DELAVSKA ENOTNOST I^TdECEMBRA 1970 — ŠT. 51—52 — L. XXVII | Čas novoletnega praznovanja ni primeren za množico številk; le dve - letnica minulega in prihodnjega leta -nam kot simbola združujeta oceno in kritiko pa tudi hotenje, željo in upe. Kam naj steče misel? Nazaj, v minule dneve, k tistemu, kar je že bilo? Da, tudi tja! Leto, ki je za nami, nikakor ni bilo povprečno; v marsičem je bilo celo izjemno. Mnogo smo delali, mnogo ustvarili, še več pa Porabili - v splošnem in v posameznem. Čeprav to nesorazmerje med ustvarjenim in porabljenim ni „otrok“ minulega leta, je vendarle možno ugotoviti, da smo prav v tem letu v celoti spoznali težave, v katere zaradi tega bredemo. BESEDA OB NOVEM LETU Med prve znanilce teh novih spoznanj sodi vsekakor dejavnost sindikatov v Sloveniji, ki je nazadnje dobila svo-i° polno potrditev na naši II. konferenci. Stvarnost je Prekovala, da smo nujno morali preiti od splošnih pro-kiamacij h konkretnemu in jasnemu opredeljevanju do realnih družbeno-ekonomskih gibanj. Pa ne le do tistih Shbalnih in povprečnih, temveč tudi do problemov, ki tarejo le del našega članstva ali posameznike. Dosedanji °bčni zbori osnovnih sindikalnih organizacij kažejo, da je tako prav. Vedno bolj pa spoznavamo še nekaj: takšna ^meritev sindikalnih organizacij neizbežno terja izredno Politično enotnost sindikalnega aktiva. Le ob politični hotnosti bo akcijska svoboda dala ustrezne sadove! O tem ne govorčm zaradi preteklosti; politična enotnost °> še bolj kot letos, na preizkušnji prihodnje leto. Spremembe v družbeno-ekonomskih odnosih in nepo-sredni ukrepi za stabilizacijo gospodarskih gibanj niso Samo ,,zvezni" problemi. Če bodo to ostali, če ne bodo v tezreševanju tudi „naši", potem ne kaže preveč optimi-st>čno gledati v prihodnje leto. Na zvezni ravni zdaj temo prvič ocenili težav; tudi doslej smo našo državno ^Pnost pritegovali k njihovemu razreševanju. Toda to anSažiranje je slonelo na nespremenjenih osnovah, nismo ^menjali psihologije „skupne vreče". Za premnoga deja-la ~ dobra in slaba - je pot do posledic vodila preko "Zvezne vreče". P°slej naj bo drugače! Jako se naš pogled do izkušenj preteklosti logično mča v prihodnje leto. Kakšno neld bo? Če so edino erilo težave, potem je možno reči, da ne bo lahko. ara modrost pravi, da so zdravila grenka. Kar zadeva ^ dikalne organizacije, bomo verjetno mnogo bolj za-^ et‘ s problemi neurejene, dokaj poljubne delitve do-dr - ‘n osebnih dohodkov. To je zelo zahtevno po-°c/e 0^ smotrnosti rešitev ni odvisno le to, kakšen bo o \ ki ga ocenjujemo skozi osebne dohodke in stan-posameznikov. Ambicija in logična posledica je ^ ji več: delitev dohodka, tesneje povezana z rezultati 0 ’ naj zagotovi zdravo gospodarsko rast, pri čemer tudi na poraba ne bo tako pogosto na majavih nogah, da ^tegn‘mo črto, prištejmo, odštejmo in videli bomo, 0 Prihodnje leto, bolj kot letošnje, v naših rokah, ^ečno! STJEPAN ŠA UBER T, PREDSEDNIK RO SINDIKA TA DELA VCEVINDUSTRIJE IN R UDARSTVA vHv « 9 9 9 9' 9 9 i ZAVAROVALNICA SAVA S Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka 9 ■ 9 gjrp-P-n-j-B. I Zima, zima bela, vrh gore sedela ... Foto: Andrej Agnič f / b novem letu želijo vsem članom sindikata veliko osebne sreče n delovnih uspehov Svet zveze sindikatov Slovenije republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti f republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez republiški odbor sindikata gradbenih delavcev republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije in ČZP Delavska enotnost V B9MHRS9RH TURISTI, IZLETNIKI, OBISKOVALCI PTUJA! V Ptuju, mestu s številnimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki, vas pričakuje MONTAŽNO PODJETJE gostinsko podjetje »HALOŠKI BISER« Ptuj s svojimi obrati: »GRAJSKA RESTAVRACIJA«, PIVNICA »ZLATOROG«. GOSTILNA »PRI RIBIČU«, »PRI ROZIKI«, »PRI GROZDU«, »NOVI SVET«, »PRI POSTI«, OKREPČEVALNICA »EVROPA«, »RESTAVRACIJA KIDRIČEVO« IN HOTEL »■ POETOVIO«, kjer vas bodo prijazno postregli z odlično hrano in visokokvalitetnimi vini. ZA CENJENI OBISK SE PRIPOROČA KOLEKTIV IN ŽELI SREČNO NOVO LETO 1971! ELEKTROKOVINAR, PTUJ ZADRUŽNI TRG 8, tel. 104, telegram: EKO PTUJ, p. p. 66 Montaža termo-energetskih naprav — izdelava in montaža jeklenih konstrukcij in rezervoarjev — vodovodne instalacije in centralna kurjava — elektroinstala-cije jakega in šibkega toka — klimatske in ventilacijske naprave — Proizvodnja mikro električnih motorjev. Servisi: elektromehanika, radio in televizija, avtomehanika, ključavničarstvo, kleparstvo, vodovod in centralna kurjava ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1971! NA LINIJI 323-554 SLOVENSKE KONJICE V drugi polovici novembra so sc začeli v konjiški občini občni zbori osnovnih sindikalnih organizacij. Med prvimi so občni zbor izvedli v organizaciji Pekarne „Rogla“, v konjiškem komunalnem podjetju ter na drugi osnovni šoli v Konjicah. Na občinskem svetu predvidevajo, da bodo občni zbori v večini organizacij opravljeni do konca januarja prihodnjega leta. V. L. SLOVENSKA BISTRICA / V teh dneh so začele komisije pri občinskem sindikalnem svetu pripravljati programe kulturnih, športnih, družbeno-političnih in drugih manifestacij v okviru 20. tedna bratstva in prijateljstva občin Čakovec, Ptuj, Varaždin, Ormož, Koprivnica in Slovenska Bistrica. Pokrovitelj tedna bratstva in prijateljstva v letu 1971 bo občinski sindikalni svet Slovenska Bistrica. Tudi ob tej prireditvi bodo izdali posebno številko medobčinskega glasila ..Prijateljstvo". V. H. PTUJ O gospodarjenju in delitvi Plenum občinskega sindikalnega sveta v Ptuju je letos že večkrat razpravljal o gospodarskih gibanjih v občini. Komisija sveta za gospodarstvo je intenzivno spremljala gospodarska gibanja in probleme ter sproti seznanjala sindikalni svet o problemih gospodarjenja in delitve. Na osnovi letošnje aktivnosti pa je plenum občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj 21. decembra sprejel politično oceno doseženih rezultatov gospodarjenja delovnih organizacij in jim obenem priporočil več konkretnih ukrepov. Ker nam pomanjkanje prostora v tej številki ne dovoljuje, da bi podrobneje spregovorili o vseh ugotovitvah sindikatov v Ptuju, se bomo k njim vrnili v prihodnji številki našega lista. F. B, VOLČJA DRAGA LAHKO SO ZADOVOLJNI Minuli teden je imela osnovna organizacija sindikata v Tekstilni tovarni Okroglica v Volčji Dragi svoj občni zbor. Razpravo so člani posvetili predvsem oceni dosedanjih rezultatov gospodarjenja v obdobju med obema zboroma. Pri tem so ugotovili, da so lahko s svojimi prizadevanji zadovoljni, saj so jih okronali pomembni uspehi. Uspehi Tekstilne tovarne Okroglica resnično niso majhni. Letos bo ta tovarna ustvarila že za milijardo 660 milijonov starih din realizacije, skladi podjetja pa so se v primerjavi z letom 1967 povečali skoraj za 10-krat. V. K. HRASTNIK DOPISNIKI JAVLJAJO USPEL SEMINAR SLOVENSKA BISTRICA: Š V drugi polovici meseca š = bodo na občinskem sindikal- = jš nem svetu začeli z intenziv- H = nimi pripravami na občne = = zbore osnovnih organizacij =§ S sindikata. V teh pripravah s = bodo posebno pozornost po- S = svetili vsebinski usmerjenosti j= = zborov, ki naj bi bili letos = =E posvečeni predvsem konkre- = S tizaciji nalog, ki izhajajo iz s = dokumenta Zveze sindikatov =§ š Slovenije ..Politični cilji". V S EE občinskem svetu pričaku- 2= g jejo, da bodo občni zbori za- š EE ključeni do 31. decembra s m letos. v. h. m I šilili IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIl Pred kratkim je bil v Hrastniku celodnevni seminar za člane občinskega sindikalnega sveta in predsednike osnovnih organizacij sindikata. Na njem so najprej imeli sejo plenuma, na kateri so razpravljali ter potrdili predlog predračuna sindikalnega sveta za prihodnje leto. Na seminarju pa so v nadaljevanju govorili o gospodarskem sistemu in o njegovem usmerjanju ter o nalogah sindikatov pri tem. O vzrokih, razlogih in razmerah, ki so povzročili odmik od začrtanih smernic izvajanja gospodarsko-družbene reforme, najnovejših ukrepih za stabilizacijo našega gospodarstva in dolžnostih osnovnih organizacij sindikata pa je širše spregovoril podpredsednik slovenskih sindikatov Jože Glo-bačnik. Ugotovil je, da slovenski sindikati soglašajo z najnovejšim predlogom o družbenem usmerjanju delitve dohodka in predlagal, naj bi ga osnovne organizacije sindikata skrbno obravnavale in izoblikovale morebitne pripombe nanj. Po njegovih besedah je predlog zakona pomemben tudi zavoljo tega, ker je v njem predviden celovit postopek za družbeni dogovor o delitvi dohodka. V torek je bila v Ljubljani seja predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Osrednja točka dnevnega reda in razprave so bile razmere v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi oziroma v zvezi s predvideno ekonomsko politiko v letu 1971. Razen tega so člani razpravljali tudi o stališčih o organizacijsko-političnih spremembah v sindikatu delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije in jih podprti. Sprejeli so tudi proračun RO tega sindikata za leto 1971. LJUBLJANA Napredek je odvisen od stabilizacije Pred dnevi je bila v Ljubljani redna razširjena seja republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Prisotni so razpravljali o rezultatih in problemih izvajanja samoupravnih dogovorov v gradbeništvu, o pripravah za L kongres sindikata gradbenih delavcev Slovenije, o položaju gradbenih delavcev v gospodarski reformi in o nalogah sindikata pri uresničevanju ekonomske politike in stabilizacijskega programa. Osnovo za razpravo o položaju gradbenih delavcev v gospodarski refomii in nalogah sindikata pri uresničevanju ekonomske politike in stabilizacijskega programa je predstavljal obširen referat dipl. oec. Leona Repovža iz mariborskega Konstruktorja. Avtor je med drugim poudaril, da sta prav gradbeništvo in industrija gradbenega materiala življenjsko zainteresirana za gospodarjenje v stabilnih pogojih, čeprav pomenijo predloženi stabilizacijski ukrepi poostritev pogojev gospodarjenja. Povečanje obsega proizvodnje v letošnjem letu ni bistveno izboljšalo ekonomskega položaja gradbenih podjetij. Cene reprodukcijskega materiala so namreč močno narasle, prav tako tudi uslug, da ne omenjamo življenjskih stroškov... Zmanjšanje investicijske porabe bo nedvomno vplivalo na obseg gradbenih del v prihodnjem letu; kljub temu pa lahko v prihodnosti pričakujemo nadaljevanje del predvsem pri gradnji cest, kjer je finansiranje urejeno preko Mednarodne banke za obnovo in razvoj, nadalje pri objektih, ki jih gradimo na področjih, kjer so bile večje elementarne nesreče. Prav tako gotovo ne bo ustavljena gradnja nekaterih že začetih industrijskih objektov, ki so ključnega pomena za gospodarstvo države. Vsekakor pa lahko pričakujemo precej manjši obseg proizvodnje na področju hidrogradenj in gradnje turističnih objektov. Nasploh slovenski gradbinci predvidevajo, da sc bo bruto proizvodnja v prihodnjem letu zmanjšala za blizu 20 % česar pa po splošnem prepričanju ne bo možno nadomestiti z znižanjem stroškov poslovanja. ČLANOM IZVRŠNIH ODBOROV Da bi bili naši aktivi sproti obveščeni o vsebini delovanja organov sindikata, smo na seji republiškega odbora dne 23. 10. 1969 leta sprejeli sklep, da v breme sredstev republiškega odbora naročimo Delavsko enotnost vsem članom izvršnih odborov osnovnih organizacij Sindikata delavcev industrije in rudarstva. Tako smo v letu 1970 znatno razširili krog naročnikov. Sedaj prejema Delavsko enotnost 4292 članov naših izvršnih odborov. Republiški odbor je v letu 1970 za naročnino Delavske enotnosti namenil 85.000 din ali 9,16 % sredstev celotnega proračuna. Ker si moramo prizadevati, da bodo naši aktivni člani tudi v prihodnje bolj informirani, bomo tudi v letu 1971 namenili 9,16 % proračunskih sredstev za naročnino Delavske enotnosti. Sedaj potekajo občni zbori osnovnih sindikalnih organizacij in tako nastajajo spremembe v sestavu izvršnih odborov. Prosimo vas, da sporočite spremembe naročniškemu oddelku Delavske enotnosti, v prepisu pa republiškemu odboru. Za nove naročnike je treba navesti naziv podjetja, priimek in ime ter naslov bivališča. Dokler nam ne sporočite kadrovskih sprememb, bodo preje mah Delavsko enotnost dosedanji člani izvršnih odborov. VIDA LOTRIČ r V C CERKNICA V četrtek popoldne so na plenarni seji občinskega sindikalnega sveta v Cerknici razpravljali o novostih v sistemu zdravstvenega zavarovanja delavcev, ki jih prinaša novi statut Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje delavcev Ljubljana, v drugi točki dnevnega reda pa so govorili o ekonomski politiki in o problemih v zvezi s stabilizacijo gospodarstva v letu 1971. V zvezi z vprašanji, ki so bila na dnevnem redu, se je na seji razvila zelo živahna razprava. Zaradi zaključka redakcije se tokrat v podrobnosti ne moremo spuščati. Poudarimo pa lahko. Ob zaključku .redakcije da so se cerkniški sindikati zavzeli, da bi naj gospodarska rast občine v letu 1971 napredovala vsaj po takšni stopnji, kot so zabeležili letos. Eden izmed naslednjih važnejših sklepov pa je> da strokovne službe gospodar; skih organizacij morajo sprem ugotavljati plačilno sposobnost svojih podjetij in v zvezi s tem zagotavljati sredstva za nemoten potek proizvodnje in za redno izplačevanje osebnih dohodkov-Podrobneje o seji bomo pot0" čali prihodnjič. q V # A. ULAGA Pravna posvetovalnica DE VPRAŠANJE: Podjetje, kjer delam, je proti meni uvedlo postopek za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti. Prejel sem vabilo na disciplinsko obravnavo; po obravnavi mi je bil izrečen ukrep javni opomin. Proti temu ukrepu sem vložil ugovor. Naslednji dan po obravnavi je bil sklep o ukrepu že javno izobešen na oglasni deski. Šele po končanem postopku na prvi stopnji $£m zvedel, da ima delavec pravico, da si vzame zagovornika. Zanima me, ali je storilo podjetje, ki me ni poučilo o pravici do zagovornika, težjo kršitev zakona; ali je zakonito ravnalo, ko je sklep javno izobesilo in s tem že praktično izvedlo kazen, čeprav ni potekel rok za ugovor, ter kateri organ odloča o mojem ugovoru in v kakšnem roku izda svojo odločbo? F. G. - BLED VPRAŠANJE: Vajenka je končala III. letnik šole za prodajalce, vendar zaključnega izpita ni opravila, saj gaje preložila na mesec junij 1971. leta. Učna doba, določena z učno pogodbo, ji je potekla aprila 1970. leta. Sporazumno je stopila v redno delovno razmerje s podjetjem oktobra 1970. Ali ji gre vajenski dopust za leto 1970? B. S. - PORTOROŽ Ul in * & VPRAŠANJE: Od leta 1966 dalje sem 5 podjetju. Pred tem sem bil kmet in sem 10 let plačeval prispevek za . ---— 1 C J« C maconPV V 0 ^ let brez prekinitve zaposlen kot deD^- ^ stveno zavarovanje kmetov. Pred vojno sem bil 6 let in 5 mesecev^ nem razmerju in mi je zavod za socialno zavarovanje ta čas prizn^ < 'n ODGOVOR: Delavec ima po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih pravico zagovornika v disciplinskem postopku; vendar dejstvo, da vas o tem delovna organizacija ni poučila, še ne pomeni tako hude kršitve zakona, da bi to že samo po sebi povzročilo nezakonitost sklepa o disciplinskem ukrepu. Lahko pa izpodbijate veljavnost sklepa tudi zaradi tega, vendar skupaj z drugimi kršitvami. Zlasti težka kršitev je izpolnitev ukrepa - preden je bil sklep pravnomočen, torej preden je potekel rok za ugovor oziroma preden je pritožbeni organ izdal na ugovor svojo odločbo. Ugovor zadrži izpolnitev odločbe, zato je podjetje ravnalo napak, ko je prvostopno odločbo oziroma sklep razobesilo in s tem ukrep praktično tudi izvedlo. Glede organa, ki je pristojen za odločanje o ugovorih zoper disciplinske organe, vam ne moremo ničesar povedati, ker je to vprašanje odvisno od določil v vašem statutu oziroma drugem samoupravnem aktu, ki ureja to materijo. Rok za izdajo drugostopne odločbe je 30 dni od prejema ugovora, ki ste ga vložili. Če v 30 dneh drugostopni organ ne bi izdal svoje odločbe o ugovoru, lahko sodite, da je ugovor zavrnjen in da teče naslednji 30-dnevni rok zjuvložitev morebitne tožbe pred sodiščem. Če pa drugostopni organ izda v zakonitem 30-dnevnem roku svojo odločbo, ima delavec pravico do tožbe v naslednjih 30 dneh od prejema odločbe. M. Lipyžlč ODGOVOR: Vaša delovna organizacije je bila dolžna omogočiti vajenki med poletnimi počitnicami leta 1970 dopust v trajanju 6 tednov iz naslednjih razlogov: Med počitnicami leta 1970 je bila vajenka z vašim podjetjem v učnem razmerju in to vse do oktobra, čeprav zaključnega izpita v redni učni dobi do aprila 1970. leta ni naredila. Ker izpita ni naredila, ji učno razmerje ni prenehalo, saj zakon dovoljuje možnost ponav Ijanja razreda. Če ji do konca 1970. leta ne omogočite dopusta, bi imela pravico zahtevati odškodnino za neizrabljene vajeniške počitnice. J. TRAJČEV zavarovalno dobo za pokojnino. Tako znaša moja skupna pokojninskimi, 11 let in 5 mesecev. Ker sem že prekoračil 60. leto starosti, bi rad ^ ^ koliko časa moram še delati, da bom pridobil pravico do starostne P Cj nine. rf\)^ ^ VPRAŠANJE: Direktor delovne organizacije je bil 1. V. 1968 leta ob reelekciji ponovno izbran za direktorja. Po novem statutu, ki bo stopil v veljavo dne 1. 1. 1971. leta, bodo podvrženi reelekciji tudi drugi vodilni delavci podjetja, s tem da jim začne teči mandatna doba s 1. 1. 1970. leta. Zanima me, ali lahko delovna organizacija določi, da velja omenjeni datum 1. 1. 1970. leta - tudi za reelekcijo direktorja, ali zanj velja mandatna doba od 1. 5. 1968. M. P. - CELJE ODGOVOR: Začetek veljavnosti novega statuta in dobe za reelekcijo drugih vodilnih delavcev ne vpliva na mandatno dobo direktorja. Vsekakor je potrebno njegovo dobo za reelekcijo šteti od 1.5. 1968. leta dalje, za kakršnokoli dnrgo razlago ni pravne osnove. MIRJANA L1PUŽIČ ODGOVOR: y Čas, ko ste bili obvezno zavarovani v zdravstvenem zavarovanju K1" se ne šteje v pokojninsko dobo. nine* •! S 60. letom starosti bi lahko uveljavili pravico do starostne pokojn* vJjj| bi znašala vaša pokojninska doba najmanj 20 let. Tega pogoja P navedbah ne izpolnjujete. , ^ 25. člen temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju določa, dobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec s pokojninsko doD kot 20 let, kije dopolnil starost 65 let, če ima vse zavarovalne dobe 15 let, od tega 40 mesecev v zadnjih 5 letih ali 80 mesecev v zadnjrh *.ellje? Če boste delali do dopolnjenega 65. leta starosti, boste izpolnili zakonite pogoje in boste takrat lahko uveljavili pravico do starostne r nine.. M. VE^ » \\ $ $ $ 0 * t |l I I I 9 9 $ 9 9 9 9 9 9 J Mestni sindikalni svet Ljubljana IN MESTNI ODBORI sindikata delavcev industrije in rudarstva sindikata delavcev gradbeništva sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije sindikata delavcev prometa in zvez sindikata delavcev storitvenih dejavnosti sindikata delavcev družbenih dejavnosti OBČINSKI SINDIKALNI SVET RAVNE NA KOROŠKEM SPREMLJA GIBANJE ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV Za marsikoga res skromno VSEM ČLANOM SINDIKATA IN NJIHOVIM SVOJCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1971! Sindikati opozarjajo vodstva in samoupravne or-gane delovnih organizacij na neskladje med živ- J° STOPINJAH PRIPOROČILA sindikatov O najmanjšem zaslužku 800 DINARJEV ZA NORMALNO DELO tfenjskimi stroški in os^nimi dohodki zaposlenih •Kednem delovnem času V Mežiški dolini Nova Gorica: od 10 na 2 odstotka j* izjave Jožeta šušmelja, predsednika občinskega sindikalnega sveta v °vi Gorici: »Decembra lani — na občnem zboru naše organizacije — smo .