasi. Vse zastonj! : Potomci lovcev glasovitega **podko-| vanega karpa" so bili vina polni in so se držali grozovito resno. Toda poskusiti je hotel, kako bi se. nevarnosti odšlo, ter vstal s svojega prostora.
"Ali ga vidiš? Pobegnil bi rad! Lal: j«'." pravi eden iu mu zapre pot.
"K. pustite ga. saj ne govori la-Iški." tolaži krčmar, ki je bil edini |trezen.
j "Samo neče. pa zna! Drži ga!*' i kriči eden.
Jerebico oblije mrzel pot.
"I dri gai Uvškega špijona!"
To st> bile zadnje besede, katere je gospod Jerebica v ti drušni po-! pol noma razumel. Kar -o nadalje 1 vpili nanj. to je bilo težko ločiti, kaj-!ti videl je zastavne mlade in stare j može, kako so za mizo zrasli, kako so ga jezno gledali, videl je s strahom in trepetom, kako so se ne-katere krakovske pesti vzdignile, ču-jtil, čutil kako jih je palo več po njegovi nedolžni glavi, kako so mu odleteli naočniki in naposled, kako so sra nekateri po pal i za roke, za pod-■ pazduho, za noge in tako dalje, in j dalje, da je ležal zunaj precej daleč od veže v zeleni travi pod milim nebom, pokvečenimi udi. jmbi-
tini srcem in s potrtim navduseH za idejo svojo.	«. ^^H
In ko se je gospod Jerebica počasi na svoje noge postavljal in klel iz globoi-ine duše svoje, klel ves svet in samega sebe. sijala je z neba bistra polna luna na gospoda Jet£-bico. Iu čeravno gospod Jerebica ni bil tačas še ]>oet, iu menda še dandanes ni. pove ti sam. če ga vprašaš. da je tačas pogledal proti nebe-sotn. zaškripal z zobmi in v trenutku. ko ga je bilo popustilo vse pravo iu sentimentalno domoljubje, govoril razsrjen: "Nikdar več ne bom sel agitirat. če ne bom vedel komu in zakaj."
Vender gospod Jerebica ni popolnoma besede držal. Res je postal e. kr. pokoren uradnik. ]M»pustil je delo za narod, toda agitiral je in zabavljal natilioma še vedno, kjer se je dalo — h if z skrbi. Svojo idejo zvezo z Lahi je dolgo nosil. Sele letos. kakor slišimo, popustil" jo je po-polnoma, ko je cul, da so lahi v Tratil tako strastno hudobni nasproti j Slovencem ter je obupal in zdaj nam je pričakovati, kam in kako se obf-|i;e. Do letos krakovskega imena ni j mogel slišati, da bi ne bil umolknil Stoprav poslednji čas so mu dobri prijatelji dopovedeli,\da so Krakovčanje današnjega dne vm» drugi in . drugačni možje knkVrr' so bili leta ' o^eimnštiriileseteira.
NAZNANILO JN PfiJPOROČULO^
Rojakom v S j. Louij, M«?., in okolici priporočamt) našega zastopnika Mr. FRAXK SPOK-A, 2838 Lyon St., St. Louis, Mo.,
kteri je pooblaščen pobirati naročm-no za Glas Naroda, knjige in oglase.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Zdravju
najprimernejša pijača je
»f»LEISY P1VQ»4>
ktero je varjeno iz najboljšega impertiranega češkega hmela. Bad; legi. naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi • »o?;« svoje družine, svojih prijateljev in drug-.h.
Lelsy pivo je najbolj p i ljubljeno tei se dobi r vset £x.)itc gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travaikar-ja 6102 SL Clalr - 6 kteri Vam drage volje vse pojasni.
TOE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVRLANn.
®z mešanim blagorn,
mmwmmmm^mammmammrn
dajočadela. SVOJI K SVOJIM! Gosp- Jos. Russ je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo ! — "Glas Naroda".	*
Avstr o - A me r i k ansk a črta
[preje bratje Cosulich]
NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta za Slavence In Hrvate. _ ^'
»
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington''.
Regularna -vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka
Cene voznih listov iz New Torka za UL razred to
Vai spodaj naveden^ovi parobro-	TESTA......................................... #38 00
di na dva vijaka imajo broa-	T TTr„T ™
fiCni braojavT	L JUBLJAOT...................................... 38 60
▲LIGE,	LAURA,	REKE................................................................................3g.r0
ZAGREBA......................................... 39.2
ABOSBTEETA.	...................................
V a—idk maju in juljaae bo-	KABLOVOA...................................... 39.25
I^M IMtl	liMMlf HM« —
po?	BAJSBm>*>
felipgf&ar	^ vTBBTA ali BBKB......................9591*, 58.09 i &M
PHnPS RRftS i ff) (Ima A m,nla	O W 1 •	Ca 11 V_L
pj^^irije Terezije.
HOb petih zjutraj je odkorakal lovski bataljon iz spečega Pribraua. Ho!nt-«» je ruzgnalo nekoliko rdečih oblačkov in je začelo veselo pripekati. Kakor včeraj in predvčeraj-f?nim.
Stotnik Kriehuber je jezdil pred bataljonom in kašljal svoj jutranji kašelj. "Tiscč strel,'' je mrmral pri Hibi, 'ftoda vendar tako glasno, da ga je poročnik, ki je korakal na čelu prve stotnije, zamogel slišati, "ravno dane« mi-da stari poveljstvo! Seveda, kakor je njega cesarska visokost, feldn aršal Albreeht in korni poveljnik Beck prisoten, tedaj je Kriehuber dober! tilozof, ne?" se je obrnil sedaj naravnost k častniku.
"Filozof" se je uslužno nasmel-
" Stari je danes med sodniki. Ta rad govori );red cesarsko visokostjo in načelnikom generalnega štaba, kaj ne? In meni, to se zna, je naložil najhujše, poveljništvo prapora. V takem težavnem trenutku."
"On pozna svoje ljudi," je izgovoril filozof svojo stereotipno dnevno senteiieo. Poznal je svojega stotnika. Kriehuber je sedel včeraj pozno v noč z adjutantom generalovim v gostilni, si dal podrobno razložili, kam se bode jutri nmrširalo in kaj lode naloga bataljona, vprašal je adjntanta, kako se mora vse to izpeljati, ogledu! si je zemljevid, vse to j** častnik vedel, iu vedel je tudi. kaj hoče stotnik doseči s svojim lament iranjem: namreč priznanje vsaj pri j »odrejenem mu častniku. In filozof mu je izkazoval svoje priznanje vsaki ilan in Krieghuber je tudi vsaki dan uaglaševal svojo odgovorno nalogo.
Solnee je žgalo. Vojaki so veselo govorili. Moder oblak tabačnega dima se je vlekel nad dolgo vrsto bataljona in se mešal z dvigajočim se cestnim prahom.
Poročnik je mislil na svojo ljubico in na svoje pesmi, kajti bil je pesnik. In ker je znal nekoliko glavnih letnie iz zgodovine, in poznal malo Napoleonove vojske, so ga imenovali filozofa. Najbrže so mislili, da se ta pojem krije s takim znanstvom.
Solnee je žgalo.
Nekje na razpotju sta stala dva jezdeca. Podpolkovnik, poveljnik bataljona, ki je bil danes v "razsodišču" in brigadir konjenikov, nenaravno debel general z obličjem, spominjaj« -im na kako dobrodušno sovo.
Bataljon se je ustavil. Podpolkovnik je poklical "gospode" k sebi. (iovoril je o cesarski visokosti, o feldmaršalu, o načelniku generalnega Štaba, o časti lovskega bataljona, o o "skupnem zbiranju" itd. Potem je pozval stotnika Kriehubra, da bi dobro provede l današnjo nalogo in razdelili uloge.
Kriehuber je odprl kuverto, vzel iz nje slavnostno pol pole politogra-firanega papirja in čital, da je Pri-bran v oblasti neprijateljske diviziji' in da ta pošlje proti nam eno brigado, da bo stal naš lovski ba-talijon na levem krilu, in da tvori obrambo tega krila prva stotni-ja pod poveljem častnika Machana, ki mora zasesti kako višavo (poroe-j nik Maehan, filozof, si je podčrtal nekaj na svojem zemljevidu), v oslalem, da sodi on po terenu, da bo sovražnik skušal prodreti sredino ali p-'» desno krilo in da bo radi tega batalijon komaj prišel v ogenj. To' poročilo je samo za sedaj, ofieijel-110 razpravo slišimo za pol ure na zbirališču brigade iz ust samega gospodo generala...
Maehan se je vrnil k stotniji:
"Fantje, vidite tamle tistega starega generala? To je konjenik, in ko pojdete mimo njega,, mu pokažite kako znajo korakati lovci. Oster tempo, z nogo se jedva dotikajte zemlje..."
Batalijon se je zganil. Vojaki so sekali z nogami, da je bilo kaj. In dobrodušna sova se je vzdignila v sedlu in rekla glasno podpolkovniku:
"Ti, Smid, tvoji lovci gredo, da je veselje! Skoda, da niso pri kava-leriji!"
Kriehuber je kot blazen pognal svojega konja. Prijahal je k Macha-nti. "No, filozof, ste slišali, kako se je izrazil o vas? Iu ster videli kako je stari samoljubno kvitiral ta pokloni Je pač tako. mi se trudimo in stari dobiva priznanja..."
Na zbirališču brigade je bilo že živo. I>va polka pehote sta bila tukaj. nekoliko prodajaleev s klobasami, kruhom, pivom, žganjem in smod-kami. Ženske s košarami so hodile med vojaki in prodajale razne pijane. Krivonbgi peki so vlekli svoje vel&e koše s svežim, še toplim peci vora od skupine do skupine. Trušč, smeh. dim od eigar in pip, premikanje temnomodrih postav, med ka-■ere so se pomešale še si^e unifor-
| "Gospodje"' so se zbrali okoli ge-Jfrale.- sab#gr% nervoznega patrona,
vrtavka. "Sovražnik je zavzel Pribram in poslal jedno brigado — — itd.", je razlagal general s počasnim glasom in sekal daljše besede po zlogih in na koncu je opozoril vse na prisotnost cesarske visokosti, fed-maršala nadvojvode Albreeht«, kakor tudi načelnika generalnega štaba, baron Beeka.