* zavzeli za najmanjši zaslužek 650 din in za to, da morajo skrb za zago-avUanje tolikšnega najmanjšega zaslužka poleg sindikatov sprejeti tudi /u9e družbeno-politične organizacije v občini in občinska skupščina. Le-®.Je našo zahtevo po zagotovitvi najnižjega zaslužka tudi vključila v re-,ucijo o družbeno-političnem in gospodarskem razvoju občine Nova Go- tfališč za letošnje leto. Glede na močno naraščanje življenjskih stroškov in (Je| sce slovenskih sindikatov o najmanjšem zaslužku 800 din za normalno ^ *ah° V ret*nem delovnem času, smo tudi na našem območju sklenili, da ^ sli V0.?,ovenskih sindikatov sprejmemo kot našo zahtevo in cilj. Občin-^ | 0 delo v rednem delovnem času, o tem smo se pogovarjali z j to,TI SuSrneljem, predsednikom ObSS Nova Gorica. f AulE. SiMDtKALNA, J ^MPak« pUJEST ?OHIŠTVO SKUPNA NALOGA r IN SKRB! G0^??^ASANJE: sindikati v Ml tahtJ ^di med prvimi, ki so 1] ab» naj bi občinska skupil Politih res°!ucijo o družbeno-I t*v "er" in gospodarskem I ^tev* v^ljnčila tudi * ioh^,0 0 najmanjšem osebnem | let0^,ku 650 din, ki naj bi pred I sPre^?°rneni,i skrajni in še š |J,VI nrinimum. Je bila J ^ kakari!P,^ta in, drugič, ali J rkoh pripomogla k ures- # : # # ličevan- .1 Sikali1* kasneie sprejetega I w stališča o najrnanj- ^^lužkuSOOdin? ^ Resje, decem- ^ na.1 8010 se na občnem zbo-IhjrL organizacije zavzeli za ^ Zg { 1 Zaslužek 650 dinarjev e« \ ^tgV]-°’.da morajo skrb za za-ijjje takšnega najmanj- 5|0.i poleg sindikatov HtieLtudi druge družbeno- Leli 0rganizacije in seveda fro! ^teVi lnska skupščina. V tej , |,‘dsb 530 uspeli, ker je ob-Dr skuP^ina to naše sta-0r>1eriiatVZela v dokument, ki ga •V' jV\v K' Skrb za zagotavljanje ustreznih zaslužkov je torej postala naša skupna naloga. Omeniti pa moram še nekatera druga dejstva, preden bi odgovoril na drugi del vašega vprašanja. Za naše območje je, denimo, značilno, da imamo relativno dobro industrijo, da so gospodarska gibanja relativno ugodna; da pri nas deluje več visoko akumulativnih gospodarskih organizacij; da pri nas že več let nazaj nobeno podjetje ni bilo v prisilni upravi; da so malodane vse delovne organizacije v ekspanziji in da nam primanjkuje delavcev - zlasti še moških - ki jih je treba seveda primerno nagraditi, da bi obdržali te, ki jih imamo oziroma da pridobimo nove sodelavce. Pričakujemo pa lahko, da se bo povpraševanje po delavcih v prihodnje samo še povečalo. Zaradi razširitve bo, denimo, Iskra potrebovala kakih 300 do 400 novih delavcev; veliko jih bosta potrebovala Tovarna salonita in cementa „15. september" v Anhovem, ki pripravlja podvojitev proizvodnje, pa tudi MEBLO, ki bo zgradil novo tovarno JOGI vložkov in poseben obrat za izdelovanje svetlobnih teles. Seveda bo prišlo do premikov delovne sile iz podjetij, ki imajo nizke zaslužke, v podjetja, ki zaposlenim lahko nudijo večje prejemke. Drugo k drugemu, to so vzroki, ki so vsak po svoje povzročili, da so podjetja začela resno razmišljati o zagotavljanju našim razmeram primernih zaslužkov, da bi pač obdržala kadre in pridobila še nove sodelavce. Konjunktura v proizvodnji pa je, odkrito rečeno, pomenila samo vzrok več, da smo v naši občini praktično v večini kolektivov zaposlenim lahko zagotovili ne le najmanjši zaslužek 650 din, ampak dohodek 800 din mesečno. V mnogih delovnih organizacijah sicer še vedno posamezniki zaslužijo manj, vendar pa splošna gibanja vlečejo za seboj tudi njihove zaslužke. Upal bi si reči, da so po Jože Šušmelj, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica vseh kolektivih z izjemo podjetja JADRAN-CICIBAN v Mirnu in konfekcije IDEAL v Novi Gorici ustvarjeni pogoji za najmanjši zaslužek 800 din. Omenjeni delovni organizaciji -prva usnjarske in druga tekstilne stroke — sta trenutno na slabšem zaradi splošnih težav in pogojev j nog perspektiva že jasni." MILAN GOVEKAR Dgojev gospodarjenja v teh pa-rgah. Vendar se tudi njuna Občinski sindikalni svet Ravne na Koroškem se je letos odločil, da bo redno in sistematično spremljal gibanje življenjskih stroškov. Tako izdajo vsak mesec posebno indeksno listo, ki jo uporabljajo za izračunavanje gibanja življenjskih stroškov. Podatke nato posredujejo tudi vodstvom večjih osnovnih organizacij sindikata, da primerjajo z gibanjem življenjskih stroškov tudi gibanje osebnih dohodkov. Življenjski stroški za samskega delavca so v mesecu oktobru v občini Ravne na Koroškem — upoštevajoč prehrano, obleko, najemnino za stanovanje, ter razsvetljavo in usluge - znašali skoraj 554 dinarjev, v novem-bru pa so se povečali na 568 dinarjev. Življenjski stroški štiričlanske družine so oktobra znašali približno 1380 dinarjev, prejšnji mesec pa 1.415 dinarjev. V zadnjem mesecu dni so se po ugotovitvah ravenskega občinskega sindikalnega sveta povečali stroški za prehrano, obleko, kurjavo in razsvetljavo ter za usluge. Seveda pa samo spremljanje gibanja življenjskih stroškov-ne bi bilo zadosti. Zato tako Občinski sindikalni svet Ravne na Koroškem kot vodstva večjih osnovnih organizacij sindikata sproti spremljajo tudi gibanje osebnih dohodkov. O ugotovitvah, zlasti pa o neskladju med življenjskimi stroški in osebnimi dohodki, opozarjajo samoupravne organe in vodstva delovnih organizacij. V Mežiški dolini ugotavljajo, da so dohodki nekaterih družin res skromni. V Zgornji Mežiški dolini, na primer, kjer je v glavnem v družini le po 1 zaposlen, znaša poprečni mesečni osebni dohodek zaposlenih v mežiških Rudnikih svinca in topilnici kakih 1.250 dinarjev, torej kar 165 dinarjev manj, kot znašajo po ugotovitvah ravenskega občinskega sindikalnega sveta življenjski stroški za štiričlansko družino, ne upoštevaje pri tem še potrošniška posojila, radijsko in televizijsko naročnino, nakup časopisov in drugo. V Železarni Ravne na Koroškem pa je v novembru 508 zaposlenih prejelo osebni dohodek manjši, kot pa so znašali življenjski stroški 4-članske družine. Pa tudi sicer je bil izplačan poprečni mesečni osebni dohodek v ravenski železarni pod ugotovljenimi življenjskimi stroški 4-članske družine. Na občnih zborih osnovnih org^pizacij sindikata v Mežiški dolmi bo delitev dohodka in osebnih dohodkov v središču pozornosti. Saj je to nedvomno vprašanje, ki zanima kar najširši krog proizvajalcev. Samoupravni organi delovnih organizacij pa bodo morali v prihodnje podrobneje in sproti spremljati tudi gibanje življenjskih stroškov in temu prilagoditi tudi politiko nagrajevanja, seveda v odvisnosti od dosežene stopnje proizvodnje, storilnosti in ekonomičnosti. -m a : 'JA * "a » * * r \ ¥ ! 4C | I I I • I |l • I I ^BLAGOVNICA MIMOGREDE S PREDSEDNIKOM ILIRSKO-BISTRIŠKIH SINDIKATOV: Lotevamo se svojih zadreg EMIL ŠUŠTAR: »Sindikati v naši občini so si že zadali kratkoročne naloge« O delu sindikatov v Ilirski Bistrici nam je predsednik občinskega sindikalnega sveta Emil Šuštar povedal naslednje: „V novem plenumu in predsedstvu smo zbrani predvsem mlajši ljudje. Med nami je tudi precej strokovno usposobljenih delavcev iz delovnih organizacij. Zato ni nič nenavadnega, če se lastnih problemov lotevamo zelo konkretno. Seveda pa pri tem vedno izhajamo tudi s stališč republiških sindikatov. Pri tem delu opravijo pomembno nalogo naše komisije, ki pripravljajo in obravnavajo gradivo za seje predsedstva in plenuma občinskega sindikalnega sveta. Pred nedavnim smo poleg komisij za samoupravljanje, za organizacijsko-kadrovske zadeve, za družbenoekonomske odnose in za izobraževanje ustandvili še komisijo za življenjske in delovne razmere. K ustanovitvi te komisije so nas pravzaprav napotili politični cilji in naloge slovenskih sindikatov." „Ko ste že omenili politične cilje in naloge slovenskih sindikatov, kako se le-ti odražajo na vašem področju in kaj ste že storili, da bi jih čimprej uresničili? “ ..Akcijski program za uresničevanje omenjenega dokumenta slovenskih sindikatov smo že sprejeli. V ryem smo si zastavili kratkoročne naloge, ki jih narekujejo politični cilji slovenskih sindikatov. Omenjene naloge niso nikakršno politično teoretiziranje o vsesplošnih problemih, marveč pomenijo konkretno razreševanje problematike v naši občini." „Kaj ste pri tem uvrstili na prvo mesto? “ ..Razumljivo, da problematiko osebnih dohodkov zaposlenih. A nikar ne mislite, da bomo zdaj prvič obravnavali osebne dohodke. Gibanje osebnih do- hodkov spremljamo že vseskozi, toda ne tako, da bi ugotavljali njihova poprečja, marveč zbiramo podatke, koliko delavcev še zasluži do 600 dinarjev mesečno, koliko jih zasluži med 600 in 800 dinarjev in tako na- M hmhhmh 1‘JUBLJ ANA v*v priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin m. sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo potrošnikom nudi bia«o na obročno odplačevanje za tuje kupce Je v hiši menjalnico Potrošniki lahko izbirajo blago v poatovadnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 s I BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 '0 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka BLAGOVNICA NAMA, Kočevje f prej. Po podatkih za minulo leto je tako bilo v naši občini od 3.300 zaposlenih blizu 500 delavcev z manj kot 800 dinarjev na mesec. Prepričan pa sem, da je ta številka danes že mnogo manjša." „V katerih delovnih organizacijah imajo hajvečje težave z osebnimi dohodki? “ „V Kmetijski zadrugi in lesni industriji Topol imajo še zmeraj najskromnejše osebne dohodke, brez dvoma so tudi v drugih delovnih organizacijah delavci, k. ne zaslužijo toliko, kot smo si zadali v političnih ciljih sindikatov. Dogovorili pa smo se tudi že, da do konca leta v naši obči- ni ne sme biti nikogar, ki bi mesečno zaslužil manj kot 800 dinarjev. Če že govorim o najnižjih kategorijah osebnih dohodkov, moram povedati, da večina delovnih organizacij v Ilirski Bistrici in drugih krajih občine zelo dobro gospodari in da so temu primerni tudi osebni dohodki Predsednik sindikata Ilirske Bistrice je zatem povedal, da se bodo sindikati vključili tudi v programiranje nadaljnjega razvoja občine na vseh področjih. „Naša naloga bo izdelati načrt, kako naj bi se v prihodnje razvijala skrb za zaposlene v občini. Sem sodi skrb za primerne osebne dohodke, za družbeni in osebni standard, šport in rekreacijo, kulturo itd. Pa še nekaj nas hudo pesti - zaposlovanje! Vedeti je namreč treba, da je bila ilirskobistriška občina še do nedavna na prvem mestu v Sloveniji po številu nezaposlenih. Problem smo deloma že omilili, ko je novi obrat Plutaia v Ilirski Bistrici zaposlil 80 deklet. 80 fantov in deklet pa je dobilo delo v novi livarni. Zmanjševanje števila nezaposlenih delavcev pa ni edina naša naloga. Od maja dalje namreč pozorno zbiramo podatke o zasedenosti delovnih mest glede na -določila aktov o sistemizaciji. S podrobno analizo o zasedenosti delovnih mest želimo opozoriti delovne organizacije, da bi pri načrtovanju svo- ■ jega razvoja bolj kot doslej upoštevale zaposlovanje strokovnih kadrov, ki jih v naši občini zelo •primanjkuje," je zaključil predsednik ilirskobistriških sindikatov. * M. Z. - 26. DECEMBRA 1970 3 piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin^ jliininiiiiiiiiiiiiii I, llllllll!lllllll!llllll!l!llllllllllllllll!!l!!llllll!lll I lllllllllllllliilllllllllllllllllilli.iillllllllllllllllllllilllljlilillllllllillliilljlllllllli.llllilllliilliillllliiililllllltf Občinski sindikalni svet Maribor VSEM KUPCEM IN SODELAVCEM SE ZAHVALJUJEMO ZA USPEŠNO SODELOVANJE V NOVEM LETU 1971 PA SE MNOGO POSLOVNIH USPE-‘HOV IN VELIKO ZADOVOLJSTVA S KVALITETNIMI IZDELKI »STANDARD« STANDARD Poslovno udruženje »STANDARD« iz Beograda S STROKOVNIMI ODBORI SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SINDIKATA DELAVCEV GRADBENIŠTVA SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE GAVRILA PRINCIPA 59 poštanski fah 666 telefon 646-755 telex 11 666 telegrami: »STANDARD« Beograd komercialni sektor: Uzun Mirkova 1 telefon: 628-899 PREDSTAVNIŠTVO »STANDARD« Ljubljana, Poljanska 6 SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI CENTRALNO SKLADIŠČE »STANDARD« Mengeš SERVISNI CENTER, LJUBLJANA Dalmatinova 10 VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO VELIKO SREČE IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU 1971! SERVISNA DELAVNICA MARIBOR Koroška 17 1971 HIIIIIIIIIIIIIII!!lll!!llllllllllllllllilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!!!llllllllllllllllllllllllllllll!lll!llllll!llllllllllllllllllllllll!l!!llll!!IIIIIIIIIIIHIIIII»lllllllli :i!lli!ll!!!!!!!!!l!!!!l!ll!l|!l!l!llil!lll!ll!iillllllllll!ll!l!l!!l!ll!li!ll!!l!lll!!!!l!il!!!!l!!ll!ll!!l!!!!!!!!!i!lll!!|||||||ll!l!l!!ll!!ii!!!!j|l!!li!!!!!!!!!!!!l!li!l!i!l!!!l!l!!!!!!!!l!!!l!llill!i!!!!!!il!l!i!!!l!!!!!!l!!!!!!i!!!!i!!: !!l!!i!!llll!l!!!!!i!illi!!i!!!!!lll!i!!ll!!i!SI!!!l!lllli!'!!!j!l!i!llll!iil!il!! •00. Prihodnje leto najmanj 1000 din Obalni sindikalni svet Koper se zavzema za popravek najnižjih osebnih dohodkov Najvažnejši sklep razširjene plenarne seje Obalnega sindikalnega sveta Koper - bila je minuli torek -se glasi: do konca leta 1971 je treba storiti vse, da bi bila odpravljena tista delovna mesta, na katerih v normalnem delovnem času in ob 100 % izpolnjevanju delovnih dolžnosti ni mogoče zaslužiti vsaj 1000 dinarjev mesečno. Manj kot toliko zasluži na obalnem območju 24,2 % zaposlenih. V zvezi s tem smo na seji lahko slišali dva osnovna in še nekaj dopolnilnih argumentov. Naj jih kar naštejemo: - Priporočilo o najmanjšem zaslužku 800 din je bilo sprejeto v času, ko je manj kot toliko zaslužilo 16, % vseh zaposlenih. Obalne sindikate so tedaj mnogi celo kritizirali, da zahtevajo preveč; da bo zvišanje osebnih dohodkov škodovalo akumulaciji podjetij. Dejstva govore drugače: podjetja so v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov očitno ravnala premišljeno in Kako še vzdržijo? gospodarno. Podatki devetmesečnih obračunov povedo, da so se skladi podjetij povečali za 45 % v primerjavi z istim obdobjem minulega leta, amortizacija za 36 %, produktivnost je bila višja za 29 %, medtem ko so se zaslužki povečali le za 20 %. - Glede na naglo rast življenjskih stroškov v letu 1970 najmanjši zaslužek 800 din prav gotovo ne zagotavlja več najbolj skromne eksistence delovnega človeka in njegove družine. Tak minimum zdaj znaša vsaj 1000 dinarjev, če morda ni celo višji. Ko izrekajo zahtevo, da je delavcu treba zagotoviti zaslužek naj Mežiški rudarji in topilničarji so bili doslej med redkimi, ki niso prejeli niti dinarja regresa za letni dopust Občni zbor osnovne sindikalne organizacije mežiških rudarjev in topilničarjev je razgrnil tri značilnosti iz življenja in dela tega kolektiva. Prva je, da kolektiv dobro gospodari, druga, da ga najrazličnejši predpisi ovirajo pri doseganju še bolj poslovnih rezultatov, in tretja, da podjetje in sindikalna organizacija posvečata vedno več skrbi socialni varnosti zaposlenih. Če že izpustimo naštevanje številk o gospodarskih uspehih, pa je treba povedati, da je največja ovira pri poslovanju podjetja stalno blokiran žiro račun, in to od 1967. leta dalje, ko je podjetje zaključilo poslovno leto z izgubo! S sanacijskim Po sedanji stopnji rasti Mestni sindikalni svet o tokovih gospodarjenja v poslovnem letu, ki se je izteklo Člani predsedstva ljubljanskega mestnega sindikalnega sveta so te dni ocenili letošnje gospodarske tokove v mestu. Ugotavljali so, da se lahko na najbolj občutljivem področju, to je na področju investicij, ljubljansko gospodarstvo pohvali s tem, da nima tako imenovanih „ne-pokritih" obveznosti. Zelo zaskrbljujoče pa je to, da blizu 40 % kapitala ljubljanskega gospodarstva kroži po drugih republikah in ga prav po zadnjih restrikcijah ni mogoče dobiti nazaj. Obtok kapitala se namreč čedalje bolj zapira v republiške in celo občinske meje. To zelo hromi ljubljansko gospodarstvo pri njegovi ekspanziji, saj nima dovolj denarja niti za obvezne depozite pri uvozu reprodukcijskega materiala, za plačevanje obveznosti drugim partnerjem in celo ne za izplačila osebnih dohodkov. Zato so člani predsedstva ljub- ljanskih sindikatov izrazili upanje, L bodo pristojni zvezni organi slednjič le sprejeli ustrezne sistemske rešitve, ki naj bi gospodarstvu omogočile normalno poslovanje. Glede nadaljnje rasti ljubljanskega gospodarstva pa so menili člani predsedstva, da bi si morali prizadevati, da bi vse delovne organizacije ohranile sedanjo dinamiko razvoja in modernizacije proizvodnje tudi v prihodnjem letu. Delovnim organizacijam, kot so Vega, Modna oblačila, pa je treba pomagati, da prebrodijo težave. V nobenem primeru pa se ne sme zgoditi, da bi delavci iz gospodarsko problematičnih podjetij - za kar pa niso sami krivi - ostali na cesti. Sindikati vztrajajo, da je treba v primeru likvidacije delovne organizacije delavcem najti primemo zaposlitev v drugih ljubljanskih podjetij, saj imajo šc dovolj prostih delovnih mest. 2. programom, ki ga uspešno uresničujejo, so pokrili stare izgube' in zdaj kar pridno polnijo sklade. Tako so v devetih mesecih letos na sklade naložili že 270 milijonov starih dinarjev. Vse to pa je bore malo, če vemo, da kupci dolgujejo nežiškim rudarjem in topilničarjem nekaj milijard starih dinarjev in da zagrebška tovarna akumulatorjev „Munja“ po odcepitvi dolguje podjetju blizu 2 milijardi S-din, o čemer še teče spor na vrhovnem gospodarskem sodišču v Beogradu. Ob takšnih nevšečnostih pa je prišel za nameček še ukrep o obveznem 30 % depozitu za uvoz reprodukcijskega materiala. Glede na to, da imajo stalno blokiran žiro račun, je lahko takšen ukrep za mežiški rudnik usoden. Tako kot mnoga druga proizvodna podjetja, so tudi mežiški rudarji in topilničarji odvisni od uvoza reprodukcijskega materiala, najrazličnejših svinčevih in cinkovih koncentratov. Ce pa ukrepa o obveznem depozitu pristojni ne bodo kmalu preklicali ah ga ustrezno prilagodili, potem bodo morah v Mežici občutno zmanjšati proizvodnjo, v skrajnem primeru pa celo ustaviti. Malce neverjetno, pa je vendarle res: mežiški rudarji in topilničarji ob tem, ko marsikje porabijo za organizacijo občnih zborov debele milijone, doslej niso bili deležni niti dinarja za prepotreben dopust. Zato ni naključje, da so na občnem zboru posvetih veliko pozornost prav tej problematiki. Med pomembnejšimi zaključki občnega zbora je treba omeniti, da naj bi znašal najnižji poprečni osebni dohodek na zaposlenega v prihodnjem letu za normalni delovni čas 800 N-din in da nadomestilo v času bolezenskega dopusta nc sme biti manjše od 70% rednih mesečnih prejemkov. manj 1000 din, sindikati poudarjajo, da se morajo kolektivi se bolj zavzeti za racionalizacijo gospodarjenje na vseh področjih, vštevši integracijske procese. Glede na to, da katalog za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih za leto 1971 predvideva najmanjši zaslužek 900 din, zahteva koprskih sindikatov po zaslužku najmanj 1000 din pomeni dvoje: začetek usklajevanja osebnih dohodkov za iste ah podobne kategorije zaposlenih v gospodarstvu in v družbenih službah in drugič, spodbudo več za družbene službe, da bi lahko v celoti dosegle ali celo presegle merila (tretjega) kataloga V Trbovljah zaključujejo; z občnimi zbori « Na območju občinskega sindikalnega sveta Trbovlje je blizu polo-1 vica delovnih organizacij že opravila svoje občne zbore. Zelo verjetno j bodo tudi preostali kolektivi opravili to dolžnost še letos. g Tak je bil namreč odgovor. ,,Bili smo enotnega mišljenja, da je pametno z občnimi zbori po* 0 hiteti..smo zvedeh na OSS Trbovlje, ko smo se pogovarjali s 0 predsednikom Cvetom Plevnikom in tajnikom sveta Štefanom Fort c- g jem. ,.Prepričani smo, da se bodo vse delovne organizacije potrudile in opravile občne zbore najpozneje do konca decembra. Morda bo • katero izmed sindikalnih organizacij prehitel čas, vendar bo to 0 izjema. Hitimo pa zlasti zato, ker sodimo, da je v marsikaterem p°' 0 gledu pametno, če sindikalne organizacije vedo, kaj želijo v pn; . hodnje, že pred zaključnimi računi, po drugi strani pa se nam mudi • tudi zaradi bližnjega kongresa samoupravljavcev..." 