Zazvenela je trobka. Pipe so se ugasile. cigarete vrgle v stran, vojaki so prijeli za puške in se postavili v red. Brigada se je razšla na svoja mesta.
Vez grude zoranih polj je korakal poročnik Maehan in za njim njegova stotnija k naznačeui skalnati višini.
"Fantje, potolažite se, tarn bo mir. tam se vležete, in ne bode treba danes pušk niti očistiti, ker ne bode priložnosti izstreliti nijedne pa-trone.''
Fantje so korakali čvrsto. Prišli so na skalo, se vlegli v redko travo. 1 izvlekli pipiee in zapalili ostanke cigaret.
Solnee je ič peklensko žgalo. In nikjer nobene sence in zemlja razpa-Ijena kot peč.
"Lepa pozicija," je mrmral Ma-ehan. "\ jedili uri se tu speeemo ; kot angleški beefsteaek."
''Gospod častnik, tam pred nami kakili deset minut hoda je gozdiček", -e je oglasil trobentač, kateremu je' pot euril s čela. Bil je to priznano najneumnejši fant cele stotnije.
"Molči", se je zadri Maehan.
"Tam je gaj, krasen gaj", je' omenil drugi lovee.
"Strela, tam je najbrž senca", je govoril tretji.
"In nima gospod stotnik na zemljevidu. da je tam gozdiček?" je povpraševal nekdo naivno.	j
"Osel, na takih zemljevidih ne more biti vsega. Tvojega posestva i udi ni narisanega!"
"On ima posestvo v Nemanicih."
"O ne, v vasi Radbigaimel!"
Filozof Maehan je topo poslušal to pregovarjanje. Bilo mu je toplo. N leda 1 je na gozdiček. Krasen goz-itič. Kaka štiri stara drevesa, debelejša kot človeško telo. In trava, kakšna travica! Svetila se je do sem. V ostalem: vse se odigra v sredini. Kriehuber se je gotovo dobro informiral včeraj pri adjutautu. mogoče, da sploh ne bo imel nobenega | dela___
"Na noge!" je zapovedal. In si pomenljivim korakom je stopal z vi-! sočine in je pomeril proti gozdičku.
Hlad... nebeški hlad...
"Fantje — za drevesa! Da mi je vsakdo skrit!"
Lovci so se skrili. Zdelo se jim je dobro. Toda ne dolgo. Topot ko-nja-
"Gospod častnik Maehan! Toda gospod poročnik!" je vpil vzadaj stotnik Kriehuber. "Kam ste zlezli, nesrečnež? Ali niste slišali? Zaprejo vas, zaprejo, k raportu vas povede-1 jo", in Kriehuber je bil rdeč kot rak.
V tem je padel od nasprotne strani strel — sovražnik.
"Vrag vas vzemi, snejte, kar ste si nadrobili. Jaz vas ne bodem branil.
Zaklel je še nekaj in odjezdil je: proč.
"Streljajte!" je velel Maehan.
Stotnijaje dala salvo. Bila je mo-goena. neobičajna, in se je ponovila nekolikokrat. Vrhovi dreves so se zgeuili in zašumeli, kot da bi hoteli pokazati svojo nevoljo.
Skala, ki bi imela biti postojanka stotnije. je izbrulitnila tri ali štiri salve.
"Streljajte!" je velel filozof znova.
In druga salva, strašna, bučna in ponavljajoča se...
"Pozor, streljajte po malem je-den za drugim!"
Peklenski truše! Pri Kraljevem Gradcu, v tej najtužnejsi bitki, ni menda bilo večjega grmenja.
Presenečeni sovrag se je polagoma umikal.
Toda ne dolgo. Njegove vrste so se pomnožile, zgostile in korakale naprej. Machar je mirno gledal bliskanje strelov, migotanje sabelj in je cenil po številu poročnikov sovražnikovo premoč. Hitro je imel proti sebi nekoliko praporov.
Toda jstrašno streljanje njegove stotnije je sovražnike konsterniialo. Njegove vrste so se množile in množile, toda niso se za korak premaknile naprej.	, *
D va jezdeca sta prihajala od zadaj do gozdiča.
Nadvojvoda Albreeht z adjutan-i torn.
"Kedo poveljuje tukaj?" je vprašal maršal z visokim skoro piskajo-čim glasom.
"Cesarska visokost, poročnik Maehan šestega lovskega bataljona I. kompanija, se predstavlja kar naj-ponižneje."
"Dobro. Ne ganite se od tod, po-
Dva nova jezdeca. Baron Beck z adjutantom.
"Kedo poveljuje tukaj?"	i
Maehan se je predstavil.
"Hranite to pozicijo, gospod po-' ročnik. iu prosite za ojačeuje."
Maehan je poslal trobentača k Kriehuberju. (Trobentač se je zablodi! iu se vrnil na večer v Pri- 1 hram).
Bitka je trajala dalje. Odmevalo | | je strašno. Gozdič je šumel in nastal i je prijeten veter. Sovražnik naspro-j ■;i je narastel v velikansko množico,; toda šel ni naprej.
In Maehan je zagledal nekaj stra-| šnega. Razočaranje in zmešnjava tam nasproti. Trobentaje povelja. Vrste so se obračale in streljale nazaj.
"Aha. naši so jim prišli za hrbet", si ji mislil Maehan. "Fantje zadnje jpatrone v puške in streljajte kolikor morete."
Dvajset bruhajočih topov bi ne mo-glo napraviti večjega trušča...
Naglo trobentanje. — Boj je bil končan.
V gozdič je priletel Krirebuber ves za posel. Skočil je s konja in objel Machana. "Filozof, filozof!" je!
izbruhnil iz sebe. In dolgo ni rekel i
i
ničesar.
Potem je vzel iz žepa smodko. "To je. specijaliteta, vzemite. In i veste, da smo dobili? In veste, da bi dobila obadva v vojnem času veliki red Marije Terezije? Ma-ri-je Te-re-zi-je!"	j
Maehan mu je poročal o obiskih ' Albrec! :*a in Beeka.
"Vidite, kako sem srečen! Pro-; kleti fant. vi še napravite karijero! Midva. da. filozof, midva oba! Ma-j rijo Terezijo bi imela v resnici — la sreča, filozof, ta sreča! Napišite
0	tem pesem."
In razlagal je: Sovražnik je skon-centriral svoje sile proti gozdiču, ker je mislil zaradi močnega streljanja, da je posadka neobičajno velika naši so potem potisnili oslabelo levo kri-;
10	nazaj, premagali centrum in pri- , šli so sovražniku za hrbet.
Pri povratku je prijahal suhi ge- 1 ( neral k Kriehuberju. Podavaje mu i r*>ko, se mu je zahvali) nenavadno!, toplo. In posebno za to. ker sta ee-earska visokost in baron Beck bila /»)iiča Hej mojsterski strategieni potezi V resnem slučaju prinese takšen čin red Marije Terezije...
Popoldne je pozval Kriehuber svojega poročnika v vin ar no. Naročil mu je klobasico iu osminko vina. na kar so vsi. ki so poznali skopega i Kriehubra. kar ostrmeli. In na dolgo , in široko je razkladal svojo dispozi-; eijo. da bi razjasnil, da je moral samovoljno ravnati proti strogemu povelju. ker je vedel, da samo s tem povzroči nenadni preobrat celega boja. in kako je sam feldmaršal nadvojvoda prijahal k njemu in rekel: ■ • Dobro je tako"; in kako mu je baron Heeh dejal: "Ostanite tukaj in ojačite posadko gozdička". — — Sicer pa, da je tudi njegov častnik.; Maehan, zlata vreden človek, kate-
t
ri zna dobro izvršiti ukaz. Oba bi imela Marijo Terezijo, če bi bila vojna.
-o--
Za kratek čas.
Dobrodušen človek.
1
j Pri igranju na karte v kavarni je nek soigralec igral tako slabo, da je | večkrat celo igro "zafušal." Ko je \ enkrat zopet slabo izigral, mu je pri-
11	ožil njegov kibie tako velikansko za-j ušnico, da je s stola padel. Ko je
prišel nekoliko k sebi, je vstal in nahrulil kibiea. tresoč se jeze: "Kaj pa naj bi izigral?"
Natančno.
"Zdravnik dr. Bogati mora biti jako skop človek?"
"Da — s tem se v denarnih zadevah ni šaliti; svojemu zetu je odtrgal deset dolarjev pri doti, ker ga je poprosil za roko njegove hčere v času, ko je imel bolniške ure!"
Nesporazumi j en j e.
Gospica Iiijaeinta Kalipsa — to I je bil njen psevdonim — je bila pes-| niea! Opevala je srčne bolesti, lju-; bežen, bledo luno, žametaste brke in : nočno pasje lajanje na vasi. da si je : utešila svojo nežno, deviško dušo. i Skratka, bila je pesnica, popolna ! pesnica.
Nekega lepega dne — bila je vedra, rumena jesen — odpravila se je mlada pesnica v samoten gozdič, da si zbere v prosti naravi lepih mi-I slij in čuvstev. Tih vetrič je vel od vseUi strani in od daleč se je culo harmonično č vrča nje murenčkov ter igranje gosli nekje iz nekega vino-I grada.
Katerega se ne bi v takih trenutkih polastilo sladko, nežno cuvstvo, ljubezen do lepe narave itd. Tudi go-jspici Hijacinti se ni godilo drugače. Toda melanholična^ sila melanholic-j na je postala, in takoj ji je prišla v i glavico lepa	^	■
—	"Ah, to bode pesem!" so šepetale njene nežne ustne.' "Toda takoj setlaj. ko jo imam še v glavi, si jo moram zabilježiti!''
Tinla na svojo veliko nepriliko je gospica Hijacinta opazila, -da nima nič papirja seboj.
"To je škoda — to je zguba za ■loveštvo," je šepetala.
Ravno v tem času pa se je prikazal med gostim grmovjem človek in gospica Hijacinta se je takoj odločila, da ga prosi za košček papirja.