0 Značilno za letošnje občne zbore na območju Trbovelj je, da so g skrbno pripravljeni in tudi dobro obiskani. g ..Zanimiva je tudi ugotovitev z dosedanjih občnih zborov, da s' “ želijo delavci več sindikalnih sestankov..sta nam povedala na 0 sindikalnem svetu v Trbovljah predsednik in tajnik." Na vseh občnih g zborih so delavci spregovorih tudi o letnih dopustih in o politiki regresiranja. Zavzemali so se za to, da bi bila v prihodnje politika f regresiranja letnih dopustov bolj stimulativna, kot pa je bila doslej. § Dejstvo namreč je, da vse premalo zaposlenih izkoristi svoje proste g dni v letu za potrebno rekreacijo in počitek ...“ . Poleg teh in drugih vprašanj pa je centralna točka na dnevnefl1 * redu občnih zborov problem minimalnih osebnih dohodkov. * 0 Trbovljah pravijo, da je meja 800 dinarjev odločno prenizka. P0 g njihovem v prihodnje ne bi smelo več biti mesečnih osebnih dohod' kov, ki bi bili nižji od 900 do 1000 dinarjev. 0 J SINDIKAT V RUDNIKU ŽIVEGA SREBRA IDRIJA: Povečana odgovornost V težavah, ki tarejo rudnik, bo sindikat moral krepkeje poseči v dogaja^ v tem velikem rudarskem kolektivu c* O * * ■S.«;: © SLOVENIJA VINO LJUBLJANA VAM ZELI SREČNO NOVO LETO 1971 Idrijskim rudarjem še vedno ne gre slabo, saj je poprečje njihovih osebnih dohodkov še vedno precej višje, kot je slovensko. Dejstvo pa je, da ti dohodki že dalj časa stagnirajo in da so zaradi močno povišanih življenjskih stroškov danes seveda precej manj „vredni“, kot so bili pred dvema-tremi leti Ni skrivnost, zakaj našim proizvajalcem živega srebra ne gre več tako dobro, kot jim je šlo pred nekaj leti: cena živega srebra že dalj časa pada; samo v letošnjem letu je padla od 500 dolarjev za jeklenko na približno 350 dolarjev. Ob tem pa morajo idrijski rudarji nakopati vedno več rude - siromašne rude - da bi prišli do istih rezultatov, ki so jih dosegali prej ob znatno manjših prizadevanjih, hkrati pa morajo znatno draže plačevati jamski les in vse drugo, kar potrebujejo za svoje delo. Grozi jim neren-tabilnost, ki pa se ji seveda želijo na vsak način izogniti Pri tem se ne vdajajo varljivim iluzijam, temveč računajo z realnimi dejstvi Ta dejstva pa kažejo naslednje: da bo ruda ostala še naprej siromašna, čeprav bo morda odprtje Ljubevča dalo določene rezultate, da se stalež rudarjev ne bo bistveno spremenil, ker tega nočejo - z odpuščanjem delavcev namreč ne mislijo urejati svojih problemov. Tudi cene repromateriala se verjetno ne bodo kaj prida spremenile, vsaj ne navzdol. Kaj torej ukreniti, da bodo podjetju zagotovili primeren dohodek? Odgovor je jasen, čeprav še zdaleč ne tudi lahko uresničljiv: na vsak način je treba znižati lastno ceno; potrebno je zares dobro organizirano in disciplinirano delo in potrebno je varčevanje povsod, kjer je to možno. To ostaja nuja tega delovnega kolektiva, čeprav je res tudi to, da bi realnejši tečaj dolarja v znatni meri takoj spremenil finančni P0’^ rudnika. Idrijski rudarji sodijo med pTe* gj izvoznike: kakih 80 % živega srebra izvaiaj°’s, tega približno 50% na konvertibilna P0<*iM • doK« kjer dosegajo letno za kakih 5 milijonov « jev izvoza. Za dolar pa sedaj ne dobijo ‘„ dinarjev, kot je resnično vreden, in zato y: kot že rečeno - sprememba valutnega teCT., J0 znatni meri izboljšala njihovo poslovanja- * ^ - za koliko časa? Rudarji se tega zavedal^ temu primemo tudi ukrepajo. Med dnzgtfjL $ s spremembo svojega statuta, s čimer s0 gospodarjenje v veliki meri prenesli na ^ enote, ki pač najbolje vedo, kako se a ^ proces lahko še izboljša in kako se v tern cesu še vedno da marsikaj prihraniti Novi statut pa daje večje delovne rn0.e^Ji tudi političnim organizacijam, med njimis tudi sindikatu. Le-te bodo v sedanjih ^ morale krepko zavihati rokave, da bi 0?a naprt rokah vajeti dogajanj v tem kolektivu in preprečile morebitne konflikte, ki n * * * ribnica ^ Inles PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT < Poglejmo, kakšna je vsebina tega dogovora! Vse pokrajine in republike v Jugoslaviji sodijo, da mora biti gospodarski sistem v Jugoslaviji enoten le v razsežnostih, ki jih terja enotnost socialističnih samoupravnih odnosov, delovanje enotnega trga in ekonomski odnosi s tujino. Uresničevanje tega načela pa nam nalaga, da v organih federacije uresničujemo naslednje ekonomske funkcije v okviru sporazumno sprejete politike razvoja Jugoslavije: - da zagotovimo svoboden promet blaga, storitev in sredstev družbene reprodukcije; - da zagotovimo svobodno zaposlovanje na vsem območju Jugoslavije in; - da oblikujemo načela za uveljavitev enotne politike cen in inter- vencije na trgu (se pravi, da zagotovimo njegovo enotnost in delovanje z blagovnimi in deviznimi rezervami). S tem pa, razumljivo, še nismo našteli vseh gospodarskih nalog, ki jih bomo poslej uresničevali v federaciji. Na področju urejanja ekonomskih odnosov s tujino naj bi federacija tudi v prihodnje določala pariteto dinarja in politiko razpolaganja z devizami, oblikovala politiko zaščite domače proizvodnje, spodbujala izvoz blaga in storitev iz dohodkov od carin ter določala pogoje za naložbe tujega kapitala in politiko zadolževanja v tujini, pri čemer pa naj bi se poslej v tujini zadolževalo samoupravno organizirano gospodarstvo, kar naj ustvari razmere za skladnejše odnose med ekonomsko kreditno sposobnostjo in obsegom vlaganja tujih sredstev. Med naloge organov federacije sodi nedvomno tudi oblikovanje enotnega monetarnega in kreditnega sistema, ki naj jo opravlja tako, da določa enotno valuto, emisijsko politiko in enotni emisijski zavod ter da oblikuje eskontno in reeskontno politiko. Končno bo federacija tudi v prihodnje dolžna zagotoviti denarna nadomestila tistim delovnim organizacijam, ki jim bo s posebnimi ukrepi za uravnovešanje ekonomskih razmer določala nižje cene za posamezne proizvode od tistih cen, ki bi jih le-te lahko dosčgale na trgu v normalnih razmerah, torej po zakonu ponudbe in povpraševanja. Ali z drugimi besedami: če bo država iz teh ali onih razlogov kontrolirala cene, bo morala nositi tudi ekonomske posledice zaradi takšnega ravnanja. Federacija bo pospeševala razvoj gospodarsko manj razvitih območij s pomočjo sklada za kreditiranje hitrejšega gospodarskega razvoja republik Črne gore in Makedonije ter SAP Kosovo. Sredstva sklada bomo zbirali z obveznimi posojili gospo-darskih organizacij in uporabljali po načelu gospodarnosti. Dopolnilno financiranje splošne porabe v manj ZDRAVNIKI IN KOZMETIČARKE PRIPOROČAJO T ri° jogurt Občanom občine Ravne in vsem delovnim ljudem ŽELIMO SREČNO', ZADOVOLJNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1971! SKUPŠČINA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM OBČINSKI SINDIKALNI SVET RAVNE NA KOROŠKEM OBČINSKA KONFERENCA ZKS RAVNE NA KOROŠKEM OBČINSKA KONFERENCA SZDL RAVNE NA KOROŠKEM DELAVSKA UNIVERZA RAVNE NA KOROŠKEM razvitih republikah in na Kosovu pa je treba povezati z delovanjem sklada, tako da bi omogočili skladen razvoj vseh proizvodnih dejavnikov na teh področjih in s tem uskladili splošno porabo z njihovo gospodarsko rastjo. Takšna opredelitev funkcij federacije pa zahteva, da mora obveznosti, ki izvirajo iz dosedanjih funkcij federacije, prevzeti predvsem samoupravno organizirano gospodarstvo, občine ter republike - seveda hkrati z viri dohodkov za njihovo izpolnjevanje. V tem okviru je zlasti pomembna dosledna odprava državnega kapitala in njegova vrnitev v gospodarstvo. O načinu vračanja državnega kapitala je treba čim-prej doseči sporazumno rešitev, vendar takšno, da bomo v njej upoštevali tudi pomen in delež minulega dela pri njegovem oblikovanju. Uporabniki doslej investiranih sredstev so, razumljivo, dolžni prevzeti nase tudi odplačilo anuitet za kredite, ki so jih najeli pri zvezi. Federacija se bo, na osnovi medrepubliških sporazumov, otresla predvsem udeležbe v gospodarskih investicijah - razen skrbi za izpolnjevanje prej sprejetih investicijskih obveznosti v SR Črni gori in Makedoniji, financiranja premij in regresov, beneficiranja obrestne mere, kreditiranja izvoza opreme in ladij, financiranja znanstveno raziskovalnega dela in odločanja in obveznosti na področju družbenih služb in socialne politike, razen v zadevah, ki terjajo enotno urejanje na ravni federacije in o katerih se je treba dogovoriti med republikami in avtonomnimi pokrajinami. Nekatere izmed omenjenih nalog sta ZIS in zvezna skupščina že uresničila, druge pa bosta v prvih mesecih prihodnjega leta. Kot kaže, gre tokrat za radikalne spremembe v našem ekonomskem sistemu. Vsi, ki se zavzemamo za razvoj samoupravljanja, pa čutimo, da gre hkrati tudi za dokončno uveljavitev samoupravne usmerjenosti našega družbenega razvoja. v. B. m* Občinski svet zveze sindikatov Ptuj Medobčinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Ptuj in Ormož Medobčinski odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica Medobčinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez Ptuj in Ormož Medobčinski odbor sindikata gradbenih delavcev Ptuj in Ormož Medobčinski odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ptuj in Ormož Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ptuj Konferenca osnovnih organizacij sindikata delavcev osnovnih, srednjih in poklicnih šol občine Ptuj VOŠČIJO VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN DELOVNIH USPEHOV POLNO NOVO LETO 1971! Vsem članom sindikata in sodelavcem pa se najtopleje zahvaljujejo za uspešno in aktivno delo ter jih vabijo k nadaljnjemu sodelovanju! Prvi računalnik severne Primorske Po novoletnih praznikih bo Meblov računalnik polno obremenjen Elektronski računski center so v tovarni pohištva Meblo formalno ustanovili že v drugi polovici minulega leta, prve priprave, med katerimi je' treba omeniti zlasti šolanje kadrov, ki bodo delali na računalniku, pa so se začele celo leta 1968. Danes prvi računalnik severne Primorske že preizkuša programe prvih dveh projektov: projekta kontrole skladišč končnih izdelkov in projekta časovnega planiranja proizvodnje. Če bodo rezultati ugodni, bodo takoj po novoletnih praznikih začeli z rednimi obdelavami podatkov za dolgoročno programiranje proizvodnje pohištva. Projekt III — to je materialno poslovanje in nabava, in projekt IV - osebni dohodki in finanč- no poslovanje, bosta prišla na vrsto kasneje. Računalnik bo v veliko pomoč pri izboljševanju organizacije dela, nakazal bo možnosti za dvig produktivnosti, pokazal, kako zmanjšati stroške poslovanja, omogočil bo izbor kvalitetnejših načinov vodenja podjetja in planiranja proizvodnje, postal bo nepogrešljiv sopotnik tržnih raziskav, iskal bo odgovore na vprašanja KAJ, KJE, KAKO proizvajati in prodajati. Na računalniku bodo obdelovali podatke ne le za Meblo, temveč tudi za skupščino občine Nova Gorica, tovarno salonita iz Anhovega, za podjetje Vozila iz Nove Gorice in za gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine. Tovarna glinice in aluminija »BOKIS KIDRIČ« KIDRIČEVO PROIZVAJAMO: • SUROVI ALUMINIJ V VALJARNlSKIH FORMATIH IN INGOTIH • KALCINIRANO GLINICO AI2O3 • ALUMINIJSKE LEGURE « • KATRAN • MEŠANICE FENOLA KOLEKTIV TGA ZELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1971! volan ljubljana kersnikova 6 IMA V SVOJIH PRODAJALNAH v LJUBLJANI SKOPJU BEOGRADU in SUBOTICI BOGATO IZBIRO NADOMESTNIH DELOV, KI ZADOVOLJI POTREBE VSAKEGA AVTOMOBILISTA — MOTORISTA SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1971 VAM ZELI VOLAN« LJUBLJANA Komentatorjev stolpec Zakaj žarnice utripljejo? Republiške intervencije za pospešitev integracije v elektrogospodarstvu niso imele uspeha; zdi se celo, da so elektrogospodarska podjetja danes med seboj bolj oddaljena, kot so bila v začetku kampanje za integracijo. „Savske elektrarne" s sedežem v Ljubljani tožijo mariborsko „Elektrogospodar-stvo", češ da jim ne izplačuje dobavljene električne energije, .Elektrogospodarstvo" pa frdi, da plačuje, kolikor od potrošnikov dobi, in pripominja, da je cena previsoka. Slavonija in Baranja se potegujeta za odcepitev teh regij od elektrogospodarskega podjetja Zagreb, vendar tod vztrajajo pri zahtevi o enotnem elektrogospodarskem sistemu. Tudi Split in Reka sta v sporu z Zagrebom, ki ne pristane na predlagano ceno električne energije. V Bosni le po posredovanju republiških organov ni prišlo do ustavitve dobave premoga termoelektrarni Tuzla, kar bi onemogočilo preskrbo sarajevskega „Elektroprenosa“. Razmere so nekoliko ugodnejše v Črni gori, Srbiji in Makedoniji. V Jugoslaviji imamo 17 hidroelektrarn in 17 termoelektrarn, 5 prenosnih podjetij, 5 proizvodno-prenosnih organizacij, 3 združena podjetja in 31 distributivnih podjetij. Tolikšna razdrobljenost sicer še ni nujna ovira za poslovanje panoge, ki ima vse pogoje za uvajanje velikih tehničnih sistemov. Ni namreč bistvena organizacija elektrogospodarstva in število podjetij, ampak odnosi med njimi, njihovo ravnanje na tržišču, njihov odnos do potrošnikov. Že konflikti med podjetji znotraj posameznih republik pa jasno kažejo, da ti odnosi ne temelje na objektivnih merilih! Do konca leta morajo elektrogospodarska podjetja uskladiti in sprejeti elektrogospodarsko bilanco za 1971. leto. Po tej bilanci morajo suficitame regije oskrbeti deficitarne. Pri prenizki in določeni ceni električne energije se seveda dohodek preliva v dmge regije. Bilanco bo zato težko uskladiti. Pomanjkanje kriterijev za vrednotenje energije, za objektivno merjenje vrednosti toka iz pretočne in akumulacijske hidroelektrarne in termoelektrarne pa to delo še otežuje. Kakorkoli že, glavno je, da kolektivom elektrogospodarskih podjetij ne zmanjka denarja za delitev! Čeprav je prišlo v naši družbi že večkrat do „visoke napetosti" prav zaradi visokih osebnih dohodkov v elektrogospodarstvu, odgovorne ljudi iz te panoge ta pritisk - le prek časopisov - doslej ni posebno ganil. Tudi v sedanjih resnih stabilizacijskih časih ne! V prvem mesecu ..stabilizacije" v novembru - imajo namreč v Sloveniji v primerjavi z lanskim novembrom skoraj za četrtino večje osebne dohodke v elektrogospodarstvu! Kdo jim pa kaj more?! -pik- DOLGOLETNE TEŽAVE TRŽIŠKEGA RUNA 80 SE KONČALE Z LIKVIDACIJO PODJETJA Brodolom v Tržiču Kljub likvidaciji je večini delavcev zagotovljeno delo V „Runu“, tržiški tovarni usnja, je že dolgo škripalo. Težave, dolgovi in strah pred tem, da se bodo delavci na lepem znašli na cesti, niso prišli čez noč. Že dlje so nekateri vedeli, da se ladja počasi, vendar nezadržno potaplja. Posebnost pri tem je, da so to prej opazili ljudje na obali, kot tisti na ladji! Vsaj tako bi lahko sodib po ravnanju brodolomcev: prikrivali so dejstva,prikrivab so izgubo in ničesar niso hoteb sbšati o potrebni pomoči. Dokler ni bilo prepozno. In dokler si niso bib takorekoč vsi edini, da ladje ni več moč rešiti, ker je že pregloboko pod vodo. PRETIRANO SAMOZAVESTNI „Včasih je Runo kar lepo uspevalo ...“ nam pripoveduje Ivo Bergant, predsednik občinskega sindikalnega sveta Tržič. „Tehnologija podjetja je bila enostavna, tovarne čevljev pa so bile včasih takorekoč z vsem zadovoljne. Z leti pa se je začelo vse bolj zatikati. Znanim težavam usnjarjev so se pridružili še na novo porajajoči se problemi znotraj kolektiva. Vse bolj očitne so postajale posledice neustrezne organizacije dela oziroma premalo strokovnega vodstva delovne organizacije. Kot že rečeno, kolektiv je vse bolj bredel v težave, ki pa so jih tisti, ki bi morali najprej ukrepati, prikrivali in jih niso hoteb priznati.11 Opozorila družbeno-politič-nih organizacij in drugih, ki so poznali razmere v „Runu“, so naletela na gluha ušesa. Nekateri v „Runu“ so pomoč zavra-čab, češ, da se v samoupravne pravice kolektiva nihče ne sme vmešavati in da bodo vse, kar je potrebno, če je sploh kaj potrebno, opravib sami. r PLAN ŽELEZARNE RAVNE ZA LETO 1971 V ravenski Železarni so že izoblikovab osnove za izdelavo gospodarskega načrta za leto 1971. Po prvih predvidevanjih naj bi 3.700 zaposlenih ustvarilo prihodnje leto 470 milijonov din reah-zacije. V razpravi pa je tudi že predlog srednjeročnega razvojnega načrta Železarne Ravne na Koroškem, ki predvideva, da naj bi 1975. leta v tej delovni organizaciji kakih 4.000 zaposlenih ustvarbo 700 milijonov din realizacije, predvsem na račun večje dodelave, obdelave in predelave jekla. (ma) >CQP OB NAKUPU NE POZABITE E3 MARKET Špecial >3 Lepo bi bilo, če bi držali besedo. Pa je niso. Pred letom dni je bila v „Ru-nu“ uvedena prisilna uprava. LIKVIDACIJA - EDINI IZHOD V ponazoritev dogajanj in razpleta dogodkov v tem, danes že močno okrnjenem, vendar še vedno stočlanskem kolektivu, še en podatek: pred dvema letoma, ko ni bilo več dvoma o tem, da barka tone, je bila pripravljena priskočiti na pomoč Tovarna obutve Peko. Bila je pripravljena poravnati račune zavoženega gospodarjenja in poskrbeti za potrebno sanacijo. Vendar je „Runo“ odbilo ponujeno roko! Prisilna uprava torej ni prišla kot strela z jasnega. Sprva je kazalo, da bi „Runo“ priključih kranjski „Savi“. S to mislijo je prisilna uprava tudi začela z izdelavo sanacijskega programa. Za uresničitev načrtov bi bilo potrebno skoraj 20 mibjonov novih dinarjev. Ko je že kazalo, da bodo prizadevanja obrodila plodove, je „Sava“ uradno odstopila od svojih prvotnih načrtov. Potlej se je zadeve lotila ekipa Konusa iz Slovenskih Konjic. Kmalu pa je,bilo jasno, da tudi iz te moke ne bo kruha. Dejstvo je, da je kolektiv „Runa“ že tako globoko zabredel v težave, da mu po teh dogodkih ni bilo več pomočn Posebno od trenutka dalje, ko je tudi republiški sklad za gospodarske rezerve sklenil, da „Runu“ ne bo pomagal. S tem so odplavali še zadnji upi. Skupščina občine Tržič je tako minulo sredo sprejela sklep o likvidaciji podjetja. Drugega izhoda v tem času ni bilo več. KLJUB VSEMU NE BO BREZPOSELNIH! Kaj lahko še zapišemo ob malce neslavnem koncu tržiške-ga „Runa-“? Predvsem to, da družbenopolitične organizacije ob zadevi niso stale ob strani in da so si vseskozi prizadevale kolektivu pomagati. „V začetku smo opozarjali, pozneje smo pomagali...“ Napravili smo vse, kar je bilo v naši moči in kar je bila naša dolžnost ...“ pripoveduje Ivo Bergant. „Nikomur v Tržiču ni bilo vseeno, kaj bo s 140-član-skim kolektivom ... Obiskali smo vse delovne organizacije in iskali zaposlitev za delavce Runa. Naleteli smo na razumevanje. Računamo, da bo vsaj 90 % ljudi v najkrajšem času dobilo delo.“ A. ULAGA Uspešen prodor na tuje ici V zvezni gospodarski ocenjujejo, da so naši gradben^ na inozemskem tržišču d o s pomembne rezultate. Zcloj^ ^ rasel obseg del, prav tako P* je zvišala njihova vrednost, f je gradbeništvo še nadalje ^ resirano za delo v tujini, da lahko popolnoma izkoristilo s je zmogljivosti in ustvarilo d1 čen devizni priliv in dohodek- Treba pa je izbrati take stope, ki bodo prinesli večje hodke, kot so bili dosedad Najvažnejše pri tem je, da bi j rali doseči sodelovanje vseh £ spodarskih organizacij, *C1 vzemajo investicijska dela jini. S tem namenom so ze SF i jeli pravilnik o usklajevanja a stopa na tujem tržišču, j. ovira pri ustvarjanju večjih r ■.