—	"Oprostite prijatelj, ali imate mogoče košček papirja?" ga je nežno zaprosila.
—	"Naj oprostijo frajliea," ji odgovori, "nimam ga niti listič — jaz -am sem rabil listje." — —
VINO IN ŽGANJE.
Sedaj je čas, da se naročite!
Specijalna eena za poslednjih 30 dnij.
Rudeče vino 1 sod (barrel j ,$18.00. Belo vino 1 sod (barrel) $25.00. Tropinovec $2.50 galon. Na zahtevo pošljem vzorec. A. W. Emerih,
Collinwood, Ohio.
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA št. 12 J. S. K. J. sa Pitsburg, Alaghcny, Pa., in okolico ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu.	.
DruŠtvenikom se naznanja, da bi >e istih v polnem številu udeleževali er redno donašali svoje mesečne pridevke. Nekteri udje, ki se radi od-laljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo meseenino na nekte-rega izmed izvršujočih uradnikov fiod spodaj navedenim naslovom do-pošiljajo.
Pri redni društveni seji dne 13. lec. 1908 izvoljeni so bili sledeči iradniki za leto 1909:
Predsednik Frank Krese, 5106 Na-rona Alley, Pittsburg.
Podpredsednik: Vincenc Volk, 28 rell St., Allegheny.
I.	tajni*: Josip Muška, 105 Spring harden Ave., Allegheny.
II.	tajnik: Nik. Povše, 34 Garden >t.. Troy Hill. Allegheny.
Blagajnik: Ivan Arcb, 79 High St.. Allegheny.
Zastopnik: Ferdinand Volk, 122 12nd St., Pittsburg. Zastavonoša: Fran Golob.
_____ Odbor: t ran Koeilja, 843 Blozsom Alley. Allegheny.
Ivan Kašček, 843 Blozsom Alley, Allegheny.
Ivan Mestnak, 84*9 Perry St., Allegheny.
Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny.
Alojzij Butkovič, 812 Green St., Allegheny. Ivan Simoneie, 509 Gerri Alley.
Allegheny, •
k»ni ibm^cn^k. Cene »o zelo nizke.ozir»> »» i« blago. Mi pošiljamo božična in novoletna darila direktno v stari kraj in jamčimo za sprejem. Pižite dane* po cenik.
DERGANCE, WIDETICH & CO, 1622 Arapahoe St.. Denver, Colorado
POZOR ROJAKI!
Novoisnajdsna, garantirana, zdrava Alpen Tinktura za pleSaste in golobrad-ce od kterega ▼ 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma trutejo. Re amatizem in trganje v rokah, nogah in kriiu, kakor potne noge, kurje očesa, bradovice in ozebline, vse te bolezni m popolnoma odstranijo. Da je to resnica M jamči $500. Pilite takoj po ecnik. kterega Vam poli jem zastonj I
JAKOB VAHC1C,
P. O. Box 60, CXETELA NI>. l.
HARMONIKE
bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem iz nad lt let tukaj v tem posta in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 E.62nd Str., Cleveland, O
NARAVNA	£
S KALIFORNIJSKA VINA u
H NA PRODAJ. g
Jf Dobro črno rla« po 60 do 60 ct.	W
m/. galon a posodo vred,	kJ
JM Defer* Hw vtao od 60 do 70 ct.	fjk
2T galon s posodo vred.	1
Izvrstaa trapavlca od «2.60 do t3	%f galon s p9eodo vred.
Manj nego lO galon naj	A « nihče ne naroča, ker minje ko-
«A ličine ne morem razpoeiljatL	Jm
flf Zajedno z naročilom naj gg. na-	vi
«/. roeniki dopoeliejo denar, odro-	W
§M ma Money Oraerj	r/% H Spoštovanjem
» Nik. Rvdovicfa, fft
IN Vcmoet St.,See Praectoce^Cel Jf
MOLIT VUNIKL
DUŠNA PAŠA v i latno vezano 75*.
broširana G0<£. JEZUS IN MARIJA, vezano v slono-kost $1.50, fino vezano v usnje $1.20, vezano v platno 50*. KLJUČ NEBEŠKIH YRAT, vezano
v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, Sagrin,
zlata ob/eza 90*. NEBES ICE ISKRICE, vezano v platno 50*.
OTROŠKA POBOŽNOST 40* POBOŽNI KRISTJAN 60* RAJSKI GLASOVI, 40*. SRCE JEZUSOVO, vez. G0*. i SKRBI ZA DUŠO v usnje vez.$1.20. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. Sv. URA v usnje vezano $1.20. VRTEC NEBEŠKI, platno 70*, slonokost imit. $1.50.
1
UČNE KNJIGE.
ABEC.3DDNIK SLOVENSKI, 20*. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI ;
TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, ,
40*. ^ BLEIWEIS "KUHARICA, fino ve- -
zano $1.80. ČETRTO BERILO, 40*.	;
GRUNDRISS DER SLO VENI- •
SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 50*.	j NAVODILO KAKO SE POSTANE-, DRŽAVLJAN ZJED1N. DRŽAV, ' 5*. J PODUK SLOVENCEM ki se hočejo , naseliti v Ameriki, 30*. ^ PRVA NEMŠKA VADNICA, 35*. ] ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI ,
SLOVAR 40*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI j SLOVAR, 30*.	'
SLOVAR SLOVENSKO — NEM- ] ŠKI Janežič-Bartel, lino vezan j $3.00.	j
SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdajajo j fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM- ,
ŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SPISOVNIK LJUBA^TOH IN ŽE- ,
NI TO VANJSKTH PISEM, 35* VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN ; NOVE ZAVEZE, 50*.
ZABAVNE xN ka^TIJS DRUGE KNJIGE.
ANDREJ HOFF.R, 20*. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90*,
nevez. 70č.	:
AVSTRIJSKA EKSPEDTCIJA, 20*. P.ARON TRENK, 20*. BELGRAJSKI BISER, 15*. BOŽIČNI DAROVI. 15*. BUCEK V STRAHU, 25*. BURSKA VOJSKA, 30*. BOJTEK V DREVO VPREŽEN VITEZ, 10*. CAR IN TESAR, 20*. ČRNI JURIJ, 82 zvezkov $5.50. CERKVICA NA SKALI, 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 15*. CIGANOVA OS VET A, 20*. CVETINA BOROGRAJSKA, 40*. I CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO, 20*. DAMA S KAMELJAMI $1.00. DARINKA, MALA ČRN OGORKA. 20*.
DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU, 50*.
DOMA IN NA TUJEM, 20*. DVE POVESTI 20* ELIZABETA, 30*.
ENO URO DOKTOR, veseloigra, 20*. ERAZEM PREDJAMSKI, 15*. EVSTAHIJA, 15* FABIOLA, 60*. GENERAL LAUDON, 25*. GEORGE STEPHENSON, oče že-1 i j leznic, 40*.
GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70*. ' GOČEVSKI KATEHIZEM, 20*.
GRIZELDA, 10* ; GROFICA BERAČICA 100 zv. $6.50. GROF RADECKI, 20*	x
GROF MONTE CHRISTO, 2- knjige' fino vezane $^.50. i HEDVIGA, BANDITOVA NEVESTA, 29* HIRLANDA, 20* HUBALD PRIPOVEDKE 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* [ LZANAML mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 20* IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 20* I LET V CARIGRAD, 40* ; JAMA NAD DOBRUŠO, 20* i JAROMIL, 20*
i JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov, u- i
metno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15*	_
ko^^^TO^jloo^fM* KRVAVA NOČ V UUBUAftt 40e.
t j.««!, t - - —	tfr
VIIA vOVfilAj ^'v /v.^ .v--... . . i
Cenik: knjig,
katere se dobe v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
S3 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N, Y
KRIŠTOF KOLUMB 20* KRALJICA DRAGA 20* LAŽNIVI KLUKEC, 20* MAKSIMILJAN L, cesar mehikan-
ski, 20* MALA PESMARICA, 30* MALI,VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.25. MALI VSEZNALEC, 20*. MARIJA, HČI POLKOV A, 20* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MIKLOVA ZALA, 40* MIR BOŽJI, $1.00. .MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ.40* MONTE CHRISTO, svetovna knjižica, 2 knjigi fino vez. skupaj $4.50. MRTVI GOSTAČ, 20* MUČENIKI, A. Aškerc, elegantno vez. $2.00.
NA INDIJSKIH OTOCIH, 25* NAJDENČEIv, 20* NA PRERIJI, 20*
NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zvezki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki, vsak po 20* NASELJENCI, 20* NASELNIKOVA HČI, 20* NAŠ DOM 3 zveski vsaki 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 15*
NEDOLŽNOST PREGANJANA IN
POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, 20* NIKOLAJ ZRINJSKI, 20* OB TIHIH VEČERIH, $1.50. OB ZORI, 70*
ODKRITJE AMERIKE, vezano $1.00 PARIŠKI ZLATAR, 25*. POEZIJE FRANCETA PREŠIR-NA. $1.00
POTOVANJE V LILIPUT, 20* POSLEDNJI MOHIKANEC, 20* PRAVLJICE (Majar,) 20* PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30*
PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* PRI VRBOVČEVEM GROGI, 20* PRINC EVGEN, 20* PRIPOVEDKE, 3 zvezki po 20* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 20* REPOŠTEV, 20* RIBIČEV SIN 15* RINALDO RINALDINI, 30* ROBINSON, broširan, 60*. RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50.
ROKOVNAČI. narodna igra 40* SANJSKA KNJIGA, velika 30*. SEN ILIA ,^15*
SIMON GREfJORIČ, življenjepis 50* SITA, mala Hindostanka, 20*
SKOZI ŠIRNO INDIJO, 304 SLOVENSKI ŠALJIVEC, 3 zvezki
po 20*
SPIL LM A N N O VE POVESTI 18	zv.