<• tatov na tujih gradbiščih tudi pomanjkanje strokovni^, ali nesmotrno izkoriščanje t . a ki so na voljo. Potrebno ’ ^ tudi organizirano prizadeval, povečanje števila strokovni"^ ki obvladajo svetovne ali “ j,j tuje jezike. Pri vseh teh cdJliV si jih je zadalo gradbenist tujem, je po oceni zbornice^ no, da so jim pri tem v .^i j pomoč in da sodelujejo z ™ ^ j tudi področne službe dP ^ | uprave, zlasti pa diplon1 . ^ konzularne, službe socialne^ varovanja, zaposlovanja, 0 *r(.d- zacije sindikata in posebno P,^ stavništva zvezne gospod zbornice. Desetkrat preveč X bf^ V zvezi z izgradnj0 tov za proizvodnjo V. vM je spet zavladala invest*^ mrzlica in zmeda. K31" * 0te; Vestitoijev v državi s6 L \ji guje za kredite, ki 'J omogočili gradnjo 1 pl obratov. Vsaj 6 n1.®*! V jih bo svoje investicij^ grame nedvomno tud' obliko novega duha našega časa. V knjigi je poleg uvodne študije in bibliografije objavljenih še 46 barvnih in 36 črno-belih slik. Večina slik je celostranskih. Knjiga je odlično opremljena in vezana v celo platno. Cena: 120 dinarjev. KNJIGE DOBITE V VSEH KNJIGARNAH IN PRI ZASTOPNIKIH ZALOŽBE. PRI NAKUPU MOŽNOST OBROČNEGA PLAČILA. PISMENA NAROČILA SPREJEMA TUDI DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, Mestni trg 26 ?EUVSKA ENOTNOST — ŠT. 51—52 — 26. DECEMBRA 1970 STRAN 7 IZ ŠESTIH REPUBLIK • v. v jugoslovanskih sindikalih ZADREGA GRAFIČNE INDUSTRIJE Doklej ,iz rok v usta‘ SVET ZSJ V Centralnem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije ugotavljajo, da se je v minulih petih letih grafična industrija razvijala hitreje od drugih industrijskih dejavnosti. To potrjujejo podatki o hitrejšem porastu, fizičnega obsega proizvodnje, skupnega dohodka, dohodka, produktivnosti, zaposlenosti in izvoza. Toda ta pozitivna gibanja v minulem petletnem obdobju spremlja postopno upadanje ekonomičnosti, rentabilnosti in Neproduktivne sposobnosti grafične industrije. V minulem letu je prišlo celo do stagnacije porasta proizvodnje in produktivnosti ter stagnacije osebnih dohodkov. Zelo malo grafičnih podjetij lahko izloča pomembnejša sredstva za potrebe družbenega standarda delavcev, zlasti pa je malo tistih podjetij, ki lahko rešujejo stanovanjske probleme svojih delavcev. Osebni dohodki so sicer v grafični industriji med najvišjimi v industriji, vendar pa so v znatni meri posledica podaljšanega in nadurnega dela. Kaj sodijo o politiki delitve osebnih dohodkov republiški sekretarji za delo? $ Deliti s pomočjo samoupravnih dogovorov, ki pa naj obvezno vsebujejo kriterije za uspešno merjenje kolektivnega in družbenega dela - Po mnenju sindikatov so vzroki za te razmere v' glavnem B naslednji: čedalje večja razdrobljenost delovnih organizacij, n kar ima za posledico avtarkičen razvoj in drobljenje že sicer ij močno skromnih sredstev. Svoje je storila tudi ostra konku- pj renca in pomanjkanje strokovnih kadrov, ki bi lahko v gra- ® fični industriji uveljavili sodobno tehnologijo. Slednjič pa e niti družba ni posvetila dovolj pozornosti razvoju te indu- i strijske panoge, saj so bila vlaganja v to panogo v minulem |§ obdobju znatno manjša kot v preostali industriji. i MMEsa MaBBB mmm ■■■■ nsaai mmm ni GOZDNO 'GOSPODARSTVO MARIBOR z gozdnimi obrati: RUSE, LOVRENC NA POHORJU, PODVELKA, OŽBALT OB DRAVI, MARIBOR, REKA - POHORJE, SLOVENSKA BISTRICA, OPLOTNICA, PTUJ in ORMOŽ, OBRATOM ZA GRADNJE, OBRATOM ZA UREJANJE GOZDOV, OBRATOM ZA LOV IN RIBOLOV in OBRATOM ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI ureja, neguje, vzgaja in gospodari z gozdovi SLP ter z gozdovi v državljanski lastnini, samostojno gradi gozdne komunikacije in gozdarske stavbe, goji divjad in izvaja lovski in ribolovni turizem. VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO SREČNO USPEŠNO NOVO LETO 1971! Čeprav je povsem jasno, daje lahko zamrznjenje cen le začasen ukrep, lahko slišimo vse več glasov, da z zamrznjenjem ne bomo dosegli tistega, kar smo želeli - „stop“ za inflacijo ter kolikor toliko trdno osnovo za stabilizacijske račune - če ne bomo zamrznili tudi osebnih dohodkov. Po drugi strani pa zganjamo vik in krik ob vsakem, še tako skromnem osnutku zakona o družbenem' usmerjanju delitve dohodka, češ da gre za „etatistične posege" v samoupravne pristojnosti gospodarstva in družbe. Radi bi torej - kar je razumljivo -nizke cene, urejen trg in visok.e (samoupravno, po možnosti čimbolj „spodaj“ določene) osebne dohodke. Obojega pa nikakor ni mogoče spraviti pod isto kapo. Kaj zdaj? Več glav več ve, zato poglejmo, kaj o tem sodijo republiški sekretarji za delo! Sekretarji so namreč sredi decembra odgovarjali na vprašanje Borbe, kaj je najbolj nujno pri politiki usmerjanja delitve ter kaj je pri tem delo federacije in kaj republik. JOSIP ŠLIBAR (Hrvatska): Čim manj etatizma pri politiki delitve. Izhajati je treba predvsem iz samoupravnih dogovorov delovnih organizacij; družbeni dogovori, zakon in podobno bi prišli v poštev samo izjemno, kadar posamezne delovne organizacije ne bi hotele pristopiti k samoupravnim dogovorom in če bi pri delitvi ravnale v nasprotju z družbenimi načeli in kriteriji. JOŽE BOŽIČ (Slovenija): Slovenija bo vsak čas sprejela zakon o usmerjanju delitve. Obstaja prepričanje, da z začasnimi in administrativnimi ukrepi ni mogoče priti do normalnih poti delitve dohodka in osebnih dohodkov. Naloga federacije pri tem bi bila kvečjemu, da na osnovi soglasja z republikami oblikuje čvrsto stališče, da je treba uresničiti obveznosti druž-beno-političnih skupnosti, ki jim jih nalaga zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka. RADIVOJE BRAJOVlC (Črna gora): V federaciji in republikah je treba čimprej sprejeti akte, ki bi omogočili izvajanje politike delitve z- družbenimi in samoupravnimi dogovori, določene z zakonom o ugotavljanju in delitvi dohodka. Federaciji mora ostati dolo- čanje osnovnih načel delitve, konkretna politika delitve, določanje in oblikovanje družbenih kriterijev pa mora biti v pristojnosti republik. VITE ISIJANOVlC (Makedonija): Cimprej je treba spremeniti osnovni zakon o dohodku tako, da bo omogočeno usmerjanje delitve; na zvezni ravni pa naj ostane samo določanje enotne politike delitve. Trenutna naloga republik je: pospeševanje aktivnosti, da bi proces usmerjanja delitve dobil organiziran tok in da bi delovne organizacije neposredno usklajevale in določale politiko dohodka, in to v skladu s politiko razvoja organizacije, občine in republike. DR. HUSEIN KRATINA (BiH): Natančno je treba določiti družbene ukrepe pri oblikovanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah, sprejeti republiške predpise o tej materiji, pripraviti samoupravni družbeni dogovor o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, predvsem v okviru republik, pokrajin in občin pa tudi družbeni dogovor na ravni federacije. Pri tem je treba dati prednost akciji sindikatov, gospodarskih zbornic in drugih družbenih organizacij. BUDIMIR VUKAŠINOVIC (Srbija): S spremembami in dopolnitvami zakona o dohodku je treba predvideti obveznost sprejema družbenega dogovora na ravni federacije, ki bi bil izhodiščna osnova, določiti način sprejema družbenih in samoupravnih dogovorov, pravico republik, da tudi same predvidijo obveznost sprejema in uporabe dogovorov, določiti usklajevalni organ pri federaciji ter enotne kriterije za spremljanje delitve. Republiški zakon pa mora predvideti obvez1 nost sprejema sporazuma, vsebino oziroma osnovna vprašanja vsebine ter posledice, če sporazum ne bi bil sprejet. Vse drugo pa bi bila stvar delovnih organizacij, njihovih asociacij in drugih družbenih dejavnikov. Republiški sekretarji za delo torej pravijo: deliti s pomočjo samoupravnih dogovorov, ki pa naj obvezno vsebujejo kriterije za uspešno merjenje kolektivnega in družbenega dela. O zamrznjcnju psebnih dohodkov pa - nobene besede. A do kdaj samoupravni dogovori? Odgovor je dokaj splošen: čimprej! -pik- Zakaj zdajšnja mlečna kriza? Jugoslaviji primanjkuje približno pol milijona litroov mleka dnevno. Največje je pomanjkanje mleka v Sarajevu, Nišu, Titogradu, Splitu, na Reki in v Kraljevu. Neposreden vzrok za to je pretiran zakol v zadnjih dveh letih, ki pa je spet posledica nerealnega odnosa med cenami mleka in mesa. Mleko se v zadnjih štirih letih ni podražilo, cene mesa pa so stalno rasle. Oktobrsko zamrznjenje cen je ..zamrznilo" tudi proizvajalce, ki so prenehali dobavljati mleko: odkupna cena 28 par za mastno enoto ni spodbudna. Predvidena kompenzacija sredstev iz proračuna občinskih skupščin ni niti stalna niti zadostna. — Kje vidi „Mlekosim“ — posnovno združenje mlečne industrije—rešitev? Njegov predlog, da bi v centralni Vojvodini zgradili tovarno mlečnega prahu, ki bi intervenirale, ko bi bilo potrebno, je šel v pozabo. Edini izhod je tako: za prihodnje leto je treba pravočasno zagotovit^ uvoz mleka iz Madžarske in Češkoslovaške, predvsem pa povečati - odkupne cene mleka! Podpora OJLiUlVA&JuttiSfev? * Predstavniki centralnih odborov in Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije so podprli dosedanje delo komisije zvezne skupščine za revizijo in kodifikacijo zakonov s področja združenega dela. Strinjali so se z idejo, ki jo je obrazložil Roman Albreht — da bi morala imeti bodoča delitev dohodka dve komponenti. Delavci naj bi vsako leto sodelovali pri delitvi samo enega dela dohodka; ker pa ves dohodek ni rezultat dela enega samega leta, ampak tudi prejšnjih let, bi druga komponenta delitve temeljila na tem minulem delu. Tako naj bi pri delitvi sodelovali tudi delavci, ki so v kolektivu delali v prejšnjem obdobju, pa tudi upokojenci; seveda sorazmerno s svojim sodelovanjem pri ustvarjanju dohodka v vsakem posameznem letu. Pol prihrankov Najnovejši podatki o zaslužkih in prihrankih naših delavcev v tujini potrjujejo domnevo, da delavci pošiljajo domov le polovico prihrankov, kakih 700 milijonov dolarjev pa imajo naloženih v nemških bankah. Nem- TE DNI SO REKLI MITJA RIBIČIČ, predsednik ZIS v razgovoru z novinarji: Po konferenci ZKJ, ki je bila zelo jasna v svojih zaključkih glede stabilizacije gospodarstva, smo našo politiko konkretizacije teh zaključkov preverili najprejv razgovorih s predsedstvom Zveze sindikatov Jugoslavije. To je bu naš prvi korak po konferenci a dveh razlogov: prvič zaradi tega, da bi se sindikati sami vključili v celotno akcijo stabilizacije gospodarstva, drugič pa zato, ker smo menili, da je v tem trenutku politika dohodka in osebnih dohodkov eden od bistvenih elementov prve faze programa sta bilizacije^ Na področju proračunske, splošne in investicijske porabe, kakor tudi na področju kredit" no-monetarne politike lahko v centru z administrativnimi ukrepi in odločitvami restriktivnega značaja blokiramo žarišča čezmerne rasti te porabe. Področje osebnih dohodkov pa je zelo ob čutljivo; na tem področju so vej like razlike, hkrati pa je to tudi samoupravno področje ekonomske politike vsake delovne orga nizacije. To je področje suvere nih pravic ne samo samouprav Ijavcev, temveč tudi republik, saj je delitev narodnega dohodka določenem smislu odraz suverenosti narodov in narodnosti. R pubhkam in pokrajinam m013 mo omogočiti, da se odločajo za diferencirano politiko, zato pa E tudi zelo težko odločiti sc neko linearno limitiranjc oZir0 ma za določene restrikcije u tem področju. Za to se je tezk odločiti zaradi občutljivosti teg^ področja pa tudi zaradi tega, k so restriktivni ukrepi na te področju najbolj nevarni. Sindikati so se v to našo ake* jo že vključili, verjetno pa potrebno, da se v neki obh ^ vključi v celotno akcijo urn'^.a nja porabe in v politiko dohod tudi zvezna skupščina. MARKO NIKEZIC, sednik CK ZK Srbije na & tega organa: Danes je naši družbi P°*rejj ^ no, da se v večji meri začutH3 j ^ akcija sindikatov, in to prvič ' j j predstavnikov neposrednih | ^ 3 Hi resov delavcev v delovnih org3 zacijah, v občinah in v širši skuP nosti, drugič pa tudi pri ureja™ odnosov znotraj delavskega reda, še posebej kar zadeva govore o osebnih dohodkih- Ni dvoma, da lahko P05!^. večje in samostojnejše angaz ^ nje sindikatov vir težav tak® samoupravne organe v delov organizacijah kot tudi za upr y in za predstavniške orSanlLjii družbeno-političnih skupn0^ ter za politične orgt Toda brez takšne akcije bi W>c naše institucije in celotna dru ^ izpostavljene nevarnosti, d3 opredeljujejo samo s s,a ^ skupnega gospodarskega raZ^cije To pa pomeni, da brez 3 sindikatov nc bi mogli najti v ^ vega sociaino-ckonomskegm tem pa tudi nc pravega Po1 nega ravnovesja. ški bančniki so uspešnejši od naših bank predvsem zaradi boljše reklame, višjih obresti ter drugih koristi, ki jih imajo varčevalci. Sodobno bančno poslovanje v ZR Nemčiji terja ustrezne spodbudne ukrepe tudi v Jugoslaviji. spodbujali Ti ukrepi delavce, da n3J jo svoja sredstva vlagali v naše ke; ustvariti pa bo potrebn J g. goje, da bomo ta sredstva bj. rahljali tudi za reševanje VP ^3, nia zaooslovania delavcev OBRTNO PODJETJE m Knjigoveznica-tiskarna Radovljica RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1971! TRGOVSKO PODJETJE »MERKUR« PTUJ — MURKOVA 2 s poslovalnicami: # VELEBLAGOVNICA, Murkova 1 # trgovino »POHIŠTVO«, Trstenjakova ulica # trgovino »TEHNIKA, Lackova 5 # trgovino »ZVEZDA«, manufaktura in konfekcija* Srbski trg 8 SE PRIPOROČA IN ZELI SREČNO NOVO LETO 1971! i Mi je V IZ NAŠE DRUŽBE Projektiranje ter instalacija vodovodov in sanitarnih naprav, centralnega gretja in klimatskih naprav, instalacije hladilnic, sušilnic, termotehničnih in namakalnih naprav, plinskih napeljav, cestnih vodovodov, proizvodnja izdelkov 3* Instalacije toplovodnih naprav in izdelkov birotehnike ter izdelava in montaža MONTAŽNO PODJETJE hlevske opreme. PosSovnim partnerjem in delovnim ljudem Jugoslavije želimo srečno novo leto 1071! ^tofet.ffrad Podvin' PODVIN — RADOVUICA — JUGOSLAVIJA Pošta RADOVLJICA — p. p. 10 — tel.: 70-350, 70-162, 70-374 OBIŠČITE NAS, VSELEJ VAS BOMO Z VESELJEM POSTREGLI Z NAŠIMI IZBORNIMI JEDILI IN PIJAČAMI. f ŽELIMO VAM USPEŠNO IN SREČNO NOVO LETO 1971! * *BDELKADER BENIKOUS: .Ul I III..I .MII Portreti in srečanja m j iifaiis SINDIKALNO GIBANJE V ALŽIRIJI ^. ................ Oris boja alžirskega ljudstva za nacionalno osvoboditev in socialistično izgradnjo države La- osv°boditvijo so le red-Alžjrd imeli možnost študi-SQ!na višjih šolah; tisti pa, ki a/udhali. so večinoma pripa-s 1 družinam, ki so sodelovale s Kolcmialnini režimom. Največ c- studirali pravo, jezike, medi-I D 0 in farmacijo in zato smo I vP,-?SVoboditvi dneli še posebno I j! Prunanjkljaj tehničnih ka-s °.v ~ inženirjev, arhitektov in ^anjetehničnili kadrov. Zato teh° -^^dali veliko pozornost ničnemu sodelovanju z dru-p državami, študente smo skihj -na univerze prijatelj-vej držav, hkrati pa smo se-l0s,a j*stanavljali lastne tehno-e institute. Naj s tem v zve nr„jnav,edem naslendjo izjavo "edsednika Bumediena: „AI- Ha« 3» univerza bo resnično s^sa šele takrat, ko bo odprla °ja vrata sinovom naših delav-ev ‘n kmetov.“ | (lo^aŠa revolncija si prizadeva ! ()0„eci ravnovesje regionalnega !■ Podarskega razvoja in zato ! neg1110 rniTno enotnega štirilet-I ]ai"a §0sPodarskega plana izde-|dro,. ' posebne načrte zapo-razv.|a’ .ki so gospodarsko ne-jen ' a in katere želimo pospe-eno razvijati. Med problemi, ki jih moramo rešiti, kaže poudariti tudi postopno uresničenje decentralizacije. Izoblikovali smo komunalne skupnosti, ki prispevajo k razvoju svojih 'področij; člane njihovih organov volijo občani. Ustanovili smo tudi ljudske skupščine vilajetov (okrajev), ki skrbijo za razvoj posameznih delov naše dežele. n ur st POHIŠTVO V okviru vseh teh prizadevanj je UGTA (Generalna zveza alžirskih delavcev) na svojem III. kongresu (od 5. do 9. maja 1969) sprejela nekatere zgodovinsko pomembne odločitve, ki so jo oblikovale v odgovorno, vodilno sindikalno organizacijo. Njena vloga v naših revolucionarnih dogajanjih se povečuje takorekoč iz dneva v dan. Uspešno prispeva k izgradnji gospodarstva in poglablja socialistično zavest naših ljudi. Podobno kot na področju gospodarstva je' prispevek naše organizacije opazen tudi na dru--gih področjih: sodelujemo v delu nacionalnega ekonomskega sveta, v medministrskih komisijah za študij delovnega prava, plač in cen, pa tudi pri urejanju raznih vprašanj s področja trgovine. Kmalu bo naša organizacija imela zelo pomembno vlogo tudi v podjetjih, kjer nameravamo ustanoviti delovne skupnosti oziroma v katerih nameravamo dati delavcem ustrezno mesto. Morda bi kazalo povedati vsaj nekaj besed o tem, kako si zamišljamo bodočo ureditev naših podjetij; pri tem se zavedamo, da bo tudi to samo ena od mnogih etap našega razvoja, saj se socializem vedno bolj poglablja, delavstvo pa vedno bolj osvobaja. Shema te ureditve je naslednja: delovna'skupnost (ki jo sestavljajo vsi delavci, ne glede na to, ali so organizirani v sindikate) izvoli skupščino sindikalno organiziranih delavcev, ta pa potem imenuje svoje pred- stavnike v svet direkcije. Mimo tega ta skupščina izvoh oziroma imenuje tudi štiri stalne komi-' sije — za proračun in finančno kontrolo, za poklicno usmerjanje, za socialna vprašanja in za kadrovska personalna vprašanja; ta zadnja komisija odloča — kot pove že njeno ime — 6 sprejemu in odpustu delavcev ter o njihovem napredovanju. Za zaključek bi rad poudaril še to, da revolucionarna oblast v naši deželi izhaja iz ljudstva in da je njena osnovna naloga odpraviti izkoriščanje delovnih ljudi in postaviti temelje socialistični družbeni ureditvi. Alžirija uspešno pomaga vsem deželam, ki se borijo za osvoboditev; pri nas so dobili podporo in zavetje predstavniki mnogih osvobodilnih gibanj. Imamo pa seveda tudi lastne težave in čim bolj napredujemo, več problemov se nam odpira. To terja od nas vsakodnevno borbo, še, posebej zato," ker se zavedamo nevarnosti, katero rojeva nastajanje birokracije. Vkljub temu pa smo prepričani, da nič ne more zaustaviti naše revolucije, ki jo podpira vse naše ljudstvo, željno svobode, napredka in miru. v Sak ^ , lirske, et° podc*' ^vet za vzg°j° in varstvo otrok Jugoslavije najboljšemu pionirskega samoupravljanja. Svoje delovne načrte uskladijo z občinskim in !C G 1111 °drcdu v vsaki republiki KIPEC KURIRČKA JOVIČE. l etos si rpnuElišIcim načrtom razen tena na vsak letni načrt pionirske oreanizaciie C Pri? — ’ »^puuinsi rsuisirss-jv/\ jvjvi^e.. r,eius si republiškim načrtom, razen tega pa vsak letni načrt pionirske organizacije ^tovo nanJe zaslužil pionirski odred ČRNI RUDARJI na Osnovni šoli sprejme v svoj program tudi učiteljski zbor. Mentorstvo nad posameznimi Na s lirske Nonu., ovški osnovni šoli imajo vsako leto okrog 500 učencev. Vsi so člani vsaki republiki KIPEC KURIRČKA JOVIČE. Letos si dejavnostmi sprejmejo učitelji ali pa tudi zunanji sodelavci. Dejavnosti so različne: kultumo-prosvetne, športne, tehnične. Razen tega . . . . _ izredno množičen in aktiven podmladek planinskeg: vne načrte v okviru svojih možnosti in interesov. To so oblike ska zadruga, mladi gasilci in mladi člani Rdečega križa. o8k°omda al' Zveze tnladinc. Pironirji sami odločajo o prostovoljnih izcjavnuju zv .a^uenc. ivunuimj-piosvcuic, sponne, leiuuuiie. ivazen tega tC,1cah rlot0Z *' 'n te*crnovanj>h. Vsako leto sprejemajo na pionirskih kon- je izredno množičen in aktiven podmladek planinskega društva Bohor, šol- uuovne nnčrm V ............