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	15*
2.	„ Maron krščanski deeek	15*
3.	„ Marijina otroka	15*
4.	„ Praški judek	15*
5.	„ Ujetnik morskega
roparja	15*
6.	„ Arumuqan sin indijanske-
ga kneza	15*
7.	„ Sultanovi sužnji	25*
8.	„ Tri indijanske povesti	25* D „ Kraljičin nečak	25*
10. „ Zvesti sirf	15*
11.	„ Rdeča in bela vrtnica 15*
12.	,. Korejska brata	25*
13.	„ Bog in zmaga	25*
14.	,. Prisega huronskega gla-
varja	25*
15.	.. Angel j sužnjev	15*
16.	„ Zlatokopi	25*
17.	,. Prvič med Indijanci 20* IS. Preganjanje indijanskih
misijonarjev	15*
SPISJE. 15*
S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20*. STANLEY V AFRIKI, 204
STEZOSLEDEC, 20*
STRELEC 20*	- j
STRIC TOMOVA KOČA, 60*
S\\ GENOVEFA, 20*	^
SV. NOTBURGA. 20*.
SREČO LOVE C, 20*
SVETA NOČ, 15*
Šaljivi jaka. 2 zv., vsak po 20*
Šaljivi SLOVENEC, 75* STOLETNA PHATIKA, 70*. TEGETIIOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* TIUNG LING. 20*
TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov $6.50.
TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjižica broširana $2.30, fino vezana $3.00.
V	DELU JE REŠITEV, 20*
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN. 80*
VRTOMIROV PRSTAN. 20*
V	ZARJI MLADOSTI, 20* WINNETOU, rdeči gentleman, tri
z\-»?zki, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50* ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽENINOV A SKRIVNOST, 20* ŽIVLJENJE sv. ELIZABETE 50*
ZEMLJEVIDI:
ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE,
veliki 25*. mali 10* ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mali 10*
V.; K M LT E VID Z JEDIN JENIH DR-ŽAV, 25*
RAZGLEDNICE. Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in rajnih mest Amerike, s cvetlicami, in humoristične kakor tudi božične in velikonočne po 3*, ducat 30*. Razne svete podobe, komad 5*, ducat 33*.
Ave Marija, 10*.
Album mesta New York s krasnimi
slikami mesta, 35*. OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
POZOR, £0 JASI I
Kadar vam poteče zavarovalnina na vašej hiši ali posestvu, obrnite ae na Franka Gouže, edinega slovenskega zanesljivega zavarovalnega agenta v Chisbolmu, Minn., in okolici. Zastopam najboljše zavarovalne drulbe v Zjedinjenih državah. Pošiljam tudi denar v staro domovino varno in zanesljivo po Frank Sakserju in iz-lelnjera vsa v notarski posel spadajoča dela. Za obilen obisk 3e vam priporoča
Frank Gouže, urad nad Bartolovo prodajalno,
Ch is holm, Minn.
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ni upravništvo ni uredništvo.
Goeppie Me Transatlantic.
[Francoska parobrodna družba.) Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta ia LjuKijane.
Poštni pamiki so:
"La Provence" na dva vijaka..................14,2 >n ton. rn.ono koniskih moči
• La Savoie" *• " *« ..................12,eno 2". <mhj	«»
' La Lorraine" " " " ..................I7 <IH> " 25 • *i0 " "
"I-a Tcnraine" "	____.*.............jO (»0 " Ji IKX» " *J
"La Bretagnc"................................p " *.• 0«i€> •• "
' La Gascogne"............................... p UUO " O.OOO " "
Glavna agencija: J9 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Chtscbrougb Buddie?.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtki^ c' JU, en dopoluhne n pristanišča štev. 42 North River, ob M. -on St., N. Y.:
•LA LORRAINE	20. jan. 1910.	*LA TOURAINE	24. febr. 1910.
•LA TOURAINE	^ 27. jan. 1910.	La Bretagne	3. marca 1910.
La Bretagne*	3. febr. 1910.	#LA LORRAINE	10. marca 1910.
•LA SAVOIE	10. febr. 1910.	*LA PROVENCE	17. marca 1910.
•LA PROVENCE	17. febr. 1910.	*LA TOURAINE	24. marca 1910.
fmSBiwatimm *mi im$j» pm in Tijak;!.
Jugoslovanska Kato!. Jednota.
finkorporirana dne 24." januarja 1901 v državi Minnesota.
L	Sedež v ELY, MINNESOTA.
[ i" t'	v"	URADNIKI: J f^i *
Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, EL Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. f Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 3S3, Rock Springs,
Wyoming.
» Blagajnik: IVAN G0VŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn, c v	HADZOEXIKI:	W
ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St..
Loinm. Obi«
IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. 0. Box 641, Eveletb, MiDQ. MIHAEL KLOBUČAR, UL nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet. Michigan.
POROTNI ODBOR:
IVAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Burdine, Pa.
IVAN MERHAR, HI. porotnik, Box s»f Ely, Minn.
1-	—-o-—•
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J, IVEC, 711 North Chicago St.. 3oli«u i"
• -o--
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
Drobnosti.
r —
KRANJSKE NOVICE.
Vlom na svet! večer. V veliki Dolini p. Jesenice <«b Savi je na sveti večer moil r.w> vlomil tat v !iiAo. kjer je postna nabiralnika in k.j< r je slutil nekaj denarja, ker je isti dan dobila posestnica vrnjeno posojilo. Denarja ni moiiel dobiti, d as i je vse preobrnil — zadovoljiti sc je moral zato ."i kronami, poticami. mesom, sekiro in krožnikom. Ob hrvaški meji. kjer je jxilno tihotapcev, bi vendar moralo biti več orožnikov, da bi .'•me in tudi bele tatinske cigane po-lovili.
Aretovana je bila brezposelna nn-takariea Marija Cvimova, ker je svo-jemu bivšemu gospodarju Petru Ste-pieu \ Ljubljani poueverila 72 K denarja ler je napravila še par manjših yndjufovih dolgov. Od lali -o jo sodišču.
Izredna toplota o božiču, T:iko toplega vremena o božiču, kakor je bilo letos v Ljubljani, se ne spominjajo najstarejši ljudje. Tudi ob mor- ; ju je vladala te dni izredna toplota. Tako sc imeli vy Splitu na bigiični dan 'Jo stopinj toplote.
Pobegnil je n ki ljubljanski rodbini 1 "detni deček ter je vzel sabo večjo svoto denarja.
PRIMORSKE NOVICF.,
Nov letalni stroj je baje iznašel inženir Živie v Trstu. Pred dnevi je govoril o svoji iznajdbi v nekem javnem predavanju. l'o njegovem zatrdilu bi bil stroj zelo enostaven in ne porabi niti tretjine toliko moči, da se dvigne v zrak, kot dosedanji sestavi. Stroj bi se mogel dvigniti navpično v zrak in obstati mirno v vsaki višini, ne da bi padpl nazaj na zemljo. Ic najditelj vsled pomanjkanja sredstev ni izdelal doslej nobenega večjega n odeln. vendar je pustil patentirati svojo iznajdbo.
Samomor v vlaku. Dne 27. dee, se .!«• v vlaku ustrelil med Gorico iu Štanjelom. krojaški poslovodja Herman K«M*Hehe, rodom i/. Ptuja. Njegovo 1 truplo so prepeljali v iprtvašnico na } Jesenicah. Vzrok samomora je ne- ! znan.	j
Hišne preiskave v Trstu. Poroča ( se iz Trsta, da je policija izvršila več hišnih preiskav pri osumljencih ! kaznivih dejanj in motenja javnega j reda. Zaprli so trgovca Mareella! Devaul zaradi listin, ki so jih našli i pri njem. Vršile so se preiskave pro- j ti trgovcu Ruggero Bernardino, v vseh j njegovih prostorih in v stanovanju, j kjer so zaplenili nekaj časopisov in fotografij. IliSne preiskave po bile j tudi v društvenih prostorih Assozia- ' zione Giovanile in pri zasebnem u- ; radniku Ferluga. Zadnji dve ste bili j brez uspeha.
ŠTAJERSKE NOVTOE.
Uboj. Iz Podgorja se piše: Nedavno sta pri Zevartovi bajti v Vele- ; nji soseda, oče in sin Juvan, polagala cevi za studenec. Po končanem delu je gosjjodar Anton Balant dal za t "likof" Žganja, ki so ga skupaj pili, naposled pa se sprli in stepli. Balant je bil tsko obdelan v tem pretepu, da i je nezavesten obležal pod milim nebom. Dobil je steer kmalu zdravniško pomoč iz Velenja in Slov. Gradca, prišel je tudi še k zavesti, da se je mogel prevideti s sv. zakramenti, pa telesne poškodbe ^o bili tako hude, <i" i4*	mladi mož teden pozneje. •
dne "Ji5. dee. umreti in zapustiti ženo in troje malin otrok.
Prevarjen usmovič. Ivo se je dne 27. dec. zjutraj z Dunaja proti Mariboru peljal ruski zasebnik Gottmann s svojo ženo. s katero sta namenjena v Rim in je v vlaku zaspal, mu je med tem časom neki uzmovič prere-zal suknjič in iz žepa vzel zavitek, v katerem je Gotman imel svoj potni list in vozni list ter nato izstopil in izginil s "plenom", o katerem je mislil, da so sami bankovci Ko je tat zavitek pozneje odprl, je moral kaj debelo pogledati, ker so se bili bankovci izpremeuili v potne izkaze.
HRVATSKE NOVICE.
Sensacijonelna aretacija častnika v Varaždinu. Iz Varaidina se poroča 13. dee., da so aretovali Vuka Je-lačiča, ulauskega poročnika, ker je poneveril erarske denarje. Poročnik Jelačič je brat varaždinskega velikega župana in nečak bana barona Rau-cha. A sled posredovanja rodbine, zlasti častnikovega ujea, se je stvar potlačila in ustavila preiskava. Poročnika so poslali v nek sanatorij, dokler se stvar ne pozabi.
Potres v sveti noči so imeli v Zagrebu. Oh 1. liri 10 minut zjutraj je prestrašil prebivalstvo fi do 10 sekund trajajoči potresni sunek.