_::i___-____. . ,______ m____. . ..................................... Odkar pomni, so mu bili motorji svet, v katerem si je vedno želel živeti. Medvode, točneje Svetje, so rojstni kraj JANEZA SVOLJŠKA, tam je pognal korenine. Kot pobič je začel z izvijačem, kladivom - ptičnice je delal. Ko je porastel, so ga domači poslali v uk. Izpolnila se mu je največja želja - postal je avtomehanik. Izučil se je in odslužil vojaščino. Ko je slekel vojaško suknjo, se je leta 1952 zaposlil v Avtoobnovi. Takrat je bilo to mlado in tudi majhno podjetje - vsega skupaj dve baraki. Več so bili na mrazu, dežju pa tudi na snegu, kot na suhem, saj so bili prostori pretesni, da bi v njih lahko popravljali avtomobile. Kolektiv pa je bil mlad in dela voljan. Takole se spominja Janez tistih dni: „Ležali smo v blatu in snegu pod avtomobili, delali velikokrat tudi ob nedeljah in sanjali o novih prostorih. To so bili časi, ko se še ni dobilo rezervnih delov za avtomobile in smo morali skoraj vse dele, če smo jih hoteli zamenjati, izdelati sami. “ Janez Svoljšak je živel za podjetje. Mlad, poln energije in vztrajen, je med privijanjem vijakov razmišljal o boljši organizaciji dela, razmišljal je o tem v redkih prostih urah. „Kadar je bilo le prehudo zaradi tesnih in neprimernih prostorov in zavoljo dela, ki nas je priganjalo," obuja spomine Svoljšak, „je prišel direktor, ki nam je bil vzornik in tovariš in nas spodbujal - dajmo fantje, še malo in dobili bomo nove prostore. — Kot akumulator nas je napolnil in zopet smo dobili voljo do dela. “ Ko govori Svoljšak o tistih časih, mu še danes zasije nekaj toplega v očeh. Tak je; motorji, akumulatorji, notranjost pločevinastih konjev je njegov svet, svet, ki ga dodobra pozna, v katerem je ,,doma“. Čeprav so ga okoliščine ogoljufale za ta svet, ga ima še zmeraj rad. Težko govori o teh stv areh, težko zato, ker je legel nanj oblak krivice. Po petnajstih letih trdega dela v Avtoobnovi, kjer je Svoljšak delal najprej kot mehanik, potlej kot kontro- * * % % % * * * * * * * * * * * * * * * * * * 4 4 4 4 * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 % 4 4 4 4 J 5 4 *4 i \ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 lor kvalitete, kot mojster, obratovodja in nazadnje kot tehnični vodja, mu je peščica ljudi - naenkrat in čez noč - očitala, da je zlorabil službeni položaj in da se je okoristil na račun podjetja. Vrata so mu zaprli takrat, ko so se uresničile njegove sanje in ko so že delali v novih in prostornih delavnicah, ko je tudi iz njegovih žuljev zraslo novo podjetje. Več kot tri leta je tekel sodni postopek proti Janezu Svoljšku in še nekaterim. Med tem so tisti, ki so izigrali tako Janeza kot samoupravljanje, že odšli iz podjetja. Janez pa je bil celih 19 mesecev brez dela. In če ne bi bila žena v službi, kako bi preživljal sebe in dvoje otrok? Grenkih treh let, razočaranja, da je moral iz podjetja, ki ga je pomagal graditi, kot krivec, mu ne more zbrisati niti sklep sodišča, ki ga je dobil novembra letos -NI KRIV. Čas bo prekril trpke spomine, čeprav ne bodo nikoli utonili v pozabo. Čas in delo bosta izgladila minulo trnovo pot. In pa veselje do motorjev, ki ni nič manjše, kot takrat, ko je začenjal prodirati v njihov svet. Tega mu ne more nihče vzeti. ,,Rad delam in nikoli se mi ne zdi, da se delo ponavlja. Znova in znova ugotovim, kaj vse je treba še izboljšati, kot da bi me nekaj vleklo naprej, “ pravi Janez. To je njegova odlika in tudi sreča. Kolektiv DONITA v Medvodah, kjer je sedaj, ga je pred dobrim letom sprejel medse in Janez Svoljšak je z delom zadovoljen. Organizacija dela je odlična in tudi medsebojni odnosi, to pa je prvi pogoj za dobro počutje, in uspešno delo. Janez, ki je nedolgo tega končal izredno v Ljubljani Srednjo tehnično šolo in je poklicu mehanika pridal še poklic strojnega tehnika, dela v razvojnem oddelku Donita kot referent za avtomobilske zračne in oljne filtre. . N. LUZAR IZ NAŠE DRUŽBE SINDIKAT DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE: Proti zveznemu limitu Sodelovanje sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije pri pripravah ekonomske politike, zlasti kar zadeva delo družbenih dejavnosti, v svoji intenzivnosti ni popustilo. V zadnjem času skoraj ni seje republiškega odbora in njegovih organov, da ne bi razpravljali o sta-bilizacijskih ukrepih in osnovah ekonomske politike za prihodnje leto. O tem razpravljajo tudi na številnih sestankih v občina1, in v delovnih organizacijah. Ko sindikati podpirajo stabilizacijska prizadevanja, hkrati ves'čas odločno opozaijajo, da zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture in drugih družbenih dejavnosti ne moremo obravnavati zgolj z vidika finančne potrošnje, pač pa tudi z vidika standarda delovnih ljudi, katerega sestavni del so družbene dejavnosti. Minuli torek so na seji predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti ponovno pregledali situacijo in republiške bilance. Ob tem so ugotovili, daje zvezni limit, ki ga je sprejela zvezna skupščina, in s katerim je določeno, da se v prihodnjem letu lahko nameni za družbeno potrošnjo le 10,8 % več sredstev, kot je letošnja realizacija, slab administrativen ukrep. Ta ukrep zaradi svoje linearnosti ne bo bistveno prispeval k stabilizaciji, zagotovo pa bo povzročil še dodatne težave. Teh pa že doslej v družbenih dejavnostih ni bilo malo. vezno razlago za njegovo izvajanje. Obvezna razlaga naj bi namreč razbistrila pojme tako, da bi neodvisno od limita lahko plačah obveznosti, ki nastajajo zaradi novih zakonskih predpisov (ne samo zveznih, temveč tudi republiških!) in nove obveznosti zaradi povečanja števila prebivalcev, zaposlenih, povečanega števila zavarovancev itd. Sindikati družbenih dejavnosti, konkretneje predsedstvo RO, so predlagali, naj bi zvezna skupščina, če je zakon v takšni obliki že sprejela, sprejela še ob- Ob vseh teh težavah in nejasnostih, ki jih sproža sprejeti zakon, pa bi bilo treba po mnenju sindikata delavcev družbenih dejavnosti tudi oceniti, ali je njegova vsebina sploh v skladu s pravicami, ki jih daje Ustava, kajti njegova določila bistveno omejujejo samoupravo v republikah in občinah. Razen tega pa njegova vsebina močno otežuje že začete pozitivne procese na Pomanjkanje delavcev Osnovna ugotovitev na četrtkovi seji skupščine ljubljanske Komunalne skupnosti za zaposlovanje je, da na območju, kjer deluje ljubljanska služba zaposlovanja, skorajda ni več brezposelnih delavcev. Med dokaj skromnim številom brezposelnih delavcev so v glavnem taki, ki so na spisku brezposelnih že leta in leta ter zaradi manjše delovne sposobnosti iz najrazličnejših vzrokov ne morejo dobiti ustreznega dela. Na tem spisku so tudi takšni delavci, ki nočejo prijeti za vsako delo, oziroma si zaposlitev izberejo v tisti delovni organizaciji, ki jim najbolj ustreza. Nasprotno pa je v tem trenutku manj razveseljiva ugotovitev, da delovne organizacije Ljubljane in obrobnih občin ne morejo dobiti zadostnega števila delavcev, zlasti kvalificiranih, visoko kvalificiranih ter strokovnjakov z različnimi fakultetami. Med podjetji, ki iščejo nove delavce, so skoraj vsa tekstilna podjetja, ki bi zaposlila zato, da bi maksimalno izkoristila stroje v treh ali štirih izmenah, tudi po nekaj sto ženska Teh pa ne morejo dobiti.« Mimo tega je v Ljubljani zelo pereče zaposlovanje mladih ljudi, ki končajo osemletko. Delovne organi- zacije Ljubljane, zlasti tiste iz terciarnih dejavnosti, bi lahko sprejele v uk na stotine mladih deklet in fantov, pa jih ne morejo, ker v Ljubljani zanje nimajo primernih stanovanj Kako najti izhod iz teh razmer, na seji skupščine ljubljanske Komunalne skupnosti za zaposlovanje niso dali jasnega odgovora. Naše mnenje pa je, da prizadete delovne organizacije, ki jim manjka ustreznih kadrov iz poklicnih šol, lahko same kaj hitro rešijo problem. Prvič: ugotoviti morajo točno, kakšne kadre potrebujejo ter za to izdelati ustrezne programe in drugič: za vzgojo teh kadrov morajo nameniti toliko sredstev, kolikor jih je potrebnih. Denar za izobraževanje pa še ni vse. Če si bodo hotele delovne organizacije pridobiti mlade izobražene ljudi, bodo morale nameniti mnogo več sredstev kot doslej, tudi za izgradnjo vajenskih domov, samskih in tudi družinskih stanovanj. TOVARNA POLJEDELSKEGA ORODJA BATUJE titovuo mum Minuli torek so preselili prve bolnike v novi bolnišnični objekt ljubljanskega Kliničnega centra. V polovico osmega — najvišjega nadstropja - se je preselil oddelek za plastično kirurgijo in opekline. Do konca januarja bodo usposobili še tri poletaže in tako preselili nezgodni oddelek in nevrološki oddelek. Tako se bo počasi omiljevala nevzdržna stiska s prostori v ljubljanskih kliničnih bolnišnicah. Gradnja, prepotrebna za nudenje najsodobnejše medicinske pomoči čim večjemu številu bolnikov, pa se bo kljub temu, da bodo postopoma selili oddelke v že izgotovljene prostore, nadaljevala vse do leta 1973, ko naj bi bil Klinični center v Ljubljani dograjen. Bolniški oddelki, ki bodo postopoma naseljeni, bodo popolnoma ločeni od dela stavbe, ki bo še v gradnji. Tako bo za dobro počutje bolnikov poskrbljeno, čeprav bo to za kolektiv večja obremenitev zaradi delnih dislokacij, zaradi transporta bolnikov na stare diagnostične oddelke itd. Vendar so zaposleni v kliničnih bolnišnicah pripravljeni vse to brez ugovarjanja sprejeti na svoja ramena, saj bo z delnimi preselitvami rešen najbolj pereč problem prenatrpanosti v dosedanjih prostorih posameznih klinik in kronično pomanjkanje prepotrebnih postelj. Ob tem pa kolektiv Kliničnih bolnišnic, razumljivo, računa, da bodo vsi, ki so se pogodbeno obvezali sofinancirati izgradnjo Kliničnega centra, svoje obveznosti tudi v redu izpolnjevali. - ... . - Na sliki: previjalnica oddelka za plastično kirurgijo in opekline, ki se je preselil v novo stavbo. POSTA CRNlCE / proizvaja: POLJEDELSKO ORODJE — VPREŽNE PLUGE IN NJIVSKE BRANE ORODJE ZA GRADBENIŠTVO SPOJKE CILPEBSE ZA CEMENTNO INDUSTRIJO PALIČNO IN BETONSKO ŽELEZO — OKROGLO IN PLOŠČATO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1971 VAM ŽELI KOLEKTIV TOP — BATUJE! področju družbenega in samoupravnega dogovarjanja in delitve p6 delu. Predlog, naj bi zvezna skupščina sprejela obvezno razlago za izvajanje zakona o limitu in naj bi Ustavno sodišče Jugoslavije ocenilo njegovo ustavnost, so predstavniki RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti sporo čih na predvčerajšnji seji Centralnemu odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije. Centralni odbor je ta predloga sprejel in ju bo takoj posredoval vsem zborom zvezne skupščine, Zveznemu izvršnemu svetu in Ustavnemu sodišču Jugoslavije. Ne glede na to, kakšen bo izid te akcije sindikata, pa so člani predsedstva RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti naglasili, da ima limit, ki sicer velja za sklade, družbeno politične in samoupravne skupnosti, lahko negativen vpliv tudi na financiranje delovnih organizacij družbenih dejavnosti, čeprav zanje neposredno ne velja. Člani predsedstva RO sindikata družbenih dejavnosti pa glede plačevanja opravljenega dela povsem soglašajo s stališči RS ZSS, da je na celotnem področju družbenih dejavnosti treba z analizami ugotoviti, ali fizični obseg in kakovost dela ustrezata sedanjim gmotnim možnostim. Prav tako pa tudi soglašajo s stališčem, da finančnih restrikcij ni mogoče izvajati kar na poprek, temveč le v neposredni povezanosti z obsegom poslovanja. To pa pomeni, da moramo družbeno potrošnjo v okviru realnih možnosti omejevati pri vzroku, ne pa pri posledicah. Sindikati ponovno opozarjajo na težak položaj šolstva in na to, da bi sedaj predvidena sredstva pomenila bistvene omejitve vpisa dijakov na srednje in študentov na visoke šole ter da bi ob tolikšnih sredstvih bili nujni tudi drugi drastični ukrepi, ki bi močno prizadeli interese mnogih delovnih ljudi. Ob razpravah o stabilizacijskih ukrepih pa tu pa tam vzniknejo tudi govorice, da zaradi teh ukrepov sindikat odstopa od načel in meril, ki jih je sprejel s Katalogom II. Ponovno moramo poudariti, da takšne govorice nimajo nikakršne osnove. Sindikat si bo še najprej prizadeval, da bodo sprejeta merila v K II. realizirana, seveda do takšne stopnje, ki bo v dani situaciji najbolj možna. # Dobro blago # Velika izbira # Zmerne cene # Ugoden nakup Vsem potrošnikom želimo srečno in uspešno novo leto 1971! Dravske elektrarne Maribor s svojimi enotami: ELEKTRARNA DRAVOGRAD ELEKTRARNA VUZENICA ELEKTRARNA VUHRED ELEKTRARNA OŽBALT ELEKTRARNA FALA ELEKTRARNA MARIBORSKI OTOK ELEKTRARNA ZLATOLIČJE ENOTA PRENOSA PEKRE ENOTA PRENOSA LAŠKO ENOTA ELKOV LAŠKO in SKUPNE SLUŽBE ŽELIJO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1971! TRGOVSKO PODJETJE VRHNIKA NA VRHNIKI SE PRIPOROČA ZA OBISK IN NAKUP ŽIVILSKEGA 1 IN DRUGEGA POTROŠNEGA BLAGA V SVOJIH ; PRODAJALNAH IN HKRATI ŽELI VSEM KUPCEM IN DOBAVITELJEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO j! LETO 19711 Oglejte si veliko izbiro oblek in plaščev v naših b°’ gato založenih poslovalnicah. Izdelki po meri za vse velikosti, izvozni artikli! Moderni vzorci in kvalitetne tkanine. Priporočata se kolektiva prodajaln POSLOVALNICA št. 301 Ljubljana, Čopova ulica 7 in POSLOVALNICA št. 302 Ljubljana, Dalmatinova 4 VSEM CENJENIM KUPCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1971! pohištvo in. oprema za vaš doxx* lesnin^ centrala ljubljana tjtova 51 Zadnje tedne se v naši republiki nismo le spraševali, zakaj predsedstvo SFRJ, ampak smo se tudi že opredelili do te Titove ideje in pobude ter Predlagali, kako jo uresničiti. Najprej: kaj sodimo o samem predlogu? Razprave na vseh sestankih o tej temi pričajo, da soglasno Podpiramo ustanovitev predsedstva SFRJ/ sestavljenega Po paritetnem načelu iz delegatov republik in pokrajin. Temeljni pogoj za uspešno de-lovanje predsedstva SFRJ pa ie po sodbi razpravljavcev poprejšnja jasna opredelitev funkcij federacije. Njegova Uspešnost in vloga sta, razumljivo, odvisni tudi od nadaljnjega razvoja skupščinske-gu sistema, ki naj omogoča uveljavljanje poslanca kot ustvarjalne in odgovorne osebnosti, torej od neposrednega vpliva avtentičnih interesov delovnih ljudi in občanov na družbene odločitve. skupščinam republik in pokrajin, ki so jih delegirale. S takšnim stališčem pa razprave o našem „vrhu“ še ne kaže zaključiti. V strokovni in demokratični razpravi je treba komite ZKS npr. sodi, da bi bilo najprimerneje, če bi SR Slovenija do spremembe republiške ustave delegirala svoje predstavnike v predsedstvo SFRJ tako, kot zdaj v zbor zana z razmejitvijo funkcij med federacijo in republikami, s podrobnejšo razmejitvijo pristojnosti in odgovornosti zveznih organov ter z ustanovitvijo predsedstva SFRJ. spremembe v političnem sistemu in v ustavi pa je mogoče izpeljati šele po temeljiti proučitvi delovanja sedanjega političnega sistema in inštitucij, po proučitvi vzrokov za po- Slovenija in predsedstvo SFRJ In kako naj predsedstvo SFRJ deluje? Predsedstvo SFRJ naj bo organ za demokratično in učinkovito dogovarjanje in sporazumevanje med republikami in pokrajinami, zato naj ima tudi politično in zakonodajno pobudo. Kot celota mora biti odgovorno zvezni skupščini, njegovi člani pa tudi proučiti različne variante glede položaja, pristojnosti (zlasti s stališča celovitosti ali deljivosti političnih izvršilnih funkcij) in načina konstituiranja predsedstva SFRJ. Vendar naj bi po mnenju, ki prevladuje v razpravi, o načinu delegiranja svojih predstavnikov v predsedstvo SFRJ odločila republika. Centralni narodov. Pri delegiranju v predsedstvo SFRJ je treba tudi ugotoviti, katere funkcije niso združljive s članstvom v njem in se zaradi možnosti prevelikega osredotočenja politične moči izogniti kopičenju funkcij. Do spomladi prihodnjega leta naj bi uredili le tista vprašanja, ki so neposredno pove- Razvoj družbenih odnosov namreč zahteva, da izpopolnimo in naprej razvijamo politični sisterma drugih področjih, tako položaj komune in odnose v njej, skupščinski sistem, uveljavljanje delegatskega razmerja, vlogo družbeno političnih organizacij, vgraditev odgovornosti v celoten sistem itd. Te daljnosežne Zakaj skaljeni odnosi v zavodu za varjenje srs PREDEN BO POČILO Predlog za razrešitev direktorja inž. Pavla Štularja Ob tem, ko se najrazličnejši Ravniki, zlasti pa ljubljanski Slndikati trudijo, da bi pomagali ^Hirati razmere v ljubljanski Vegi, se je pod povečevalnim steklom znašla nova delovna or-ganizacija - tokrat znanstveno-ra?jskovalna ustanova Zavod za Varjenje SRS. Čeprav so mnogi ?e Prej opozarjali, da v tej de-,?vf'i organizaciji že dlje časa .