Kdo in kje je hrvaška deželna vlada? Kako nepoučene so avstrijske oblasti o upravnih razmerah na sosednem HrvaŠkem, kažejo najlepše naslovi, pod katerimi dohajajo različni dopisi. Tako navaja "Agramer Tagblatt'', da je okrajno sodišče v Inomostu pisalo: Kraljevo slovensko deželno vlado v Zagrebu; dunajsko leopoldštadsko okrajno eodi.Šče se je obrnilo na: Notranji oddelek hrvaške deželne vlade v Osjeku; okrajno sodišče v Ogr. Hradišču je naslovilo svoj spis na: Vlado za dalmatinsko-rhrvaško in slavonske deželne jezike; okrajno sodišče v Dunajskerr. Novem mestu je pisalo: Ivralj. hrvaško-dal-matinskemu namostnišlvenejnu svetu v Zagrebu in okrajno sodišče v Her-nalsu na: Ivralj. srho-hrvaško deželno vla-lo v Zagrebu tnajbrže je pisec '•ul nekaj zvoniti o srbsko-hrvaSki koaliciji!); okrajno sodišče v Meranu je kratko naslovilo: Kralj, slavonski j vladi v Osjeku; okrajno glavarstvo (v Anistettnu pa: Kralj, hrvaškemu mSnisterstvn zia notranje zadeve v Zagrebu. Iz tega se vidi, da je HrvaŠka Avstrijski birokraciji španska j vas.
Konec vlade barona Raucha. Zagreb, 20. decembra. Tukaj se z vso gotovostjo pričakuje, da poda ban baron Rauch takoj, ko bo imenovano v Budimpešti novo ministerstvo, svojo demisijo. Hrvaška kriza se bo rešila i v sporazumu z novo ogrsko vlado in večino hrvaškega sabora. Naslednik j Rauehov bo bodisi Pejačevič ali pa Tomaševič. Mogoče pa se sedaj se-; stavi le začasna vlada s kakim generalom lia čelu, katera bo razpustila sabor in vodila nove volitve, pri ka-: terih pa bi vlada bila popolnoma ne-[vtralna.
BALKANSKE NOVICE.
Senzpcijonelcn proces ▼ Belgradu. ; Belgrad, 27. dec. Pred tukajšnjim i sodiščem se bode vršila obravnava proti nek lanjem uradniku finančnega ministerstva, rojenemu Bosancu, po imenu Sovriču, ker je ukradel iz dis-pozicijskega . fonda 130 tisoč kron. , Sovrič se izgovarja, da so ga ministri Milo VB novic, PaAič in sekeiiski načelnik Bnntafkovifr pooblastili pora-
-**—*» ~ • ~i -1 ii * i« » «« m ii —	m ^ ti m
CARNEGIE TRUST COMPANY,
115 Broadway, New York.
Glavnira in prebitek................$2.500.000,00
Depozit&raa za državo in za mesto New York.
URADMK'I:
J. B. Ekiciimann, Freshlent-
James Ross Cvrkan, Vice-President. Kobekt L. Smith, Vice-President. Stanton (J. Dickinson, Treasurer. Kofjei-i B. Moosuead, Secretary. John J. incKixaox. Ja. Ass'nt. Treas , Albekt E. Chandler, Asa't Sec'y., La\vi:i:xcb A. Rama<;f., Trust < »Hirer Ciiaki.es E, Hammktt, Ass't., Tr., l.tVEHTKit tr. Ram., Auditor, Cuas. M. bcis.i, Ass't- Auditor, Puiur J.' K »sv, Ju., C^sliier.
Dolo'cna itorozitAma »a N^w Yurie Cotton Fxr-harp^. N«w VorK 1 ro-iie* ]'Jxchan«je in New York Coir< o 1 \< bnnr-
^.istopnik drzavi.c til«K;i|ne y.a u'pzbvo T crincsy.cc. Carnegie voruosmc shramblce pud bun^r.imi t-ro^tci
biti denar v sib^ke narodne svrhe v j Izsili. Obravnava se vrši tajno.
Priprave za vseslovanski kongres.
Sofija, 21. tlecembra. V prostorih : * Slav Ijanskega družestva*' so imeli zastejHiiki vseli bolgarskih kulturnih društev, vseučilišča in ol finskega sveta sejo. da dogovore glede priprav za slovanske kongrese, ki se imajo prihodnji spomlad vršiti v Sofiji. Na ; seji je bi! izvoljen poseben odbor, «>?>--stoječ iz zastopnikov v.-eh bolgarskih kulturnih društev, ki ima izvršiti vse potrebne priprave za vseslovanski kongres, za shod slovanskih zdravnikov in za vseslovanski časnikarski kongres.
Kdaj bo vseslovanski kongres v Sofiji? Sofija, 27. decembra. Po infor-iračijali na doliro p<mčenem mestu sc prirtsli vseslovanski kongres v Sofiji v prvi polovici ^meseca junija 1'JK).
RAZNOTEROSTI.
Glavo mu je odtrgalo. Strašna nesreča se je zgodila na Dunaju na juž-:ii železnici. — :U> let stari K:irl Soška. uslužbenec južne železnice je padel z vlaka in kolesa so mu odgrizla glavo o l trupla. Truplu so spravili v Inzersdorf.
Opora človeške družbe se je zopet zrušila na Nemškem. Iz Beroiina javljajo. da je ušel pred 1-1 dnevi iz Weitnarja bankir in nizozemski konzul Schulze, ki je na popolnoma neve-rojeten in nepomljiv način kradel poverjeni denar. Državno pravdništvo je izdalo za njim tiralico, ali najhujše pri tem je, da niti ne slutijo, kam jo je pobrisal.
Strašen zločin se je izvršil v Hcll-huehlu v Švici. ske Inju živinotrž-! ca Bisanga je izbruhnil ogenj in ko so ljudje u li li v hišo. ki je že tudi i gorela, so našli truplo žene. hlapca in j Bisangovega dečka ustreljena. Tudi živihotržca pogrešaj<>, ker je najbrž v skediiievjcm tiamovju. Skoro gotovo .je, da je on storil strašni zločin, ker i bi se bi! imel zagovarjati pred sodiš-| 'jem- radi neke nepostavnosti.
Smola dveh ulomilcev. Na Dunaju sta dva ulomilea prx neki zasebni ženski razbila om*iro in v trenutku, ko sta si prilastila nakit, je prišla v sobo nečakinja obkradene osobe. Oba ulomilea sta prestrašena pobegnila vsak na svojo stran. Enega so j prijeli na ec-Ii. drugega jia. ki je sko-•i! v tramvajski voz, je o Ivedel takoj j policijski stražnik, ker se mu je tako-rekoč vsiljivo zaletel v naročje.
Od "pravih ruskih ljudi". Minuli teden so v Saratovu slovesno otvorili novo vseučilište. Pri otvoritvi je bil navzoč jeden katoliški, protesiant--k: in mohamedanski duhovnik, samo pravoslavni je manjkal. "Pravi Rusi'] so namreč sklenili bojkotirati slavnrsi. ker vidijo v vseučilišču novo ognjišče politične propagande.
Najnovejši dunajski dovtip. Ivako pa de-biva Srbija denar, la nabavlja vedno nove topove ? — S tem, da prodaja ministru Acrenihaln — fal-sil icirane dokumente!
Zaplenjeno cerkve in samostani. Tretje poročilo o zaplenjenem premoženju razpuščenih redov se je pred nedavnem predložilo francoskemu parlamentu. Poročilo sega do leta 1H08. Takrat so prodali z.'rcd 735 zaplenjenih samostanskih posestev sani o 320. Za ta prodana posestva so dobili žalostno svoto .1,441.791 frankov. katerih del je šel v državni zaklad. drugi del je pa ostal v rokah raznih odvetnikov. Leta 1901 se je
začelo prodajati cerkvena posestva. Do leta 19(1.1 so jih prodali C4. I nudi pa so pri teli posestnih razpravah zgubo 372.397 fr., ki jih je moral pokriti državni zaklad. Leta l9l.Mi so izvršili .">3 prodaj, ki so izkazale p;c-bitka .VJiUK'0 frankov, leta im>7 se jih izvišilo 1l!l in so izkazale čistega prebitka 1.94t5.r»9.") frankov, končno se je leta 190S izv ršilo 11 likvi laiij s _\.">7.">.8J(> frAnki prebitka. Z ozirom na te jiodatke se je izvršilo vsega skupaj kakih -!(!:> razprodaj in dobro
c t o je prineslo i-> samo 27 fnilijo-nov.
Jo in ono.
Največji tiskarski stroj na svetu.
Neki pariški inženir je sestavil tiskarski stroj, ki je največji. To je j rotacijski stroj, ki-tiska na obeh koncili. Dol« je ld metrov, širok r:u— tre i:i visok "> metrov. Na vsaki >l rani lahko tiska istočasno |h» en časf>-pis. ki ima .'52 strani. Težak j<- TOO iisoč kilogramov, ima 1<> cilindrov. >90 valjev, ki prenašajo barvo, in rabi 120 konjskih sil. Izdcdan j - bit za neki veliki časopis, ki izhaja v But nos Airesu. Argentina, in so ga prciuljali na posebnem parniku iz Francoske v Ameriko.
Draginja.
Prebivalstvo silno trpi ob sedanji splošni draginji, . ki skoraj enakomerno vlada v vseli avstrijskih mestih. Izračunali so. da sc j.* tokom nekoliko let stanarina povišala za 21 odstotkov, kurjava za 23 odstotkov, obleka za 12 odstotkov in potrebna živila za IS odstotkov. Draginja pa sc nikakor no omeju j • na Avstrijo. Treba je v zadnjem času samo pri-, merjati tržna poročila z Dunaja iu ■ Beroiina in razvidja se, da niso n:t primer cene poglavitnih vrst mesa v Berolinu nikakor nižje, marveč celo | višje nego na Dunaju. Tudi perut-j nina in divjačina, zelje, riž ild. so vi Berolinu dražje. Sc dražja nego v! Berolinu so živila v Parizu, ki je kakor Dunaj obdano od užitninske črte in da je po vsej Francoski prav taka draginja kakor v Avstriji. To pač najbolje dokazuje francoski vojni proračun za leto 1911). Frai::-oski vojni minister zahteva namreč 1P: milijona več za oskrbovanje ar.r:: d in sicer z izrecnim povdarkoin radi obstoječe tlraginje.
Proces proti 3G0 duhovnikom.
Tz ^'aršave javljajo: V guberniji Kovnanski je [>o naloun ruskega mi-nistersi>a za notranje .slvaj i oldožg-l nib .'5G0 duhovnikov. jMed njimi se nahaja tudi en škof. iiazlog ta, da niso prijavili one slučaje. 1-j -r so pravoslavni prestopili^ v katoliško cerkev.
NAZNANILO.
Pred par dnevi smo sprejeli iz Chieaga. III., Money Order za $1.50, ki je podpisan po Jernej Novaku — brez vsakega daljšega pisma. Ker toraj ne vemo. za kaj je ta denar namenjen, prosimo, naj nuni zgoraj omenjeni to naznani in svoj naslov pošlje.
Upravništvo "Glasa Naroda", 82 Cortlandt St..
New York.
Hjihove privlačnost je bpeisnejna.
Čiisti turški tobak, kterega se rabi pri izdelovanju je tak, cla se te cigarete vsakomur priljubijo. Iz tega tobaka se izdelujejo le najboljše in najdražje cigarete. kterih sine more vsakdo privoščiti, Vte to smo pa spremenili in sedaj se je med našimi kadilci našlo mnogo kritikov, kteri nad vse hvalijo
Tttrkey 8ed Cigarettes
r
Le našemu velikanskemu nakupu
| Bogate, lepo jlišefie in ialtke.
' ^WMSflKt^ifri^^TB^ilfl ^aret? Ka^or J®'1 za morete kadi i \"i, ako	..." —$
*™BB™B8iisyil,*iB8KSBa kupite Turkey Ked Cigari i o.	^^•
10c, za 10 Pri vseh prodajalcih cipr. Kupite danes jedno škatljo. Poskusite jedno in prepričajte se.
S. AN AR GY KOS, A Corporailcc, owned by ti e AMERlCiJ:< TOBACCO CC.
Iščem brata FRAX.IA ZORKO. doma iz Novega mesta, po poklicu ključavničar. I>elal je blizu L'0 let pri tvrdki tJchriider !.apj» t-; Siihne v Cradcu na Štajerskeni kot delovodja. l>ubil sem pismo od doma. da se sedaj nahaja nekje tu v Zje-dinjenih državah. Prosim, ako je tu. naj se mi s-im javi, oziroma prosim vse rujake. ako slučajno z njim v dollko jiridejo. da mi i<:e-j::i naslov pošljejo. — John Zorko. 1127 Maple Way. Iiraddoek, Pa. <i.-M7—p
iX	-ti.i« J-JjVS.
Ihuztvo sv. Alojzija št. 18 J. S.
J. v Kock Springs. Wvo.. je imelo line HJ. deceinlira glavno z!:ori>^an J< in volitev novih uradnikov za leto ilJMO. Izvoljeni so !.'ili sledeči: Pred- ' -•d:::!-: Ffan Eržen, podpredsednik -it -ip S-:'iak, 1. tajnik Ivan !!jj!>:, il. tajnik Fran Frlie. blagajnik Fran KržiŠ::1:. zastoj>nik Valentin St:ili<-. zapisnikar Tonuiž ('adež; nadzoni:-!i: A :<m Kortur-i, Alojzij Tavčar i • Maks Ivi-;.!- tik; bolniki odbor: Sniri ; :tr. i\an UIdak in Valeiiy :i i i* ne-'i-ič; n;;>:š::!i: Fran Subie Jiatevž IJaniovš in 1'daž Tavčar; vratar Ivan Sedtj.
Tem potom opozarjam vse člane r.iišeg:1 druživa, ki stanujejo izven i•'■.- Sjirings, da redno pošiljajo sv«»-. čne prispevke, ker s tem si i; -uijo sebi in meni veliko sit-
iliir ; 1.
Objeti nem hočem poročati nekoliko o stanju našega druživa, da razvid i jo oddaljeni člani, kako stoji družtvo v finnncijelncin ozirn. Družtvo je ime-; lo dohodkov od I. januarja l!IOf) do :>!. d-M-embra 1!><K>	stroškov j
]>a ••?•">"_! 1'.)..'JO, j»reostanek .^4'>i>..V). , prej v blagajjii .f.">.']7.{).">. Toraj je i sedaj v Ida raj ni $l(Hj:i.G0. Ka/.vidi se, da sm«» v pretekle.m telu ftnanci-jeluu dobro na])redt»vali. nakar se je pa družtvo za 11 članov v številu krčilo in vzrok temu je: slabe delavske razmere.
Pri seji dne 10. decembra darovali smo za nesrečne vdove in sirote v Cherry', 111., -$2").00 iu za nesrečno družino v Syracuse. N. Y., $0.00. — Iskrena zahvala vsem darovalcem!
Pozdrav vsem članom in članicam -J. S. K. Jed note.
John Putz, T. tajnik.
P. O. Box 2."»:!.
Srečal Sreča!
PRIČNITE NOVO I.ETO Z NALOŽITVIJO DENARJA, KAR VAS OSREČI IN OBOGATI
Prodajamo delnice rudnika, ki m> nahaja v IJlc zardu, Idizoi-udl nrvjs Ontario, < aitada. Proračnnano ie <!se v t<in mdnikn priibdji v.sitkt leto lahko zu S4,0-0.0U0.0U utile.
Najvarnojšii u.ijliilroišc I:< i is<i nr.seč*tt r::!t žife* dcnsrja
v letu 1!)1().
Delnice	komad.
VREDNOST SE 30D£ V KRATKEM F O ČET VOR IL A %
Poleni se bode tudi vrednost naloženega V ašepa denarja v tolike
pcmncžlia.
< J lasom izjave rudniških zvedeju : v \ Z iediitjcilt di. av;:lj <!•' teg) rudiiika, st; mora v ujem i rid .hili z.i
iS S STD E SET All I -l v? O T C? \r kLDC. - VAŠE DELNICE BODO POTEM VREDNE NA TI5GČE DOLARJEV. VI liODETE OBOGATELI.
Ta ponudita bodo volja v ua ic par rfui. i/jodn 1 c vsfrd tejra tak< in izrr/if« /dolalšojo p ;,šn;o, v litero na: išit(- V; >r iusp ju unsloi ter število drhnr. Uwi e ifičolr hi yit i. t«-r i • f-ljitr vso to iikiii. Slan kot
K):;(i ton rude je pripiavljeit' r:,7; oslarije iti v j-.r duevilt se vred :irj.st Vaših delnic poni i;'•:<». V-a ki <!:iu |«.«nei .:$ : •: . uadalnji pridobit ve in trajna po:nuo:;:itvv ]»ridotwCve j • iik : ; , ve« }>j vrednot d <-init'.
K K ODLAŠA.I TE. — Vebka bogastva nn-iiških ir;li; i-nrjev 8< nastala, ker so kup li delii;« e tedaj, k«> 1 ile po ceni.
Zemljiška I;a> 1 ;o/an (viuyyo *l; (ii th/ !» »aiii:. Izpolnite sledeči kujoii:
Želim..........delnic v;i> druži' -, v.-"i-d čerar prilagam nakazineci
ali money order za $......v polnem zi • . V.».
I me....................... t.......
Naslov................................
3!< sto............ ... .di v.: va .... . . . .
COBALT NICKEL COMPANY, III Fifih Avenue, NEW VCKK CHY
;	PJ-ionc
|	/JfJi. FBAKK PETKOVSEK,
i	V'. ^Jgfl 718-72® Market St., WAUKEGAN, ILL.
"	j -aiM-'i* PRODAJA fina vira, najbolje Iganjete
*	\'/-	>*»rstnc amoike — patentov ar. a id»
*	PRODAJA volne listke vseh prekomor-
*	^ POŠILJA denar v jtari kraj 7ancsljivo
i	I UPKA VLJA v^c v notarski posel spada-
; _J_if.č-t .'e^._i
i	Zastopnik "GLAS NARODA", H-2 Cortlandt St.,New York.
FdOfcJAJCI, zahtevajte in kupujte v saioonih in drugih
trgovinah lc	<
Giril-Metodove linijske smotlke in vžigalice.;
^ Ako Vaš saloonar ali trgovec ne prorlajn omtnjcnih srnodk ( in vžigalic, pojdile k onemu, pri kterem jih gotovo dobite.
Vvažujte vedno, da trgo(*cc, ki ncj>rodaja blaga, ki je na- * rodu v korist, tmii ne zasluži podpore onega naroda, od kterega se preživlja.	\ Glede pojasnil in naročil obrn tc s? na glavne zala'gaieljc < za Ameriko :
Al. Ausenik & Co.,
82 Cortlandt St,, New York. 1
. . »■ ■ j
^^	JAMSTVO ^^^^
PRODAJE, KAKOVOSTI IN ČISTOČE.
S tem se zarežemo, da na odjemaleevo pošiljntvene strožke (na podlagi načega eeniIvil^ promenitno ta zavojkodanj.skeganosljrrif-n ali Copenhagen Snuff za kterokoli vrsto Izmed na.ŠiL! nosljancev in sicer ob vsakem čiisu pu-d ^.mekoni tu določenega časa: to se zgodi, ako tobak ni bd poškodovan potem, ko je biljodj>osiaii i/, naše tovarne.
Zamenjajo se samo polni zavoji in o tem se mora nas obvestiti, da zamaremo tako določiti povračilo blaga.
COPENHAGEN SNUFF je izdelan iz najboljšega, starega in dobro dišečega tobačnega iiet ktereinn je pri dej an delež povsem čistili tobačnih zniesi. Nosljantc je prepariran tako, da mu ja odvzeta vaa ^rrenkoha in kislina naravnega listnatega tob ika.
COPENHAGEN SNUFF JE NA SVETU NAJBOLJŠI TOBAK ZA Č1KANJE IN NOSLANJE.
Zgorajšnje jamstvo je pridejano vsakemu zavoju nctljarca Copenhagen Snuff.