^riplje, je zdaj v blizu 100-.canskemu kolektivu ozračje ako naelektreno, da bo vsak as počilo, če notranje pozitiv-e aile razmer hitro ne uredijo. Cre za to, da se v kolektivu S°dijo velike nepravilnosti v sa-. l0upravljanju, da so skaljeni Oedsebojni odnosi, zrahljani anosi s poslovnimi partnerji in ^urejeni odnosi Zavoda za var-enJe z ljubljansko Univerzo. MOČNA ROKA DIREKTORJA j ^ Prvi vrsti se kolektiv Zavo-a ne strinja s sedanjim nači-oin. vodenja ustanove. Direk-rij[ lng' Pavle Štular že vrsto let L^tatorsko vodi podjetje in ko--p. |Vu vsiljuje svojo voljo. lsti. ki se direktorju niso po- dali, so morali iz podjetja. Pred dvema letoma je odšlo iz Zavoda 32,4 %, lani pa 303 % zaposlenih. Pri tem je bil odstotek visokokvalificiranih delavcev, ki so odšli iz kolektiva, največji, saj je znašal pred dvema letoma 29,1 %, lani 26 % in letos 22 %. Tako visoka fluktuacija je nenormalna in jasno kaže, da z odnosi v tem kolektivu resnično ni nekaj v redu. In še: uveljavljanje volje direktorja ing. Pavleta Štularja se je nenazadnje pokazalo tudi v tem, da kroji zapisnike samoupravnih organov tako, kot njemu ustreza. VPLIV TUDI NA POSLOVNE PARTNERJE Direktor Zavoda za varjenje SRS in še peščica „njegovih“ hočejo uveljavljati svojo voljo in moč tudi pri poslovnih partnerjih, sicer samostojnih delovnih organizacijah. Najbolj pa se je to pokazalo, ko je hotel Zavod za varjenje SRS dobiti pod svoj vpliv podjetje „Varstroj“ iz Lendave. Zadeve med Zavodom in „Varstrojem“ so se nazadnje tako zaostrile, da v „Varstroju“ zatrjujejo, da bodo z Zavodom sodelovali le, če se spremenijo odnosi, kajti nikakor ne morejo pristati na to, da bi bili le finančni izvor za Zavod. Na delo Zavoda za varjenje SRS so se pritožili tudi iz mariborske Metalne in še nekaterih drugih podjetij. KRATEK STIK: ZAVOD - UNIVERZA Bistvo spora med Zavodom za varjenje SRS in ljubljansko Univerzo sega še v leto 1963, ko ing. Pavle Štular ni bil sprejet za rednega univerzitetnega profesorja na Fakulteti za strojništvo. Spor med obema ustanovama je povzročil tudi odklonjen načrt s strani univerzitetnega sveta, po katerem naj bi izobraževali varilske inženirje. Univerzitetni svet je načrt odklonil zaradi preobsežnosti, ker ga preprosto ne bi mogli izpeljati. Zavod za varjenje SRS je pri tem gledal le na lastne koristi, ne pa na to, da bi bodočim strokovnjakom nudil kar največ znanja iz varilske tehnike, za kar je kot znanstveno raziskovalna institucija tudi poklican. _Pet statutov se manjka Kaj je pokazal pregled statutov delovnih organizacij? jo ^bnjski dolini ugotavlja-or’ ^a so v nekaterih delovnih Jganiz st--Racijah dokaj skrbno pri-u Pni k usklajevanju statutov z vimi amandmaji. Zato tudi, atuhh, ki so bili predloženi bij lsiji za normativne akte, ni v0jj.2aPaziti večjih pomanjklji-'Un/1 drugače pa je s samo-njjavnimi akti manjših delov-aiaj 0r8anizacij, kjer sami ni-p^i0 Potrebnih strokovnjakov, pri. ”str°-• • 1 127611 delovnih orga- sl0v •' Valuti ne ustrezajo po- ^acif^p ^ delovnih organi- CejJ' p°nekod je bilo mogoče gan: Zas!editi, daje v delovni or- aciji, ki npr. šteje samo 10 zaposlenih, organ upravljanja delavski svet itd. Neustreznih določil pa je bilo še več. Zaslediti je bilo mogoče, da je direktor po položaju član upravnega oz. poslovnega odbora, da v statutu ni določil o delovnih razmerjih, o delitvi dohodka, o na- rodni obrambi, o varstvu pri delu. Pet delovnih organizacij pa vse doslej Občinski skupščini Slovenj Gradec oziroma komisiji za normativne akte, in to kljub večkratnim opozorilom, ni predložilo svojih statutov. ples ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT KAKO ORGANIZIRATI REFERENDUM? V pripravah na referendum je pogosto prihajalo do čudnih pojavov, tako da se ni vedelo, ali je odločitev ljudi res točen izraz njihove volje, ali pa so bili ..zapeljani". To je narekovalo potrebo in zahtevo, da bi referendum uzakonili. Zakon, ki so ga pripravili v republiški skupščini, vsebuje procesno ureditev vseh vrst referendumov; poleg referenduma, ki ga razpiše družbeno-politična skupnost, tudi referendum, ki ga razpiše delovna organizacija ali organizacija združenega dela v njenem sestavu. Postopek za razpis referenduma se lahko začne na lastno iniciativo, na razpis pristojnega organa, na zahtevo upravičenih teles, organizacij ali določenega števila volivcev ter na predlog posameznih organizacij. Glasovalna pravica na referendum je po osnutku načeloma enaka volilni pravici, pri referendumu v delovni organizaciji pa pravici voliti organe upravljanja v delovni organizaciji. Organi za izvedbo referenduma so volilne komisije, ki že obstajajo po določbah zakona o volitvah poslancev skupščine SR Slovenije oziroma odbornikov občinskih skupščin. Savska POT K REŠEVANJU Za zdaj išče pot k razreševanju omenjenih problemov le oddelek Zveze komunistov v zavodu, ki je bil ustanovljen šele pred letom dni. Taje predlagal, da bi moral svet Zavoda za čim-prejšno ureditev razmer takoj razrešiti ing. Pavleta Štularja kot glavnega krivca za nastali položaj. Komunisti pa so v teh prizadevanjih ostali osamljeni. Podprlo jih ni niti vodstvo osnovne sindikalne organizacije. To se je še zlasti pokazalo na minuli seji ljubljanskega mestnega odbora sindikatov delavcev industrije in rudarstva, ko manjkljivosti, to je na osnovi ugotovitve, ali so vzroki v neoblikovanem sistemu ali pa tudi v njegovem uveljavljanju. To pomeni, da se mora Slovenija smotrno organizirati, da bi v na novo opredeljenih odnosih v federaciji lahko uresničevala svoje suverene pravice in dolžnosti ter prevzela svoj del odgovornosti za učinkovito delovanje zveznih orga-^ nov. 5 Slej ko prej pa v sedanjih J razgovorih o vlogi in mestu . * Slovenije v Jugoslaviji (in no-£ vih organih federacije) prevla-£ duje prepričanje, da je usta-£ litev gospodarskih razmer teti meljni pogoj za nadaljnji ne-p moteni razvoj samoupravnih £ socialističnih odnosov na vseh p področjih našega družbenega £ življenja, ali, z drugimi bese-P dami, da je z gospodarsko sta-£ bilizacijo tesno povezana tudi J politična stabilizacija, p Nova opredelitev funkcij so obravnavali primer Zavoda. . Predsednik osnovne sindikalne J federacije sama po sebi ne bo organizacije in sekretar oddelka ZK sta se na seji pojavila s popolnoma nasprotnimi stališči. A vseeno so člani mestnega odbora sindikata industrije na osnovi p redloženega gradiva spoznali, da je najbolje, če ing. Pavle Štular odide z delovnega mesta direktorja Zavoda. Člani mestnega odbora so prepričani, da bo tudi Svet Zavoda kot najvišji samoupravni organ videl napake direktorja v pravi luči in ga zaradi boljših odnosov v ustanovi tudi razrešil. M. ŽIVKO VIČ p spremenila dosedanjih odno-£ sov in razrešila nasprotij v Ju-p goslaviji, če se ne bomo vsi za-^ vestno, v organizirani druž-< beni akciji zavzeli za čim- prejšnje oblikovanje takšnih odnosov, materialnih razmerij in oblik dela, ki bodo omogočili uspešno delovanje političnega sistema, grajenega na samoupravnih osnovah. Še tako lepa zamisel ostane prazna beseda, če potem, ko smo' jo izrekli, prekrižamo roke in čakamo, kaj bo iz nje nastalo. -ko SCUKL Umi* VELIKO USPEHOV IN SREČNO VOŽNJO Z GUMAMI SAVA V NOVEM LETU 1971 ŽET J SAVA — INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV Gozdno gospodarstvo Ljubljana s sedežem v LJUBLJANI, TRŽAŠKA CESTA 2 VELIKO USPEHOV PRI DELU, SREČE IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU 1&71 ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM preko svojih obratov proizvaja in prodaja vse vrste gozdnih sortimentov> opravlja gozdno gojitvena dela, gradi ceste ter osnavlja gozdne plantaže in intenzivne nasade. VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1971! OBČINSKI SINDIKALNI SVET DOMŽALE Izenačiti pogoje Ustavno sodišče Jugoslavije bo razpravljalo o tem, če so razne šolarine, vpisnine in takse za polaganje izpitov v skladu z ustavo. To bo storilo na predlog centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Sindikati namreč ugotavljajo, da tretjina otrok od 7. do 15. leta starosti ne dokonča niti osnovne šole, šolanje pa 3ci i nadaljujejo le otrodi premožnejših staršev. Ko se ljudem z nepopolno izobrazbo kasneje ponudi možnost, da bi se kvalificirali v raznih večernih šolah, morajo plačati visoke šolnine. Zato se sindikati zavzemajo, da bi dosledno uresničevali resolucijo zvezne skupščine o izobraževanju Praksa je bolj življenjska Sedanji sistem prehoda z ene strokovne šole na drugo je tog, nesocialen in neekonomičen O ustreznejših oblikah strokovnega izobraževanja govorimo že celo večnost, a v sistemu izobraževanja nismo spremenih doslej tako rekoč ničesar. Ena takih ,zabetoniranih trmoglavosti" je gotovo to, da delavska mladina, ki gre skozi poklicne šole, ne more drugače do srednje strokovne izobrazbe, kot da se po dveh ali treh letih šolanja v poklicni šoli vpiše ponovno v prvi letnik priznane srednje strokovne šole. Namesto dvanajst let se torej mora šolati kar štirinajst ali petnajst let, če hoče diplomo priznane srednje strokovne izobrazbe. Tak sistem prehoda iz šole na šolo nikakor ne upošteva razvojnih Za našo kulturo zgodovinska odločitev K Sloveniji smo porabili dve dobri leti, da smo se dokopali do predlogov zakona o kulturnih skupnostih in zakona o sredstvih za financiranje kulturnih skupnosti in kulturnih dejavnosti Sredi decembra je zakona sprejel Prosvetno-kulturni zbor, tik pred koncem leta pa bodo o njiju glasovali še poslanci republiškega zbora Skupščine SRS. Z obema zakonoma zamišljene sistemske rešitve bo seveda zdaj potrebno preliti v življenje, v prakso samoupravnega povezovanja vseh interesov na področju kulture. Izvajanje obeh zakonoumora omogočiti normalno življenje in perspektive kulturnim skupnostim, v katerih naj bi odslej enakopravno sodelovali in odločali kulturni delavci, delovne organizacije in 'društva s področja kulture, občani in organizacije, ki so ali bi morali biti zainteresirani za kulturno blaginjo svojih družbenih skupnosti Danes vsekakor lahko brez bojazni, da bi besede izzvenele patetično, zapišemo, da pomeni sprejem teh dveh zakonov za našo kulturo zgodovinsko odločitev. Ne le zaradi tega, ker je ta dva zakona pisala v resnici javna razprava, saj je v njej ustvarjalno sodelovalo več kot 3000 ljudi Možnosti, ki nam jih odpirata ta dva zakona, so zgodovinskega pomena zavoljo tega, ker se bodo končno zdaj tudi kulturne dejavnosti in interes za kulturo samoupravno povezovali v kulturni skupnosti Slovenije in temeljnih kulturnih skupnostih, tej poti samoupravnega sporazumevanja in odločanja pa smo že na samem začetku zagotovili tudi boljšo materialno osnovo. Ves čas javne razprave je bila to odločna zahteva zainteresirane javnosti, odtod tudi odločitev o posebnem zakonu o sredstvih za financiranje kulturnih skupnosti in kulturnih dejavnosti. Brez tega bi bila sanacija razmer na področju kulturnih dejavnosti domala nemogoča, predvsem pa bi bilo tudi programiranje kulturnega razvoja kot ena primarnih nalog bodočih kulturnih skupnosti, le pisanje lepih želja brez materialnih perspektiv. Za financiranje programa v kulturni dejavnosti prepušča Socialistična republika Slovenija temeljnim kulturnim skupnostim ves republiški dohodek od avtorskih pravic in tu ti stopnjo 0,5 % republiškega davka od prometa blaga na drobno. Seveda pa republika temeljnim kulturnim skupnostim prepušča ta sredstva pod pogojem, da bodo občine za kulturo namenile v letu 1971 vsaj toliko sredstev, kot leta 1970, povečana za toliko, za kolikor se bodo zvišali proračunski dohodki občin. Za delo v kulturni skupnosti Slovenije pa bo republika rezervirala stalna sredstva iz svojega proračuna in jih skupnosti dodelila na podlagi družbenega dogovora. Za leto 1971 prispeva Slovenija republiški kulturni skupnosti 0,084 % od družbenega proizvoda. Ta prispevek naj bi se do leta 1975 vsako leto povečal tako, da biga pomnožili s faktorjem 1,02, kar naj bi zagotavljalo materialno sanacijo v kulturi. Lahko torej v resnici govorimo o izboljšanju materialne osnove kulture, saj republika odstopa temeljnim kulturnim skupnostim 21 milijonov 294 tisoč dinarjev, ta denar - skrbno naložen - pa gotovo lahko v marsičem popravi pogoje kulturnega življenja naših občanov. S. G. sprememb v organizaciji dela in tehnologiji. Tak sistem je, milo rečeno, tog, nesocialen in tudi neekonomičen, kot ga je pred dnevi označil dr. Vladimir Bra- čič, član Izvršnega sveta SRS v svojem odgovoru na vprašanje poslanca v Prosvetno kulturnem zboru Skupščine SRS s tem v zvezi. Tak sistem kaže na škat-ličarstvo, na zaprtost posameznih izobraževalnih poti in institucij in ustvarja v izobraževanju dvojnost, kakršna ne omogoča, da bi mlad človek res po svojih sposobnostih, nagnjenjih in prizadevnosti lahko nadaljeval izobraževanje, ki bi bilo ekonomično in smiselno zanj in za družbo. Pravimo, da bo v reformiranem sistemu izobraževanja strokovnih kadrov ta nesmisel odpravljen s tem, ko bomo razširili skupno splošno izobraževalno raven mladine in s tem omogočili prehajanje z ene na drugo izobraževalno pot. Poiskati ustreznejše oblike izobraževanja pa nam pravzaprav tudi sedanji zakon o srednjem šolstvu ne preprečuje. Tega so se že poslužili nekateri šolski kolektivi, ko so organizirali posebno obliko šolanja tehnikov. V mlekarskem šolskem centru v Kranju imajo dveletno tehniško mlekarsko šolo, v katero se vpisujejo le absolventi dveletne poklicne šole. V Zavodu za strokovno izobraževanje ŽTP Ljubljana imajo šolo za prometne tehnike. Šolanje na tej šoli traja od septembra do decembra naslednjega leta, razen diplomari-tov štiriletnih srednjih šol pa se v to šolo vpisujejo tudi najboljši absolventi dve ali triletne poklicne železniške prometne in transportne šole. V šolskih centrih za blagovni promet v Celju, Kranju, Ljubljani in Mariboru so organizirane dveletne komercialne šole, v katere se vpisujejo absolventi triletnih poklicnih šol. V Šolskem centru TAM v NOV COUBRI 3,5 KS COLI BRI 14-VN ODLIKUJEJO MOČ, HITROST, PROŽNOST, NIZKA PORABA GORIVA, ŠTIRISTOPENJSKI MENJALNIK IN ŠE DRUGE IZBOUŠAVE PREVERITE SAMI COLIBRI 14-VN! TOMOS-KOPER Mariboru izobražujejo industrijske tehnike. V tem centru je organizirana triletna poklicna šola za industrijske kovinarje in risarje. Po končanem drugem razredu te šole lahko nadaljujejo učenci šolanje na šoli za industrijske tehnike, če je bila njihova ocena iz matematike in fizike 4, iz ostalih predmetov pa 3, 5. Od skupnega števila vpisanih učencev v prvi razred poklicne šole nadaljuje šolanje na šoli za industrijske tehnike od tretjega razreda naprej približno 10% vpisanih učencev. Ostali učenci zaključijo šolanje po programu triletne šole. Praksa sama je torej že izoblikovala bolj življenjske in bolj sodobne oblike šolanja srednjih strokovnih kadrov. Te izkušnje bo treba le temeljito ovrednotiti in jih uporabiti pri načrtovanju reformiranega sistema srednjega šolstva. S tem pa v resnici ne bi smeh več dolgo odlašati. S. G. Šolanje učiteljev za odrasle Vztrajnemu prizadevanju Zveze delavskih univerz Slovenije se moramo zahvaliti, da je končno v začetku študijskega leta 1970/71 bil ustanovljen v Ljubljani oddelek Visoke industrijsko pedagoške šole Reka za študijsko smer - industrijska pedagogika. Zamisel, da bi na tak način omogočili šolanje učiteljev za odrasle, je podprl tudi Zavod za šolstvo SRS- Šolanje na tem dislociranem oddelku reške visoke šole je namenjeno pedag0; škim kadrom, ki se v večji meri ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, bodisi ua delavskih univerzah, v izobraževalnih centrih delovnih organizacij, bodisi na strokovnih in drugih šolah, ki v svoje izobraževalne programe vključujejo tudi odrasle. odraslih, kljub formalno iz- polnjenim pogojem o dosedanji izobrazbi pa so bili zavrnjeni tisti, ki poučujejo na osnovnih šolah ali drugju Pogoj za vpis na oddelek industrijske pedagogike je . dokončana višja šola oziro- j ma prva stopnja visoke šole- 1 Ob letošnjem prvem vpisu je J bilo zanimanje za ta študij iz*l redno. Preko Zveze delavskih univerz Slovenije in Zavoda za šolstvo SRS se je priglasilo nekaj več kot 70 kandidate'', pedagoško-znanstveni svet P3 je odobril vpis le 39 kandidatom. Sprejeti so bili namreč le tisti kandidati, ki se ze ukvarjajo z izobraževanjem rednih šolah, ki pa odraslih ne vključujejo v svoje učne programe. Polno razumevanje za možnost izrednega š tu dl)3 andragogike na tem oddelk je pokazala tudi izobraževalna skupnost SRS, ki je Z" odobrila sredstva za peč3 goško delo. Vse ostale stro Ike šolanja pa bodo plačevm slušatelji sami, ali pa njih0* delovne organizacije. Predavatelji na oddelku i*1 dustrijske pedagogike s-ugledni pedagoški delaje Univerze in Pedagoške ak demije v Ljubljani (dr. Z0* man, dr. Čuk, dr. Žlebnik * drugi). Kljub temu, da s° predavanji začeli z en°m sečno zamudo, so slušatelj' seminarju že imeli sto ped j goških ur predavanj, za njim je tako rekoč že več kot lovica predavanj in vaj f : peti semester, tako da se z° •' že pripravljajo na prve tri u pite. Organizacijo študija m govo usklajevanje z mati0!' solo na Reki vodi Zveza 0 lavskih univerz Slovenije- -b. veda pa je to šele začetek stematičnega in rednega m braževanja andragoških k drov, ki omogoča usposaM v nje le enemu delu učitelj^ tljt IV Vil VitlU UV1U g/j- za odrasle. Pri nadaljnji ott nizaciji tega študija bo nU) večje sodelovanje Ijubh, ' d3 skih visokošolskih zavod0,V„ Razmisliti bo treba o tem> bi se podoben oddelek ^ oblikoval za stalno ph „ je 3C . «! J izmed fakultet. Še bolj PLr kritično stanje glede ah .. goškega kadra z višjo sujji kovno izobrazbo. Kazam^j, ustanoviti poseben oou^ji za izobraževanje učiteU^,. profilov pri Pedagoški a*-- j, miji v Ljubljani ali pri k3 0 drugi višji šoli. Potreba^, tem kadru je namreč večja. -p. - u' Z DELOVNIH KOLEKTIVOV r IV gradnji J blagovna I hiša I V Mislinjski dolini je trgovska mreža dokaj razširjena, saj je trgovin okrog 60. Domače trgovsko podjetje „Zarja“, ki ima v Slovenjem Gradcu in bližnji okolici 21 poslovalnic, bo letos ustvarilo 25 milijonov dinarjev prometa oziroma 40 % več kot prejšnje leto. Slovenjegraško trgovsko podjetje „Zarja“ je letos preuredilo nekaj poslovalnic, ob Celjski cesti so začeli graditi blagovno hišo, v kateri bo tudi 4-stezno avtomatsko kegljišče z bifejem. Prihodnje leto pa bi radi začeli graditi specializirano trgovino s pohištvom. Sedanji prostori so ne samo Premajhni, pač pa tudi dotrajani in neprimerni za prodajo pohištva. Sicer pa se je trgovsko Podjetje „Zarja“ Slovenj Gradec letos že drugič odločilo tudi, da organizira v prostorih Umetnostnega pavUjona v Slovenjem Gradcu novoletni Potrošniški sejem, na katerem prodajajo vse blago s 5 % popustom. Sejemske prostore bo vsak dan obiskoval tudi dedek Mraz s spremstvom. V Slovenjem Gradcu računajo, da bodo na novoletnem potrošniškem sejmu sklenili dobre kupčije. Izbira je zadovoljiva, pri-ylačne pa so tudi znižane cene. (an) Od vsepovsod bor UGODNI REZULTATI sken?lovni kolektivi na maribor-I>teCej cbmočju beležijo letos la V'^c. Proizvodne rezultate kih eJ11 v 'stem času. Po podat-l)0fU .onpmskega centra v Mari-°ktohU bi* porast proizvodnje v Povn”v.Znatno nad republiškim 8a n„lHciem pa tudi višji, kot so kn .Jetja sama predvidevala. 'Prnj tnska. industrija, ki skupaj Pstv^odnjo električne energije froj,-ia več kot polovico bruto Piočj^dnje na mariborskem ob-hojt - Jc v oktobru povečala '»st !,odnjo za 17 %. Velik po-!1»stiV?,lzv°dnje so dosegli še '»d ia„”:etaini in Hidromontaži, '»tni .^imi dosežki pa so tudi r^anjši kolektivi/ !0tjev 7/a avtomobilov in mo-: "izaV- največja delovna or-•9v' Z |a^a- te stroke, je v primer-h/ni samo v oktobru pove-Proizvodnjo za 13 %. D p ■Ue ^ Rekreacijo a8raHKVct največjcga celj-i) Ao ;3(1 benega podjetja IN-Lt6diii sPrejel sklep, da bodo Nij£ri gostišču na Gričku re-/». jv 1 center za člane kolek-lt trio r6!?ter b° omogočal ce-/Patija rekreacijo delavcem od "lžiiiii V ^avinji, do smučanja M. B. Šola v naravi Vsi tisti, ki obiščejo Bazo 20 na Kočevskem Rogu — tamkaj so bila v letih 1943 in 1944 najvišja vodstva slovenskega narodnoosvobodilnega boja - lahko v njeni neposredni bližini doživijo tudi pravcato prirodopisno uro v naravi. Na začetku steze, ki pelje proti Bazi 20, je namreč Gozdno gospodarstvo Novo mesto, ki gospodari z gozdovi na tem delu Roga, postavilo dvoje zelo zanimivih tabel. Prva posreduje vse podatke o gozdovili v tem delu Roga, s katerimi gospodari GG Novo mesto prek svoje gozdno gospodarske enote „Poljane“. Druga tabla pa navaja malodane vse podatke o razmerjih med gozdom in vodo. Tako na primer lahko zvemo, da drevje na enem hektarju tega gozda vsebuje 300 ton vode; da gozd za svoje življenje in prirastek lesne mase na leto potrebuje 4000 ton vode od tistih 15.000 ton padavin, koli- kor jih letno pade na hektar gozdne površine. Nadalje lahko preberemo podatke o tem, koliko ton padavin na hektar gozda prestrežejo drevesne krošnje oziroma koliko padavin izhlapi bodisi z drevja, bodisi iz gozdnih tal. Zelo zanimivi so tudi ostali podatki, ki govore o tem, koliko vode porabijo v raznih industrijah za proizvodnjo vsake tone viskoznih vlaken, kavčuka, aluminija itd. Zaradi opisane zelo nazorne predstavitve gozda torej resnično smemo govoriti o pravi šoli v naravi, ki je za stare in mlade ,,učence" prav gotovo bolj poučna od kakršnekoli pri-rodopisne ure v redni šoli. (Foto služba: DE) C * * * * * * * * * * * * * * 0 0 0 S 0 CEMENTA NIKOLI PREVEC V trboveljski cementarni so letos delali tudi ob nedeljah in praznikih Za kolektiv tega zasavskega podjetja je bilo leto 1970 nedvomno čas velikih preizkušenj pa tudi prizadevanj, da bi vendarld zadovoljili velike potrebe po tem gradbenem materialu. S proizvodnjo ob nedeljah in tudi državnih praznikih in izkoriščanjem vseh zmogljivosti so uspeh letos izdelati okrog 264.000 ton cementa, kar je za 18 % več kot lani. To pa je tudi največ, kar so uspeh iztisniti iz bolj ali manj iztrošenih naprav. Trboveljski cementarji so se pravzaprav zavestno odrekli večine prostih sobot pa tudi nedelj in celo državnih praznikov, v prvi vrsti zavoljo tega, da bi izpolnili sprejete obveznosti do dobaviteljev, po drugi strani pa tudi zato, da bi vendarle ustvarili nekoliko več skladov in denar namenih za del manjkajočih investicijskih sredstev, potrebnih za dograditev nove, velike, sodobne peči. Modernizacija oziroma rekonstrukcija seveda povzroča kolektivu precej težav, vendar so jih doslej uspešno obvladali in pričakujejo, da bodo letos osorej že proizvajali cement v novi peči. Za prihodnje leto si je kolektiv zastavil še bolj zahteven delovni program. Če bo. prihodnjo jesen začela obratovati nova peč, bodo po vsej verjetnosti proizvedli skoraj 400.000 ton cementa. V zvezi s tem pa čaka graditelje novih naprav še veliko dela, saj so letos nekoliko v zaostanku, ki ga bodo skušali prihodnje leto nadoknaditi s hitrejšim vgrajevanjem opreme. Letos so bistveno spremenili odvoz cementa izpod silosov. Od pomladi naprej so skoraj 23 % vseh količin tega gradbenega materiala odpeljah z avtomobilskimi in železniškimi cisternami, prihodnje leto pa računajo, da bodo na ta način odpeljah že okrog 64 % celotne proizvodnje cementa. Tak prevoz je namreč za podjetje bolj ugoden, ker ni potrebno cementa polniti v vreče, ki so se letos menda že trikrat podražile, to pa je povečalo materialne stroške poslovanja. Skratka: kolektiv trboveljskeCementarnegre v novo leto 1971 z boljšimi perspektivami, predvsem pa z zagotovilom, da bodo kmalu lahko proizvajali znatno večje količine tega gradbenega materiala. -m- Gospodarstvo — pobudnik sodelovanja Občina Velenje navezuje tesnejše stike z občinami Slovenj Gradec, Mozirje in Žalec pa tudi z daljno Subotico Hiter razvoj velenjske Tovarne gospodinjske opreme gorenje" in ustanavljanje oziroma odpiranje tovarn „Gorenje“ tudi izven Velenja nujno terja tudi tesnejše sodelovanje občinskih skupščin in drugih družbeno političnih organizacij. In prav gospodarstvo oziroma njegovi samoupravni organi so tisti, ki spodbujajo medobčinsko sodelovanje in ki so ga pripravljeni v prihodnje še bolj utrjevati. Vse bolj je namreč prisotno spoznanje, da je z združenimi močmi mnogo laže reševati vse naloge in probleme. S 1. I. 1970. se je z velenjsko TGO „Gorenje“ združila industrija elektromotorjev „Sever“ iz Subotice, „Gorenje“ je zgradilo v Nazarjih v Zgornji Savinjski dolini novo tovarno tehtnic, ki bo delala predvsem za izvoz, TGO „Gorenje“ bo gradila skupaj s Tovarno usnja Slovenj Gradec v središču Mislinjske doline tovarno plastičnih folij, sicer pa se bo s 1. I. 1971 priključila velenjski tovarni „Gore-nje“ tudi Tovarna poljedelskega orodja in livarna Muta. Pobudo za začetek tesnega sodelovanja med občinama Velenje in Subotica so dali samo- upravni organi subotiške tovarne „Gorenje - Sever“. Nedavno tega se je v Subotici mudila delegacija občine Velenje, ki je z gostitelji izmenjala mnenja o možnostih sodelovanja. Že med temi prvimi razgovori je bilo ugotovljeno, da vežejo obe občini številni problemi, pa tudi naooge, in da bi bilo lahko sodelovanje v prihodnje v veliko korist obema občinama. Računajo, da bo že v kratkem prišlo tudi do podpisa listine o pobratenju obeh občin, v Velenju pa pričakujejo delegacijo občine Subotica, s katero se bodo dogovarjali o konkretnih oblikah sodelovanja in povezovanja. ; Vrsta skupnih problemov, nalog in hotenj veže tudi Šaleško, Savinjsko in Mislinjsko dolino. Vendar pa prihaja do tesnejšega in konkretnejšega sodelovanja med občinami Velenje, Slovenj Gradec, Mozirje in Žalec šele zadnji čas, in sicer ga pogojuje hiter razvoj velenjske Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje“ in njeno širjenje na sosednje občine. Občino Velenje vežejo z Mozirjem številne skupne naloge in problemi posebej še na področju turizma, kmetijstva in gostinstva. Nedavno tega pa sta tudi delegaciji občin Velenje in Slovenj Gra- dec ugotovili, daje stičnih točk vehko, in sicer na področju urejanja prometnih zvez, pri razvoju obrti, trgovine in gostinstva do strokovne pomoči enote Gorenje — inženiring pri oblikovanju razvojnih programov in pri preusmerjanju proizvodnje v slovenjegraških delovnih organizacijah. Čeprav se je tesnejše sodelo- vanje in povezovanje med Velenjem ter Subotico, Slovenj Gradcem, Mozirjem in Žalcem pravzaprav šele začelo/ pa že kaže prve uspehe. Izoblikovanih je vrsta pobud in stališč v zvezi z reševanjem posameznih perečih vprašanj in nalog. Pomembno je pri tem zlasti še poudariti, da temelji to sodelovanje na povsem enakopravnih osnovah ir da je ošnovna želja vseh — zagotoviti še hitrejši gospodarski in družbeni razvoj na vsem ob močju. Pomembno pa je ob tem tudi, da je Velenje pripravljeno pomagati pri razreševanju problemov v občinah, od koder se vozijo občani na delo v delovne organizacije v Šaleški dolini. (vš) STAVBENIK - KOPER ZA PREHRANO DELAVCEV Družbena prehrana delavcev je na obalnem področju še zlasti potrebna posebne skrbi zaradi tega, ker so cene živil zaradi bližnje meje ter turističnega prometa višje kot v notranjosti Slovenije. Pa tudi gostišč ni dovolj, zlasti takih ne, kjer bi se lahko delavci hranili dobro in po dostopnih cenah. Zavoljo tega ni čudno, da posvečajo kolektivi pa tudi osnovne organizacije družbeni prehrani delavcev vedno več pozornosti. V mnogih delovnih organizacijah imajo že organizirano pre- hrano za delavce, ki jo tudi podpirajo finančno iz svojih skladov. Podjetje Stavbenik Koper je tudi eno takih podjetij. Obrat družbene prehrane sicer imajo v Izoli, vendar pa ta posluje v zasilnih in utesnjenih prostorih. Zato se dogovarjajo, da bi s pomočjo še drugih dejavnikov zgradili v Izoli sodobno urejen obrat družbene prehrane. Ta bi služil tako delavcem Stavbenika, kot tudi članom nekaterih drugih izolskih kolektivov, ki nimajo urejenih svojih obratov družbene prehra- ne. Obrat bi bil lahko tudi odprtega tipa in organiziran po sistemu samopostrežbe. Sredstva za to gradnjo so že zagotovljena. Težave pa so nastopile pri izbiri primerne lokacije. Obalni sindikalni svet Koper, ki ga je delovni kolektiv Stavbenik zaprosil za podporo, da bi podjetje dobilo ustrezno lokacijo v Izoli, je obljubil vso pomoč. Računajo, da bodo lahko z gradnjo kamlu začeli in da bodo obrat odprli ob prvem maju prihodnjega leta. K. C. NOVOST KROJAŠKO PODJETJE LJUBLJANA — ČOPOVA 7 €* SE PRIPOROČA CENJENIM STRANKAM ZA IZDELAVO DAMSKIH IN MOŠKIH OBLAČIL PO NAJNOVEJSl MODI VSEM STRANKAM ŽELIMO OBILO SREČE IN ZADOVOLJSTVA v novem letu 1971 i LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT •ifoN ■RHNIUA S SVOJIMA OBRATOMA VERD IN BOROVNICA ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN KUPCEM OB NOVEM LETU 1971 IN JIM ŽELI MNOGO USPEHOV TER SE PRIPOROČA ZA SODELOVANJE! PROIZVAJAMO: VRATA, PARKET, REZAN LES » R I K O « RIBNIŠKA KOVINSKA INDUSTRIJA RIBNICA NA DOLENJSKEM DOSLEJ NAJVECJA PONUDBA ZA DELO PROIZVAJA: opremo n zimsko cestno službo: snežne pluge vozil« — hidravlične in mehanične; Za trboveljski Rudis je v Alžiriji še veliko dela opremo za letališča: stopnice, vozičke za vodo, prtljago, fekalije, smeti, vlečne drogove za letala, podmetače; # pletilne stroje »Regina — Riko univerza!« # druge konstrukcije po naročilu VSEM NAŠIM KUPCEM IN DELOVNIM LJUDEM Želimo srečno novo leto 1971 s Trboveljsko poslovno združenje RUDIS je v zadnjih letih zgradilo v Alžiriji že veliko objektov, prav zdaj pa ekipe obrata za specialna rudarska dela Zasavskih premogovnikov, ki je član tega združenja, opravljajo zahtevna rudarska dela v rudniku svinca in cinka v Kherzetu. Vrednost vseh teh del znaša kake 4 milijone dolarjev. Dosedanja realizacija Rudisovih del in opreme pa presega 2 milijona 300.000 dolarjev. NAČRTI VELENJSKEGA TRGOVSKEGA PODJETJA »ERA« ZA PETKRAT VEC Za investicije bodo v petih letih porabili dobrih 20 milijonov din, sicer pa bodo v prihodnje predvsem širili in specializirali maloprodajno mrežo v središču šaleške doline V Velenju so dalj časa razpravljali o tem, ali naj bi podpirali le razvoj domačega trgovskega podjetja na veliko in malo „ERA“, ali pa naj bi odprli občinske meje tudi drugim trgovskim hišam. Pred kratkim se je svet za blagovni promet velenjske občinske skupščine odločil, da sprejme ponudbo ljubljanske trgovske hiše NAMA oziroma načrt za gradnjo večje veleblagovnice v Velenju. Za to so se odločili tudi zaradi dokajšnjega prelivanja kupne moči v druga trgovska središča in v želji, da z večjim prometnim davkom od maloprodaje obogatijo občinski proračun. Gradnjo veleblagovnice je imelo v načrtu tudi domače trgovsko podjetje „ERA“. Zaradi tega so morali zdaj v tem podjetju nekoliko spremeniti svoj srednjeročni razvojni načrt. Osnovna usmeritev velenjskega podjetja „ERA“ bo tako v prihodnje veljala širjenju in specializaciji maloprodajne mre- že v Velenju. Računajo zlasti na ustanavljanje večjega števila novih, manjših specializiranih prodajaln, v katerih naj bi prodajali kvalitetnejše blago. Kar pa zadeva grosistično trgovsko dejavnost, bodo okrepili sodelovanje zlasti z industrijskimi delovnimi organizacijami iz Šaleške doline. Sicer pa bodo za investicije do leta 1975 - podrobnejši program pripravljajo prav zdaj - porabili nekaj nad 20 milijonov dinarjev. Trgovsko podjetje na veliko in malo „ERA“ Velenje bo letos doseglo dobrih 120 milijonov dinarjev realizacije. V primerjavi z letom 1969 bodo povečali realizacijo skoraj za tretjino, skladov pa bodo ustvarili za 55 % več kot lani. V prihodnje računajo na približno 15-odstotno povečanje prometa letno, tako da bi prihodnje leto dosegla njihova realizacija nekaj več kot 160 milijonov dinarjev, 1975 leta pa že 600 milijonov dinarjev. Alžirska vlada pa se je odločila podvojiti proizvodnjo te rude, zato so Rudisu zaupali izdelavo novih projektov in načrtov za proizvodnjo cinka in svinca v obsegu 200.000 ton na leto. Za tolikšen obseg proizvodnje bo treba vložiti skupaj 8 milijonov 365.000 dolarjev. V tej vsoti je zajeta jugoslovanska oprema in storitve v vrednosti 3 milijone 458.000 dolarjev, za preostalo vrednost pa Alžirija prispeva lastno opremo in bo dala na voljo domače gradbene zmogljivosti. Trboveljski Rudis je že predložil ponudbo za prevzem na- daljnjih del pri gradnji tega velikega rudnika in kot kaže, bodo pogodbo o tem podpisali še letos. Pri uresničevanju tega pomembnega posla bo sodelovalo kar enajst Rudisovih članic, med njimi mariborska Hidro-montaža, rudnik svinca in topilnica Mežica, trboveljska Strojna tovarna, IMP Ljubljana, Investicijski biroji Trbovlje pa tudi ljubljanski metalurški oziroma rudarski inštitut in še nekatera druga podjetja. Gre tedaj za doslej največje naročilo, ki ga bo prevzelo trboveljsko poslovno združenje Rudis, saj znaša celotna vrednost del več kot 10 milijonov dolarjev. Pogodba bo J med drugim predvidevala, ^ * mora Rudis izročiti naročnik11 J dograjen objekt 27 mesecev p° J končanih gradbenih delih. t Zanimivo je tudi to, da s° J alžirski gospodarstveniki predla-, gali Rudisu prevzem rekoo-J strukcije štirih večjih opekam* J Milil VT POHIŠTVO * t 0 0 0 * * * 0 * 0 Pomembna pridobitev v vrednosti 2 milijona dolaijo'” , Pogodbo o tem poslu bodo* bržčas podpisali y marcu Pjj. J hodnjega leta. Velja pa mfl < omeniti, da Rudisov član luje geološko karto Alžirije. ^ 0 je nenavadno zaupanje za to p0 * slovno združenje! V trgovskem podjetju »Vino« v Šmartnem ob Paki so slovesno proslavili 20-letnico obstoja podjetja in delavskega samoupravljanja Veliko delovnih uspehov v novem letu 1971 želi Nekaj več kot 50-članski kolektiv trgovskega podjetja „VINO“ iz Šmartnega ob Paki je sredi decembra svečano proslavil 20-letnico obstoja in 20-letnico delavskega samoupravljanja. Ob tej priložnosti so tudi izročili v obratovanje novo avtomatsko polnilnico z zmogljivostjo 2000 steklenic na uro in novo skladišče. Investicija jih je veljala dobra 2 mili- jona dinarjev. Pet jih je bilo, ko so pred dvajsetimi leti začeli v Šmartnem ob Paki. Njihova naloga je bila, da oskrbujejo gostinske obrate z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. Skladiščnih prostorov ni bilo, prav tako pa tudi ne lastnih prevoznih sredstev. Ugodna lega Šmartnega ob Paki, prav tako pa tudi prizadevnost prvih čla- : 0 < 0 •k nov kolektiva pa sta zagotovila hiter razvoj delovne organizacije. Kmalu so začeli urejati kleti in skladiščne prostore. Širil pa se je tudi obseg poslovanja, saj so začeli z grosistično dejavnostjo in zraven gostinskih poidjetij začeli zalagati tudi trgovino, pred petimi leti pa so uredili tudi prvo polavtomatsko olnilnico vin z zmogljivostjo omaj 700 steklenic na uro. OBČINSKI SINDIKALNI SVET LENART V SLOVENSKIH GORICAH OB PRVI DESETLETNICI KOMUNALNEGA PODJETJA VIČ NA ZAČETKU NOVE POTI Lahko pričakujemo, da se bo kolektiv Komunalnega podjetja Vič kmalu predstavil kot visoko usposobljen urejevalec stavbnih zemljišč Zgodovina Komunalnega podjetja Vič ne sega daleč v preteklost. Do začetka leta 1961, ko je kolektiv Komunalnega podjetja Vič deloval kot Zavod za komunalno gospodarstvo - najprej na Brezovici pri Ljubljani, kasneje pa v Ljubljani ob Viški cesti - ni mogoče govoriti o tem, da bi posebno vplival na gospodarsko življenje v občini. Bil je predvsem podaljšana ^roka občinskih upravnih organov. Samoupravljanje je bilo v povojih in tudi o ustrezni materialni bazi podjetja v tistem času še ni možno govoriti. V začetku leta 1961 je občina v skladu z družbeno-politič-nimi priporočili ustanovila iz dotedanjega zavoda za komunalno gospodarstvo Komunalno podjetje z vsemi samoupravnimi pravicami in dolžnostmi ter s tem odprla kolektivu vrata v gospodarska dogajanja občine. Leta so dokazala, da je bil kolektiv vreden zaupanja, ki mu ga je izkazala občina z ustanovitvenim aktom. Iz leta v leto, sprva počasi, v zadnjih letih pa vedno hitreje, je rasel obseg proizvodnje; naraščalo je tudi število zaposlenih, prav tako tudi vrednost osnovnih sredstev in investicij. V DEVETIH LETIH SKORAJ TRIDESETKRAT VEČJA REALIZACIJA zna- Realizacija podjetja je šala v letu 1961 komaj 1,22 milijona dinaijev, štiri leta pozneje je narasla za trikrat, medtem ko se je v letošnjem letu, to je ob prvi desetletnici obstoja podjetja, povzpela na več kot 30 milijonov novih dinaijev. V enakem razmerju so rasla potrebna obratna sredstva. medtem ko je število zaposlenih naraščalo nekoliko počasneje. Od približno 100 delavcev v letu 1961 se je število zaposlenih povzpelo v današnjih dnevih na 350 ljudi. V letu 1961 seje podjetje veliko ukvaijalo z vzdrževanjem cest, kar je predstavljalo blizu 50% realizacije, poleg tega pa je opravljalo tudi manjše novogradnje, urejalo parke, zelenice, gradilo vodovode in izkoriščalo nekaj kamnolomov. Tudi dandanes se podjetje še vedno Gradnja armirano-betonskega mostu čez Glinščico na Jamovi utiri ukvaija z vzdrževanjem cest, vendar ta dela predstavljajo le 8 % celotne realizacije. Najmočnejše planske postavke predstavljajo novogradnje in rekonstrukcije cest, cestnih objektov, kanalizacija in komunalno urejanje stanovanjskih sosesk. Pomembno postavko v strukturi realizacije pomenijo tudi pre-vozno-strojne storitve, izdelki lastne betonarne in slednjič intelektualne storitve, ki jih opravlja podjetje za komunalni sklad občine Vič-Rudnik pri oddaji in urejanju stavbnih zemljišč. Podjetje danes samostojno opravlja dela s področja komunalnih novogradenj, to je vse od gradnje cest do kanalizacije, urejanja okolice čn podobnih del, za kar ima na voljo vso potrebno mehanizacijo. TEŽNJA PO SPECIALIZACIJI Asfaltiranje Jadranske ulice Kolektiv Komunalnega p* jetja Vič si vztrajno prizade od- eva, da bi se še bolj specializiral in usposobil za cestno-komunalna dela z vsemi ureditvami. Hkrati pa vedno bolj postaja pooblaščena organizacija za pridobitev ter urejanje stavbnih zemljišč in za oddajo urejenih zemljišč. To pomeni, da se v sedanjem komunalnem podjetju poraja zametek specializirane organizacije za pripravo, opremo in promet s stavbnimi zemljišči, ki poleg intelektualnih storitev na tem področju lahko opravlja z lastno operativo oziroma z lastnimi ustrezno opremljenimi in strokovnimi operativnimi skupinami vsa tehnična dela pri urejanju stavbnih zemljišč, preden jih oddajo kupcem ali investitorjem. Tako bi torej lahko rekli, da je Komunalno podjetje Vič kljub uspešnemu razvoju v zadnjem obdobju pravzaprav šele na začetku nove poti. Z gotovostjo pa lahko pričakujemo, da se bo kolektiv že ob svoji petnajstletnici predstavil kot visoko usposobljen urejevalec stavbnih zemljišč, ki bo stro- kovno in kvalitetno p01 zemljiško politiko, v stanov |jioj sko in poslovno gradnjo 1 ^ ^ii), komunalno opremljanj® nutno dokaj zaostalega j^ntvj: — območja, ^ rudniškega -------, . . . _ Ljubljane, kjer prevladujejo ^ \ cifične bananske razmer®’^, ^ predstavljajo za gradben1* j. stanovanjsko in poslovno F a- j,. njo ter komunalno urejanj6 ^ seben problem ... „„ Na poti k uresničenjus S „ cilja bo moral kolektiv F^d S gati še marsikatero oviro, ^ } ta drugim si bo moral orm511 pi®-no streho nad glavo, to L store za strojne obrate* namo, delavnice in sklad*# M{ prostore za strokovne^pj Moral si bo pridobiti P1"# iVlUIcil ol UvJ sredstva za poslovanje s \,k*- Medvode USPELA AKADEMIJA V počastitev dneva JLA Š bila v Medvodah uspela te-'ovadpa akademija. Po popravnem govoru predstavnica Zveze borcev, Andreja Rebolja, so člani domačega Partizana predstavili več kot 300 gledalcem bogat izbor ^ojega delovanja. Program, ^ je obsegal 10 točk, je bil ^rbno pripravljen in je na-Pušil številne gledalce. Pod Pdstvom kvalitetnega vodni-^ega kadra je delo društva nadvse uspešno, vadba pa na 0 * Poč pestra. l-Ž .. (-fr) ‘‘S bi! ■.* \ ** ' * * * * * * * Nova gorica USPEŠEN START . Končno so se tudi športnici v novogoriškem podjetju "Meblo" predramili in so jManovili v okviru sindikata koordinacijski odbor, ki bo s|crbel za športno dejavnost J Pposlenih. Sedanje vodstvo 4 ^ndikata kaže veliko zanima-t Pl® za športno dejavnost in J “tez dvoma bodo že začetni J jPorti naleteli na rodovitna ; f .