Prireditev nosljanca je znanstveno izgotovJjena. Prepari?anje pomenja za tobak ono, kar pomenjo kuhanje za jed in vležanje za vinoT Copenhagen Snuff sc pred vsem rabi kot tobak za čikanje. Ker obstoji\r. finih drobtinic čistega tobaka, si obrani tem večjo moč, tako da je njegova raba ekonomične vrednosti, ker daljše traja.
Ako g* nimajo na prodaj v prodajulnicali v vaši bližini, vara gadopošljeino po določenih cenah v kterikoli kraj Zjedinjenih držav in sicer poljubno količino Copenhagenea v Skatljab
po 5 C«BtOT.
, C*-.. .
(Nadaljevanje.)
''Mi 110 pade v glavo. Kakor liitro bi imeli lopovi denar, bi me usmrtili."
"Prav gotovo. Toda, kako prideva ven? Prepričan sem. da je samo ta vhod in izhod. In tudi, <"-e bi bil še kak drug izhod, bi naju vezi zadrževale, storiti kaj v na.-o rešitev. Xa oprostitev niti mi-liti ue smeva."
"Non-senn?! Prosta bodeva!"
"Na kak način?"
"Ven bodeva šla."
'"'A kdo nam odklene!"
"Moj prijatelj, kterega imenujejo ti lopovi nemškega efendija."
*'Saj *te slišali, da je že sam vjet!"
''Mu ne pade v glavo!"'
"'Ne bodite tako sigurni! Saj veste, kako se je nam godilo. Še braniti se nisva motila.T*.
"Pri njemu tega ni treba. On ni tako neumen, kakor midva, da bi se vjel v past."
"'Tudi, če jim ničesar ne< storijo, ne smeva na nje računati, vendar ne more vedeti, kaj se je zgodilo, in kje se nahajava." " Potom ga pač ne poznate.. Gotovo pride.	•
"Ne verjamem. Svetovni čudež bi bil." "Kaj stavite, da pride?" "Ne maram staviti."
'Zakaj ue? Jaz zatrjujem, da pride kar naenkrat notri. Kako visoko
staviva?"
Celo to priložnost porabi Sir David Lindsay za stavo; to je pač ena njegovih strasti. Toda tolmač naredi tako, kakor vedno: noče staviti, ampak odgovori:
•'Nimam denarja in tudi ne veseli me staviti. Sieer bi pa tudi rad vedi-I. kako bi se mu moglo posrečiti, priti sem notri."
"To ;t njegova stvar. Svojo glavo stavim, da pride!" "Je že tukaj!" .;akličem se.laj glasno. "Sir, vašo stavo bi dobili." Za nekaj časa ostane vse tiho: potem pa zadoni veseli glas Angleža: "All devils! To je bil njegov glas! Dobro ga poznam. Ali ste tukaj Master Charleyf "
"Da. in Halef je pri meni."
"Ileigh-day! So že tu! Ali vam nisem povedal! Ta človek pride, predno ga kdo pričakuje. O nebesa, kaka sladkost! Sedaj bodemo mi pretepali. Toda Master, kje pa tičite?" "Tukaj v temi. Takoj sem pri vas."
Halef lahko ostane: jaz pa vržem vrvno lestvico čez zid in pridem na drugi strani doli.
•'Tako. tukaj sem! Podajte mi roke-in noge, da vas oprostim vezij. Potem pa hitro pobegnemo."
"O ne! Tukaj ostanemo."
"Zakaj?"
"Da lega lopova pretepeni, ko zopet pride."
"Sa.j ga tudi bodemo, a ne tukaj. Bič je postranska, prostost prt1 glavna >tvar. Alim sr.m ne zadostuje; tudi druge hočem imeti. Vstanite j in idite v. menoj k steni!"
A ezij porežem in porinem oba k steni.
"Kaj pa je tam? Vrata?"' vpraša Sir David. -
"Ne, ampak luknja v skalovju, ki- vodi kakor dimnik v votlino in ki se končuje v votlem drevesu. V njem visi vrvna lestvica, po kteri zamo-remo prit* ?»o«i. A bojim se. da se ne moreta zanesti na svoje roke/"
"(V se gre za prostost, bodo storiji svojo dolžnost. Well! Že čutim, ] •la s<; mi : ačne kri znova po žilali pretakati."	-j,	J
' Mba zečntta otepavati z rokami, da jih poživijo. . jlaz potegnem. svojo., svetilno stekleni i<o iz žepa in razsvetlim lestvico in zid, du.se za more ta ■ orije.itirati Zraven jima razložim napravo.
"Že slišim, že slišim!" pravi Anglež. " Lopo bode šlo. Jezi me san:o. da rni ne dovolilo, da tega lopova tukaj počakam.*' "Zunaj .mi dobimo " " 'lie.;? — Gotovo?"
"Da. K kopi gremo. >ko/.i ktero so vas potegnili v votlino. Tam selijo lopovi zraven ognja in mi jim bodemo z našo ljubeznivostjo krajšali čas."	!
"Very well, very well! Sedaj pa glejte, da pridemo hitro k njim! . e .'m* lite ni1, da se vam ne zahvalim sedaj: za to je še pozneje časa. dovolj."
"Seveda! Idite naprej. Jaz vam sledim. Potem naj gre tolmač in llaiei pa naj hode zadnji."
"Ta.' Kje pa tiči dobi i hadži?"
'" rni strani čaka. Toraj naprej. Sir! Držal vas bodem. če vam roke odpo\edo službo."
Plezanje se prične. Seveda ne gre preveč hitro oel rok. ker so roke obeh! v-!e<i vi->:ij skoro otrple. Vendar pridemo srečno iz luknje.
Ko jura pomagam tudi z drevesa, kar je v temi poti*ebno. zlezem zlezem zopet v drevo iu potegnem lettvieo gor. Potem jo odrežem in; Vi^cm na : la. Nato splezam, zopet doli. Lcstvico zvijemo skupaj in v za-i inen.i jo seboj.
Ker Anglež in tolmač ne poznata pokrajine, ju morava voditi. Kakor, hitro pridemo dovolj nizko, da skriva skalovje odsev ognja, lestvico za-! žgen.o. Še nekaj suhih vej vržemo na njo, da je popolnoma uničena. Plamen nam osvitluje pot, in radi tega gremo lahko hitreje in sigur-
naprej. Vendar ognja ne bi mogel v dolini videti, ker ga zakrivajo peeh.e.
Ko pridemo eledi, lezemo kolikor mogoče hitro med grmovjem napnpj, ker nam j« mnogo na tem ležeče, da se lahko prej pokažemo, predno se o l-i.ravi Alim zopet v luknjo. Ki> pridemo na pripraven prostor, -e? vstavimo. Halcf mora uino po Oškota in Omarja. kakor tudi po puške.
Ko čakasro. ne spregovorimo niti besede. Šele. ko morajo biti pi iča-kovani že dovolj blizu, vpraša Sir David:
"Ka.j storimo z lopovi, Master. Vsled vaše znane milostljivosti skoraj pričakujem, da jih pustite brez kazni.""
"O ue. Do.-edaj sem jim prizanašal. Toda za to. kar so z varni nameravali, „'ih mora doleteti kazen. Niso hoteli samo vašega denarja, ampak tudi vaše življenje."
"Well! Kaj hočete storiti?"
"Najnrvo <e jih moramo polastiti, drugo pride potem samo. Nas je 'est in in an o opraviti z dvanajstimi možmi: |x»lemtakem prideta dva na enega, razmerje, ki pod sedanjimi okolnostmi ni ravno neugodno."
"Tako tudi jaz mislim, a nimam orožja.*'
" Dobili Lodete puško, mogoče več. Ogljar in njegovi l.ju Ije jiii nimajo pri sebi: potem so tora.j v sobi. od koder jih lahko dobimo."
Stojimo namreč tako. da zamoremo pregledati vso druščino. Tudi uovodošleei nimajo pušk ker slonijo, kakor že omenjeno, na hišnem zidu. Teli pušk se nam tora.' ni treba bati, ampak k večjem starih, nezanesljivih pištol, ktere imajo trije izmed njih za pašo m. Alim pa je še vedno brez noža in pištol.
Se la j pr«de Halef z obema tovarišema. Naročim mu. naj gre skozi ol.ne v hišo in naj prinese vse puške, ki visijo v sobi. V lo svrho se splazimo do okna. ki je dovolj veliko, da more Halef notri. Sedem ostro nabasani h pušk nam poda.
"Gospod." pravi, ko pride zopet ven. "ta ogljar mora imeti celo zalogo nu:k. Že včeiaj je moral dati Aladžijen a dve puški, in tukaj jih je solem. za njega, njegove >tiri hlapce. Suefa iu koiiadžija. kterih pu-ke smo pokvarili. Včeraj jo viselo samo solem pušk v sobi. Kakor mi.-Iim, je Saika \ so Zutovo tolpo preskibljeval z orožjem."
Ko puško preiščemo, pronajdemo, <la >o istega kalibra, kakor Oškoto-va in Omarjeva. To je za sir Davida in tolmača jako ugodno, ker so lahko poslužujeta njihovih krogelj. Lindsay si < besi š«iri puške čez rame, tolmač pa tri. To izgleda jako nevarno, a ni tako hudo, ker so vse puške eno-eevko!	t	'
•'Ka.i na sedaj?'" vpraša Sir David. •"Orožje imam. in sedaj bi rad stv*ijai." ...
"Samo, ee bode pedrebno,"' mu rečem. Ni jih treba usmrtiti,"
"A mene so bedeli umoriti! Post Peljal jih bodem brez pomisleka. Well!"
r 'ij. hočete postati morilec? Pretepli jih bodemo raje. Včeraj >em videl viseti vrvi na vozu: mogoče so še sedaj lam. Halef. pojdi jih iskat! Vi pa. Sir. so plazite z tolmačem na desno. Mi gremo na !e\o. tako. da dobimo družbo v sredo. Ne stopite preje izza grmičevja, dokler ne slišite, da vas želim. In pazite, da vaju nikdo ne opazi."
Kje je moj bratranec ANTON Š0-! LAB t Doma je iz vasi Trbinc pri Mirni na Dolenjskem. V Ameriki je že kakih osem let in pred petimi leti je bil v Clevelandu, Ohio. Ce kdo ve za njega, prosim rojake širom Amerike, da mi nazuani njegov naslov, za kar mu bodem hvaležen. ali pa naj se mi sam javi. — John Mcžan. P. O. Box 51, Hope-wood, Fayette Co., Pa.
(12-11—1)
Iščem moje brate FItANJA in JOSIPA KKAITZ. Doma sta iz Grahovega pri Rakeku. Kdor izmed rojakov ve za njih naslov, naj mi nazuani, /a kar mu bodem zelo hvaležen. — Louis Kraitz, P. O. j Box 28. Newer!", Pa.
( KM 7— 1 >
1 K'je je JOSIP K AR M I" L, po domače Kovač? Pred 4. leti jo bil v Imperial, Pa., iu sedaj pa ne vem, kje se nalflja. Kdor ve za njegov naslov. naj mi blagovoli naznaniti, ali pa še najbolje je za nje*ga. če sc mi sam javi. — John Mrak, P. O. Box -Ji;, Valley, Wash. •■<1:5-17 1)
Had bi zvedel, kje moji prijatelji: JAKOB ZA LAŽNI K. JOSIP LI-BKRSAIi in IVAN VAROGA? Pred dvema in ped leti so se nahajali v Braddoeku, Pa. Prosim cc-njene rojake, če kdo ve za njih naslov. naj mi ga blagovoli naznanili, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali naj se mi pa sami javijo, ker jim imam nekaj posebnega poročati.— Joseph Hauptman, P. O. Box !G7, Anderson. Ind.	(12-18—1)
Kje so: NIKOLAJ DELAČ, MIHAEL KAPEL. PETER UŠAJ, ERNEST BANČAR in JOSIP ZNI-DARŠIČ? Vsi zgoraj navedeni imajo nered v družtveni knjigi oel družtva sv. Barbare postaja št. 10 v Coketon. W. Va. Ker je prejšnji postajni tajnik napravil veliki nered v zadnjih treh mesecih in jo je potem popihal nekam v Johnstown, Pa., zato prosim, da se vsi imenovani oglasijo nemudoma pri zdolaj podpisanemu, inače sem primoran pri prihodnji mesec tj i seji vse izključiti. — John 1'rbas, P. O. Box 292, Thomas, W. Va. (i;j-14—1)
POZOR ROJAKI!
Varujte se rojaka FRANKA AV-•SEC. Doma jo iz Gorenjega Jezera pri Starem trgu. Po desne j strani obraza je opečen, da ga vsakdo lahko spozna. V Zjedinjenih državah se nahaja že osem let in po njegovih žepih vlada ved na. kriza. Opel ari 'vsakega, kterega le more in nas tu je opeharil za $160. ter še za hrano za en mesec. Na vse to smo mu pa še dali, da pošlje bratu za vožnjo iz Idaho. Naplavšal nas je namreč, da brat Matija nima v Pouderay. Idaho, ne jela in ne dela.
Jacob Debevc, P. O. Box 286. James City. Pa.
SVARILO.
Vse rojake in rojakinje po širni Ameriki svarim, da se ogibljojo nekega PAVEL MAJ KRI.K. po domače Marliov Pavel, doma iz Predgrada.
i okraj Črnomelj. Pred nekaj meseci jga ji? noč požrla na Evolethu, Minn., in pobrisal jo je v Calumet. Mich. Meni je odnesel $S.'5.()0, ki sem mu plačah« za listek iz stare domovine, {hrano in stan skoro dva meseca iu J storil je še druge loj>ov.šeine, ktere pa ni mogoče javiti. Ker je bil tukaj na Evelethn zanj "warrant", jo , je dot i'-ni pobrisal v Calumet, Mich-, in pot« m sc boječ, da pride tudi tam policiji v roke. pa v New Vork in se nahaja nekje v Biooklyu Borough. , New- Vork. Za toraj svarim vso rojake in rojakinje, da se ga izogibate.
Marija rleglar. (13-20—1)	Eve let h, Minn.
^fcfcijiK«.^ 4 tv » g*
POZOR ROJAKI!!
Varujte se po nizki ceni ponujana zdravila in onih zdravnikov, kateri vam hitro zdravljenje obljubujejo.
Ravno sedaj je najnevarnejši čas, ko človek najhitreje oboli. V tem času se najrajše oglašajo zdravniki-mazači, kateri bolezni niti poznati ne morejo, še manj pa ozdraveti. Ponujajo pa bolnikom po ceni ničvredna zdravila, ki pa več škodujejo, kakor koristijo.
VARUJTE 5EBE IN VAŠO DRUŽINO.
Vsak Slovenec mora čuvati samega sebe, kakor tudi svojo družino pred takimi zdravniki in zdravili. Ne pustite se zapeljavati in na ta način varati od zdravnikov, katerih nobeden ne pozna. Slavni zdravniški za vod COLLINS NEW TORK MEDICAL INSTITUTE je poznan pri vseh Slovencih, ki mu hvalo dajejo in ga častijo. Tekom pretečenih 13 let svojega obstanka so zdravniki tega zavoda ozdravili na tisoče Slovencev. Vsled tega se nahaja v tem zavodu tudi na tisoče in tisoče zahvalnih pisem od Slovencev, katerih drugi zdravniki niso zamogli ozdraviti, ker ne razumejo zdraviti in ne poznajo pravih sredstev in dobrih zdravil. Zdravniška spretnost in čudodelna metoda zdravnikov The Collins N. Y. Medicsl institute je še
vsakem pomagala.
Ako toraj boljajete na katere j označenih ali slienib bolezni, kakor; bolezni pljuC-, prs. jeter, črev, želodca mehurja ali bolezni v grln. nosu, glavi, nšesih, očeh. ali ako imate katar, kašelj, težko dihanje, bljuvanje krvi, mrzlico ali vročico, nepravilno prebavo, zlato žilo, renmatizem, tragnje po životu, nečisto ali pokvarjeno kri, vrtoglavost, nervoznoet, vodenico ali kako dnino živšno bolezen, anemoglost v spolnem, občevanju, posledice samoizrabljevanja, mazale, hraste ispadanje las ali kake druge kožne bolezni. Vse ženske bolezni, kakor padanje maternice nerodno čiščenje, neplodovitost, beli tok, sifilis, jetiko itd. Ako imaste tajno mežko ali žensko bolezen, ne odlašaj to niti dneva ter pridite osebno r to znameniti zavod ali pa pišite v slovenskem jeziku na
The Collins New York Medical Institute
140 WEST 34th STREET - NEW YORK,
kjer ste lahko sigurni, da dobite najboljša zdravila, izborno postrežbo ter bodete pod oskrbo glavnega profesotja in ravna- ! telja tega slavnega zavoda, kateri je ozdravil že na tisoče Slovenccv tekom 13 let svojega obstanka tega slavnega in ] dobrodelnega zavoda. Vsakemu slovencu je znano dobro ime in slovitost THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 1 in da je jeden najstarejših in najboljših, in da je edini zdravniški zavori v New Yorku ki se sme imenovati THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in da. oglašuje samo zato, da vas ozdravi. Mnogo drugih zdravnikov ki danas po časopisih oglašajo in zdravila po nizki ceni prodajajo, dasiravno niso nič vredna, so pri Collins New York Medical Institute prosili za dovoljenje, da bi se v tem slavnemu zavodu učili spoznavati bolezni in pripravljati dobra zdravila, ki tudi res
ozdravijo.
Pošljite 15 centov v znamkah za, znamenito, od Dr. E. C. Collinsa spisano knjigo: "Človek, njegovo življenje in zdravje", katera vas poduči kako si zamorete zdravje ohraniti in kako Vam je mogoče v slučaju bolezni ozdraveti. To znamenita knjigo bi morala imeti vsaka slovenska družina v hiši.

Vsa pojasnila in nasvete vam daje ravnatelj sam, iu to zastonj. Pišite ali pa pridite osebno v
Collins N. Y. Medical Institute
PROFESOR Dr. E. C. COLLINS, usianovetelj Collins NX Medical Institute za dobrobit Slovenca n Aaerici.
140 W. 34tH Street, New Vorlc City.
Dr. S. B. Hyndman, Vrhovni ravnatelj.
URADNE URE 80: Trnki dan od 10 ure dopoldaa do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 dopoldan do 1 nre popoldan. Ob torkih In petkih
..... , od 7 do 8 are zvečer.	.
tre,
Vstanovljena doe 16. avgusta 1908, I rt le or pori • nnn 22. oprlla 1900 v državi Pij" n o«
• sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI:
fftpkdsednik: MIHAEL ROVAN&JEK, R. F. D. No. 1, Conemangh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. 0. Bx 523, Conemaugh, Pa Blagajnik : FRANK SEGA, L Bo* 238, Conemangh, Pa. Pomožni blmftj.: IVAN BREZOVEC, P. O. Box Conemaajh, P»
NADZORNIKI:
JACOB KOCJAN, pred«, nadz. odbora, Box 608, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, P. O. Box 101, Conemaugh, Pa. JOSIP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh. Pa.
POROTNIKI*
ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLA VIC, porotniki P. 0. Box 323, Conemaugh, Pa
i	VRHOVNI ZDRAVNIK:
, K. X. X. BRALT.TER, Greeve St., Conemimgt Pa.
1 „ ---------
Cenjena raŠtva, odrom« njih nradniid ao ulj uino proieni i oIilj&„' lonar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, rte dru?g* dopise pa , aa glavnega tajnika.
V slučaju da opazijo draXtveal tajniki pri mesečnih poro&K\ ■ploh kjembodi v poročilih glavnega tajnika kake pcmasjkljiT^.d, naj «• to nemudoma naznani na nrad glavnega tajnika da te t prihodnje i
Draltreno flaaflo J» "GLAS NARODA",
»'i ■ - ■■ i i
V padlšaHovej -senci.
Spisal Karl May; za G. N. priredil B. P. L »
SESTA IN ZADNJA KNJIGA.
ŽUT.