«■ Sest sekcij, kegljači, smu-51 ^ji, nogometaši, strelci, 4 Planinci in šahisti, je že izde-f,* Mo svoj program dela, kot udi finančni proračun. . R. KOLENC Maribor PRVENSTVO VEM E j. Te dni je organizirala sin-ikalna podružnica Verne kipno prvenstvo v namiz-Pp1 tenisu. Nastopile so štiri • NPe, ki so bile po prikazani “ri Precej izenačene. Final-y° srečanje sta odigrali ekipi 1 in Verna 11. Za prese-Jocnjc je poskrbela ekipa A,Cnia II, kije v finalnem srenjo zmagala s 5:4. D. ZAGORAC * * * * * * * * * * * \ * * * \ * * * * \ * * % % * * * \ * \ * % * * * * * * KEMIČNA TOVARNA PODNART • POSLUŽUJTE SE NAŠIH GALVANSKIH IZDELKOV • ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN PONUDBE KOLEKTIV KEMIČNE TOVARNE PODNART ZELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 19711 OB 50-LETNICI TELESNE KULTURE V MISLINJSKI DOLINI_ Želja — preureditev doma V soboto, 19. decembra, so v Slovenj Gradcu s svečano akademijo proslavili 50-letnico telesne kulture v Mislinjski dolini ter 50-letnico telesnovzgojnega društva Partizan. Telesnovzgojno življenje je bilo v Mislinjski dolini dokaj razgibano že med obema vojnama, po letu 1945 pa so dejavnost še bolj poživili in popestrili. Prevladujoče panoge so bile v letih po drugi vojni odbojka, in sicer polnih 10 let, pa atletika, orodna telovadba in zadnjih 15 let rokomet. Slovenjgraški rokometaši, člani in mladinci, so bili trikrat prvaki Slovenije. V slovenjgraškem TVD Partizan kritično ugotavljajo, kot je povedal predsednik Vinko Cajn- ko, da so morda zadnja leta posvečali preveliko pozornost športu (rokometu), zanemarili pa so pri tem splošno telesno vzgojo in orodno telovadbo. Vendar pa velja dodati, da že od lanskega leta dalje namenjajo vso pozornost spet splošni telesni vzgoji. Začeli so z vzgojo lastnega vodniškega^kadra, kije uspehe enoletnega dela z mladinci prikazal na svečani akademiji. .Največja želja, ki naj bi se uresničila članom TVD Partizan Slovenj Gradec že v letu 1971, pa je preureditev doma, ki je bil zgrajen pred 40 leti in kar kliče po obnovi. V društvu želijo, da bi postal v prihodnje dom TVD Partizan Slovenj Gradec zbirališče športnikov oziro- liofifra VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1971! Litostroj-1 nternaci o na I MEDNARODNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA LJUBLJANA ^£ANJE delo vštk obeta samo najboljše ma nasploh mladih iz središča Mislinjske doline. Zapišemo naj še, da je ob 50-letnici telesne kulture v Mislinjski dolini in 50-letnici TVD Partizan Slovenj Gradec Občinska zveza za telesno kulturo Slovenj Gradec podelila na svečani akademiji zadnjo soboto 32 priznanj za dolgoletno delo na področju telesne kulture, med drugim tudi še edinemu živemu soustanovitelju slovenjgraškega Partizana, Franju Cajn-ku, in 13 priznanj za vrhunske tekmovalne dosežke. (an) NOVA GIMNASTIKA V OBLIKI KNJIGE V Ljubljani je izšla nova številka Gimnastike, glasila Gimnastične zveze Slovenije. Letošnja zadnja Gimnastika je izšla v obliki knjige, ki vsebuje kar 128 strani in sc torej že po obsegu močno razlikuje od dosedanjih zvezkov. Na prvih straneh prinaša Gimnastika vtise oziroma komentarje s sedemnajstega svetovnega prvenstva v gimnastiki za moške in ženske, ki je bilo v Ljubljani od 22. do 27. oktobra. Prispevke so napisali ugledni slovenski novinarji, organizatorji in strokovnjaki. Večji del Gimnastike, lahko bi zapisali skoraj cela knjiga, pa je posvečena podatkom s svetovnega prvenstva, predvsem rezultatom in pa odličnim fotografskim posnetkom, ki so jih napravili največji slovenski mojstri športne fotografije. Teža letošnje zadnje Gimnastike je torej na obilici dokumentarnega gradiva s svetovnega prvenstva, ki se ga bodo ljubitelji orodne telovadbe -nedvomno na noč razveselili. Izbor najpomembnejših rezultatov in fotografskih po--snetkov z velike tekme v gimnastiki pa je bil tudi namen uredniškega odbora, ko je snoval svoje letošnje zadnje glasilo. t>ESET PLODNIH LET Ast: (iška telesnokulturna dejav-Vctnii-C (1n' slavila. Praznovala je ti« t'o i? ,kovanja Visoke šole za u tUro v Ljubljani, ki je s I jlei«,, 1 fdmi povezana s slovcn-, A >nokulturno prakso . . . žt^ko , set kt n> veliko zaviso-ki'?l>kc r‘?n°v°- Zato smo lahko ' til®1 ie , Zadovoljni z rezultati, ''Vdorna 313 šola v minulih lc- .|v|.\ ipt3a s tem, da smo pred de^ \ 'Vi ‘sprejeli zakon o ustano ■ vHlian- ,so e za telesno kulturo ’ « ijulija’l96(L jL' °bj3ViI Ur3dni dalje je pre-Zato, ker je ' tni Ustanovitve A Siai hudc čase. Zato, ker je k so :0 (Pa začetku svoje poti in V.okazati aiali. (judjeb ki so sku- 1 OetTio t da ie Slovenci nc po- • Jic alti nJ'° so. bili 1judje. ki niso 1 Vaailaijt,tJnianJ posluha za vpraša-lV,ki nit®83 razvoja telesne kul-’ Ittif J tele«? vedeli, da predstavlja 'Vt dežp1?0 kulture v sleherni na-' S« eShn, strokovno vodena šol- l|i\>dno ^0ja- . 'V Sledain6 vekko taklh. kl P°-i iše NaJ° n-a so*° in na njene sreco pa izredno hitro ' Si>So*ske i)r'jateljev naše prve vi- ! (C Področ^T n3 tele.snokul- l V? soip CJU’ kar je nedvomno ! ^i5aiajoame 0ziroma 'J^1- ki ’ v r^*en učiteljski kolektiv je ' Kl^okn^rtv"13 ze!o kratkem ' ' te telesni iT f1 vse tisto, kar je 1 Zarnui('nU tUri na Slovenskem ' » zbor m ega-. Zato se je uči-' k ?trokovn°i.n3jPrcj lotil obliko-. .. 'D izr, 3111, Predmetov, meto-Popolnjevanja termino- logije. Študenti so kmalu dobili na prvi stopnji potrebna skripta, številne priročnike in nekatere dragocene knjige. Veliko dela je bilo z oblikovanjem študijskega programa, ki je iz leta v leto bolj težil k sodobnim konceptom in potrebam na področju telesne kulture. Ob tem naj povemo, da to delo še zdaleč ni opravljeno in da čakajo učiteljski zbor na tem področju še zahtevne naloge. Problematiki telesne vzgoje in športa v luči znanosti je posvečala šola vsa leta velik pomen. Ker druge znanosti le delno osvetljujejo vprašanja vzgajanja s pomočjo športne aktivnosti, tekmovanja in rekreacije, je morala pristopiti šola k proučevanju tc problematike z novega vidika. Tako se je rodilo pri nas novo znanstveno področje, ki proučuje človeka v aktivnosti, ki ima značaj športa. Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani jc uvedla v minulih letih nekaj novih predmetov: športno rekreacijo, teorijo športnega treniranja, sociologijo telesne kulture in metodologijo raziskovalnega dela. Ustanova se zaveda, da bo morala v prihodnje posvečati še večjo pozornost športni rekreaciji, to je dejavnostim, namenjenim za prosti čas in po drugi plati tudi vlogi športa v turizmu. Za raziskovalno delo so bili prvotno na šoli dokaj slabi pogoji. Predvsem zaradi pedagoške o b re-menitve učiteljev. Z organizacijo k lzP°pohje ^SSSE n it r st POHIŠTVO VAŠE POHIŠTVO V LETU 1*70 Izbirajte PATRICIJA CLAUDUA ALEKSANDRA ali nova FLORIDA Za vas izdeluje BREST Cerknica dvoletnega seminarja za metodologijo raziskovalnega dela in z uvedbo študija na tretji stopnji pa so se razmere znatno spremenile. Učitelji šole in asistenti delujejo danes tudi kot raziskovalci .. . Ustanova se iz leta v leto bolj zaveda, da vzgaja strokovnjake za prihodnost, ko bodo pogoji življenja in dela znatno drugačni kakor so danes. Zato nenehno spremlja razvoj telesne vzgoje, vrhunskega športa in športne rekreacije v najbolj razvitih deželah in temu primerno. Učitelji VŠTK so se že nekajkrat uveljavili kot avantgarda v boju za progres na področju telesne kulture, vendar bodo morali biti v prihodnje pri svojem javnem delu še bolj budni. in iniciativni. Ob tem moramo omeniti tudi sodelovanje učiteljev VŠTK pri izdelavi srednjeročnega načrta razvoja telesne kulture v SR Sloveniji za obdobje 1971 - 1975 in pripravljalna dela za republiški zakon o telesni kulturi. Za uspešno strokovno in družbeno delo na področju telesne vzgoje, športa in rekreacije so prejeli štirje učitelji VŠTK najvišje priznanje - Bloudkovo nagrado. Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani uživa danes simpatije pri širokem krogu zagovornikov napredka na področju športa in telesne kulture. In kaj jih ne bi? Razmeroma skromnemu številu ljudi je uspelo, da so v desetih letih napravili na telesnokulturnem področju več, kot pa smo pričakovali. To pa pomeni, da dosedanje delo VŠTK v Ljubljani obeta samo najboljše tudi v prihodnje . . . Odprta vrata tudi za rekreacijo l * \ s * * S 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ^4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^ Minulo soboto so se na Pohorju v Železničarskem domu 4 zbrali na občnem zboru delegati iz 67 društev Partizan, ki so £ zastopali 21.000 članov, kolikor jih šteje ta telesno-vzgojna 4 organizacija, druga največja po številu članstva v Sloveniji. Z £ večjim številom članstva v Sloveniji se lahko pohvali le še 4 Planinska zveza Slovenije. £ Če na kratko povzamemo misli, ki jih je na občnem zboru 4 povedal Tone Florjančič, dosedanji predsednik Partizana,' 4 potem smo lahko zadovoljni, da je Partizan v minulem 3-let- £ nem obdobju dokončno prebrodil krizo, ki izvira še iz leta 4 1963. Spodbudno je tudi, da je v tem obdobju zelo napre- £ dovala telesna vzgoja na šolah, ki iz dneva v dan postaja 4 nosilec telesne kulture v Sloveniji. Seveda pa bi bilo- zelo £ • narobe, če bi zdaj šole obrnile hrbet društvom Partizanov. 4 Prav sodelovanje šol in društev je koristno, marsikje pa f nujno, saj ima pri tem največje koristi mladina. £ Ob spodbudnih rezultatih, ki jih je dosegla ta množična 4 telesno-vzgojna organizacija, pa je še zmeraj veliko ovir, da bi £ se telesna kultura v Sloveniji bolj razmahnila. Ob besedah 4 številnih prizadevnih amaterskih telesno-vzgojnih delavcev, £ skorajda iz vseh večjih centrov naše republike, kaj je še vse £ narobe, se prav lahko zamislimo. V naporih, da bi v društva 4 Partizan vključili še več šolske, predšolske in tudi delavske £ mladine, se ti neumorni delavci srečujejo z nerešljivimi, pred- 4 vsem pa nerazumljivimi postopki nekaterih posameznikov in £ vodstev šol. Tu mislimo na številne telovadnice, ki so zrasle 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ob šolah, pa jih vodstva šol, kljub temu da so ob večernih urah prazne, ne dovolijo uporabljati domačemu društvu Partizan za vadbo ter za rekreacijo članstva. Zgodil se je celo primer, da neki ravnatelj šole na Štajerskem ni dovolil ustanovnega sestanka za društvo Partizan, ki so ga želeli imeti v tej šoli. Zborovalci so se morali preseliti v bližnjo gostilno in tam pod nemogočimi pogoji organizirati občni zbor. O po- j dobnih primerih bo moralo novo vodstvo Partizana Slove- 4 nije, ki mu sedaj predseduje Julij Novljan iz Medvod, odloč- £ nejše ukrepati in ljudi, ki na takšen način ovirajo razvoj f telesne kulture v nekem kraju, tudi javno ožigosati. Svoje pa bi morali reči tudi pristojni šolski organi. ]Dnig zelo pereč problem, s katerim se srečujejo društva Piirtizana, zlasti v nerazvitih področjih Slovenije, je pomanjkanje ustreznih športnih objektov, od navadnih igrišč do telovadnic, vzroki za takšne razmere na področju telesne kulture, na primer v Halozah in Slovenskih goricah pa tudi v Pomurju, so predvsem v tem, ker telesna kult ura ni startala. enakih položajev, kot v drugih razvitejših krajih Slovenije. Zato bi bilo treba tem področjem v prihodnje bolj pomagati, tako s sredstvi za gradnjo objektov, kot tudi s plačanimi jj 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 '4 4 4 4 4 '4 4 4 4 4 4 '4 4 strokovnimi kadri, saj amaterski vaditelji in vodniki v takih razmerah nc morejo delovati kdove kako uspešno. Med številnimi zaključki, ki so jih sprejeli na občnem zboru Partizana Slovenije, je zelo pomemben tudi ta, da bodo društva Partizana v prihodnje še bolj odprla vrata za organizacijo oddiha in rekreacije v delovnih kolektivih. Na tem področju je bilo že doslej nekaj narejenega, vendar še vedno premalo. Povezovanje društev Partizana s sindikalnimi organizacijami pa bo poslej ena poglavitnih nalog Partizana, saj so si jo zapisali tudi v nov statut organizacije. Na drugi strani bodo morale tudi sindikalne organizacije po delovnih kolektivih pokazati še več razumevanja in na ta način pomagati k še večjemu napredku telesne kulture v Sloveniji. Nov veter, ki je zavel v Partizanu, je nedvomno zadostna garancija, da se bo vse to tudi uresničilo. M. ŽIVKO VIC Na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani je bila v teh dneh, ko je ustanova praznovala deset let svojega dela, med drugim tudi razstava spornega orodja in nekaterih športnih rekvizitov. (Foto: — Kaj je Tone stric? — Ja, stric! — Aha! Tega pa res nisem vedel, oprosti! — Ni za kaj! Pa zdaj! — To je seveda zdaj nov moment, ne? — Zame ne, zate pa najbrž, če se ne motim. — Ja, pozitivno, se razume, kako drugače! - — Na to se je pri vsej stvari tudi računalo - da si bova na jasnem! Misbm tudi, da veš, kaj je zdaj tvoja naloga, ne? — Ja, vem: pripraviti teren! Kader PODOBE NAŠEGA ČASA — Res pride? — Ja, pride! — Pa je sploh bil kdaj kader? — Ne, prej ni bil! — Od kdaj je kader? — Ni še dolgo! — Zdaj pa menda je kader, ne? Natančno hočem vedeti. Veš, nič me ne mika, da bi kupovab mačka v Žaklju. — Seveda je kader, kako ne! — Čigav? — Mislim, da Štefanov. — Misbm, misbm, le kaj vraga mečkaš! Reci: „Štefa- nov!“ ab pa raje nič, če ne veš. — Štefanov ab Janezov, kaj jaz vem. Kaj me moriš in kaj me navsezadnje briga! Kaj ni vseeno? — Ni! Če ga je kdo pod-taknil, nam tega ni treba mimo požreti, ne! Če je pa linija taka, potem je, jasno, druga pesem, razumeš? — Linija je taka! — Hudika! Kaj ne poveš! Od kod pa veš? — S Tonetom sva govorila. — Kaj je tudi Tone zadaj? — Ja, tudi Tone! — Če je tako, je pa resen kader! Le kdo bi si misbl? - Zakaj bi si ne misbl? — Izkušenj nima nobenih ... — Kaj jih je imel on? - Kdo: on? — Toae, stric, ko je šel v liribe ... — Ne šopiri se kot pav, prosim te! Kako naj se odločim, če pa nisem bil v toku stvari. Misbm tudi, da ni prav, če se z ljudmi takole pometa ... — Kaj zdaj misbš, mi je figo mar! Bolj me zanima, kako misbš reagirati? — Kako? - Najprej bi dah razpis v časopise ... — Neumnost! Saj se mi je zdelo, da ti je samoupravna struktura zamrznila možgane. Če bi dah razpis, bi se nateplo ljudi, ti jim pa lepo po zakonu dopoveduj, zakaj niso prišli v poštev. Objava izpraznjenih delovnih mest, v kotu med mahmi oglasi, več kot zadostuje. Jasno? — Ja, razumem! — Naprej te pa menda ni treba učiti, ne? — Ne, ni treba! — Sicer pa vam drugega tudi ne kaže ... — Kako to misbš? ! — Do grla ste v vodi, ko-bkor vem. Banka pa vam ne mish dati kredita drugače, kot če se tudi kadrovsko sanirate. — Bo torej prišel z doto? — Ja, tako je domenjeno! - Pa če se bo tako končalo kot s tržiškim „Ru-nom“? — To pa ni več tvoja skrb. — Čigava pa? — Širše skupnosti, misbm! VINKO BLATNIK 5 Družbena J streha ne bo naprodaj £ Predlogu zveznega za-£ voda za gospodarsko pla-£ niranje, da naj bi del £ družbenih stanovanj pro-£ dah uporabnikom, se upi-S rajo stalna konferenca £ mest, stanovanjska pod-jetja in centralni svet £ ZSJ. Dosedanja praksa je £ namreč pokazala, da so ; £ stanovanja prodajali -pod J ceno in pod tako ugod- * nimi pogoji, ki jih ne! jj nudi noben drug bančni j sistem. Zaradi tega bo po j vsej verjetnosti obveljala ^ prepoved na prodajo sta-£ novanj tudi v primerih, I £ ko bi prodaja ustrezala ^ tako stanovanjskemu £ podjetju kakor tudi sta- * novalcu. vvv% vvv* V DELOVNIH KOLEKTIVIH Nikarte misliti, da je to lanska fotogratija. Snega, ki je ponekod komaj pobelil strehe in travnike, je na Gorenjskem, zlasti v hribih, dovolj. Da bodo praznični dnevi lahko veseli V delovnih organizacijah Šaleške doline se bo* pred novim letom spomnili zaposlenih, ki so d ' bolni, pa tudi otrok iz družin ponesrečenih d< lavcev Velenje in Šoštanj sta tako kot drugi kraji zadnje dni povsem spremenila podobo. Po O PREDŠOLSKEM VARSTVU s _Vzgojnovarstveno dejavnost za predšolske otroke bo v prihodnje nedvomno treba hitreje razvijati kot doslej. Zato je potrebno sprejeti predpis, ki bo urejal to dejavnost. Določbe o tej dejavnosti so raztresene po raznih zakonih in aktih. Takšen predpis predstavlja osnutek zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke, kr so ga pripravili v republiški skupščini. Osnutek zakona mreja vzgojnovarstveno dejavnost kot sestavni del našega vzgoj-noizbraževalnega sistema. Vzgojnovarstveno dejavnost obravnava celovito in ureja nego, varstvo in oskrbo predšolskih otrok v vzgpjnovar-stvenih organizacijah kot dopolnjevanje družinske z družbeno vzgojo. Predvideni sta dve organizacijski obliki vzgojnovar-stvene dejavnosti in sicer: vzgojnovarstvene organizacije so lahko organizirane kot zavodi ah pa kot notranje organizacijske enote delovnih in družbenih organizacij. Vzgojnovarstveno delo poteka po vzgojnovarstve-nem načrtu, ki ga določi strokovni svet zavoda za šolstvo SRS. V osnutku so predvidene tudi načelne smernice, kaj vse se mora zagotoviti z vzgojno-varstvenim načrtom. obeh mestih so postavili vrs novoletnih jelk, na katere obesili številne živopisane ž< niče. Praznično razsvetljene tudi vse javne zgradbe, večji s' novanjski objekti, trgovine gostinski obrati.. . Prazni^ vrvež lahko zaznaš na vseh ko cih. Delovne organizacije so h letos, podobno kot prejši leta, prispevale denar za kok tivne obdaritve predšolske 1 šolske mladine in za organi cijo prireditev ter ne nazadij tudi za praznično okrasitev ^ lenja in Šoštanja. V Šaleški dolini so se odi čili, da bodo letos obdariliv socialno ogrožene otroke, sic pa naj ne bi bilo otroka, ki g8, zadnjih dneh starega leta ne obiskal in obdaril dedek Mj8 V večini delovnih organizacij Šaleški dolini pripravljajo ob® ritve otrok zaposlenih. Pi0ll; skim odredom na osnovnih s lah ter malčkom v vzgojno stvenih ustanovah bo prineS dedek Mraz darila, ki so jih11 ročile delovne organizacije. V večini delovnih organiZ3 v Šaleški dolini pa se bodo prC. novim letom 1971 spon^ vseh tistih sotovarišev, kis s° dalj časa bolni ter otrok ifl( žin ponesrečenih zaposle^1' Pripravljajo pa tudi obdaf^ upokojencev, ostarelih obča*1 ter starejših in bolnih borcev 1 aktivistov NOV. (v* OBISK PRI PARTIZANSKEM TABORNIŠKEM ODREDU »SEVERNI KURIR« V SLOVENJEM GRADCU V Mislinjski dolini je kar 400 tabornikov— Zgledna pomoč Tovarne usnja, »Nove opreme« in Splošne bolnišnice SVOJIM DOSEDANJIM IN NOVIM POSLOVNIM SODELAVCEM ZELI SREČNO NOVO LETO 1971 V Sloveniji je zdaj 156 taborniških enot. Med najbolj delavne in prizadevne sodijo nedvomno taborniki partizanskega odreda „Severni kurir“ iz Slovenjega Gradca. V Mishnjski dohni so ustano-vih taborniško organizacijo pred tremi leti, zdaj pa združuje že 400 članov, in sicer so ti iz Slovenj Gradca, Mishnja, Podgorja in Šmartnega. V zadnjem letu je vstopilo v taborniške vrste 67 novih članov, verjetno tudi zato, ker si uprava odreda vseskozi prizadeva, da bi bila organizacija kar najbolj privlač- na za mlade. Na vseh matičnih osnovnih šolah so ustanovili taborniške družine medvedkov in čebehc. V partizanski taborniški odred „Severni kurir“ pa se vključujejo tako mladi kot stari; starejši so vključeni v klub, katerega osnovna naloga je pomagati mladim. Uprava taborniškega odreda „Severni kurir11 iz Slovenj Grad- POHIŠTVO ca vseskozi namenja posebno pozornost pripravam mladih za splošni ljudski odpor. Tesno sodeluje s pripadniki obmejnih enot JLA. Da bi podrobneje spoznali delo in življenje pripadnikov JLA, pa so pripravili tudi več srečanj. V zadnjem letu so bili taborniki slovenjegraškega odrčda „Severni kurir11 deležni tudi dveh pomembnih priznanj. Priborih so si naziv „partizanski odred11, občinska skupščina Slovenj Gradec pa jim je podelila občinsko priznanje. T; nekatera druga priznanja^ javnost še bolj spodbudila, saj v Slovenjem Gradcu ni bilo akcije, da ne bi bilo poleg tudi tabornikov. Na tekmovanjih so inboU Čx>rsto post**0 melbrosia___________ Rld. ■ Ij »E osvojih vrsto priznanj, s prostovoljnim delom pa so si izredno domiselno uredili tudi društvene prostore. Kot je povedal starešina od-, Peter Bernard, sicer pred- sednik Občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradec, so tabornikom priskočile na pomoč številne delovne organizacije iz središča Mishnjske doline. Še posebej pa cenijo razumevanje in pomoč Tovarne usnja, Nove opreme in Splošne bolnišnice. Delavski svet Tovarne usnja pa je taborniškemu odredu podaril letošnjo občinsko denarno nagrado. Če bo gospodarstvo tudi v prihodnje tako pomagalo tabornikom, kot je doslej, potem je mogoče pričakovati še večjih uspehov. (an) INDUSTRIJSKO- GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE Monter Dravograd DELAVSKA ENOTNOST LJubiJuli. List Je bil ustanovljen 20. novembra 1M2. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik tni predal 313/VI, telefon uredništva 31«-g72, 31C-C9S. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, St. VB 501-1-IJS1, fj-1 račun pri Kreditni banki In hranilnici Ljubljana, St. 501-820-7-2000-10-3204-48« — Posamezna Številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina Je četrtletna 8,50 N-din — 650 S-din — polletna » — 13M S-din In letna 28 N-din — 2800 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v. gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana Glasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni