o Izhaja 3. soboto v mesecu in velja na leto 3 K o
| Leto VIII. 5	V Ljubljani, 20. aprila 1912.	| Štev. 4. J
/TS4 VERA:
Moda.
dandanašnji modi lahko še prav posebno rečemo, da je razvajena, muhasta gospodična, ki je izpremenljiva, kakor aprilsko vreme. Pred leti se je precej hitro izpreminjala samo moda oblek
in klobukov, ki smo jih pa vendar lahko nosili po dve leti. Danes imamo vsakega pol leta drugo nošo, drugačne solnčnike, drugačne ročne torbice, čevlje, nogavice in dr. Draginja je čim dalje hujša, a luksus čim dalje večji. Gorje ženski, ki ne zna biti praktična in se da zapeljati, da slepo sledi v vsem in vsakem današnji razkošni modi. — Včasih so izpreminjali modo znameniti pariški, londonski in dunajski krojači »umetniki« ; pomagale pa so jim ugledne in odlične bogatašinje, svetovnoznane igralke, pevke in plesalke, ki so modo razširjale in se kazale malodane vsak dan v drugem kroju. V poslednjem času pa so se zakleli proti obstoječi modi vrhu vsega še mnogoštevilni tovarnarji in trgovci tkanin. Saj je bila zaradi dosedanjih ozkih kril poraba raznovrstnega blaga prav izdatno manjša. Tudi »ki-monobluze« tovarnarjem niso všeč, ker potrebujejo šivilje zanje tako malo blaga. Prizadeti pa niso seveda samo tovarnarji in trgovci, nego tudi tisoči in tisoči delavcev, katerim se je zmanjšal zaslužek, ali pa so bili celo odpuščeni. Ozka krila pa so tudi večjidel odpravila spodnjice, zato je bilo na Francoskem in v Belgiji skoraj 90 odstotkov delavcev in delavk spodnjih kril brez
Vsaka gospodinja, ki hoče,Slovensko Gospodinjo' zastonj naj pošlje svoj naslov Kolinski tovarni v £jubljani
dela. Razumljivo je torej, da se je zbrala proti ozkim in kratkim krilom ter kimono-bluzam resnično cela vojska. Toda pregnati jih ni tako lahko, ker je ta ozka noša cenena, praktična in — ako ni pretirana — tudi prav čedna. Zato nam prerokujejo modni listi, da bodo trajala ozka krila še preko poletja, — dasi se že v tem času nekoliko razširijo in vidimo že sedaj v modnih listih dokaj precej širokih in nagubanih kril. V jeseni pa pride baje od gospe Mode strog ukaz, da je nositi le široka, drapirana krila. Že sedaj vidimo lahko v nekaterih modnih listih strašno pretirane figure. Nekaterim ženskam in moškim je ideal ženske noše okorna grška nagubana halja ali tunika. Vsekakor vse kaže, da izginejo ostre črte ženskih oblik, ki bodo odslej menda samo rahlo naznačene. Taka moda pa zahteva mehke, tanke, lepo padajoče tkanine, kakor so svila, tafet, foulard, muselin — vse drago, vse fino . . . Tudi kimonobluze izginjajo ter jih deloma nadomeščajo podolžene rame. Napol kratki rokavi so se že sedaj navzdol razširili ter so ob koncu okrašeni z nabranimi volanami, čipkami ali čim drugim. Tudi pri dolgih, še ozkih rokavih vidimo za pestjo podobne okraske. Visoki ovratniki, ki stiskajo vrat, so docela odpravljeni.
V modi klobukov oz. slamnikov vlada velika svoboda. Zelo veliki, srednji in prav majhni so moderni. Posebno lepi so slamniki iz mehke, fine svilnate slame, ki so spodaj drugače barvani ter večkrat z muselinom, svilo ali baršunom podloženi. Njih no-siteljica jih lahko obrača po svojem okusu in svoji volji; nosi jih sedaj spredaj, sedaj zadaj, na desni, na levi ali okroinkrog navzgor. Takoimenovani »lonci,« ki so zakrivali skoraj ves obraz, so malodane popolnoma izginili. Na klobukih se bojujejo za prvenstvo atlas, brokatni trakovi z resami na konci in cvetlice, posebno vrtnice, glicine, hiacinte, črešnje, mak, skratka, vsa pisana in živahna pomlad. Dragocenim peresom inozemskih ptičev bodo sledile žal, takisto drage cvetlice, ki imajo to slabo stran, da jih solnce, dež, rosa hitro uničijo.
Neka posebnost velikomestne spomladanske mode so veliki svilnati in s čipkami okrašeni mufi, podolgasto-okrogle torbice in solnčniki, vse troje enake barve in iz istega blaga.
Danes se nam kažeta v modi dve struji : priprosta angleška in baje elegantna francoska, ki pa je za naš priprosti slovenski okus prava pustna šema.
Vsakdo bodi v posnemanju nove mode oprezen in ne prenagljen ter naj uravna svoje obleke vedno le po svoji individualnosti in po svoji denarnici. Ni vsaka nova moda primerna za vsakogar, in previden človek vč, da je vse najnovejše vedno najdražje, a malokdaj tudi najlepše.
Nesrečni kolač.
(Šaljiva črtica.)
i bila ravno prenapačna Erženova dekla, Jera, ne ! Služila je svojemu gospodarju že dolgih deset let, pa še kako udano in zvesto služila 1 Zato je bil pa tudi Eržen z njo vedno zadovoljen.
Ker pa brez slabosti ni menda bitja pod solncem, tudi Jera ni bila brez njih. Glavna njena slabost je bila namreč ta, da je silno veliko verovala v prazne vraže. In kdorkoli ji je skušal ovreči vero v njene »coprnije,« vsakdo se ji je zelo zameril. Zato so ji nekateri poredneži iz vsega srca privoščili zelo neljubo nezgodo, katero ji je nekoč povzročilo njeno praznoverje.
Bilo je na veliko soboto popoldne, ravno v času, ko kmet-ske gospodinje polnijo jerbase s kolači in poticami, z gnjatmi in piruhi, da jih potem poneso k velikonočnemu blagoslovu.
Ker je bila od nas do farne cerkve pot že precej dolga, napravili smo blagoslov kar v domači vasi. Domača dekleta in kjer teh ni bilo, pa služkinje so dvignile jerbase na glavo in hajdi v prijazno Kozlarjevo hišo ž njimi. Tja pa se je pripeljal potem kaplan in podelil blagoslov kar čez vse jerbase.
Ko je prišla Jera s polja domov, jo je že čakal v veži jerbas naložen in z belim prtom pogrnjen.
Hitro se je nekoliko umila, poravnala si lase in premenila predpasnik. Že ko je hotela jerbas dvigniti na glavo, zazdelo se ji je, da je jerbas premalo zvrhano naložen. Takoj sklene še eno potico pridejati, da bo lepše videti.
Urno skoči proti čumnati, pa glej smole — čumnata je bila zaklenjena. Zaleti se v kuhinjo, a tudi kuhinja je bila zaklenjena.
Erženova gospodinja je odšla namreč nekoliko preje k velikonočni procesiji, drugi domači pa so se še mudili na polju. Vedela je, da bo po odhodu Jerinem nekaj časa hiša brez varuha, zato je vse skrbno zaklenila.
Jeri sedaj ni druzega preostajalo, kakor nesti k blagoslovu v jerbasu toliko, kolikor je namenila gospodinja, ali pa kako drugo primerno stvar notri podtakniti.
Pa kje dobiti kaj pripravnega?
Ura je že odbila tri in Jera se je začela bati, da bi ne zamudila blagoslova. V naglici je zagrabila, kar ji je najprej prišlo pod roke. Izvlekla je izza omare dva para obnošenih čevljev in jih potlačila v jerbas pod kolač, potem pa zopet vse skrbno zagrnila. —
Jerbas je bil sedaj res lepo zvrhan in Jera ga je zadovoljno dvignila na glavo.
»Dekle, ki pride prvo z blagoslovom domov, se še isto leto omoži« — pravi stara vižmarska prislovica. Seveda pametna dekleta že davno niso več polagala na njo nobene važnosti. Tembolj pa je bila o njeni istinitosti prepričana Jera.
Da se je Jera, kakor večina Evinih hčera, strinjala z Bogom, ko je bil rekel: »Človeku ni dobro samemu biti« — mi menda ni treba posebej poudarjati. Zato je že po poti sklenila, poiskati si pri Kozlarju kak kotiček, prav blizu vrat, da bo mogla čim preje vun skočiti.
In res, ko je dospela tja, postavila je jerbas na hišni prag, sama pa je ostala kar v veži.
Nekako zmagonosno se je ozrla po dekletih, ki so zavidljivo ogledovale njen najpolnejši jerbas.
Komaj so bile kaplanove ceremonije končane, je že Jera pograbila svoj jerbas kakor maček, ter bežala ž njim iz hiše, boječ se, da jo katera druga ne prehiti. Bila je res prva na cesti.
Prav tisti čas pa je privozil s konji po poti, ki drži mimo Kozlarja, mladenič, Štrukljev Francelj. Pa kakor nalašč ravno ta Francelj, ki je bil izmed vseh vižmarskih fantov Jeri najbolj po-všeči. To je po njenem mnenju moglo pomeniti gotovo le srečo. Polna veselih občutkov, je začela zdajci skoraj teči nasproti Franceljnu, hoteč mu pokazati, kako zna dobro nositi na glavi.
Razume se, da vsled bremena, ki ga je imela na glavi, ni mogla gledati pod noge in zato tudi ni videla velikega kamna, ki
ga je — kakor se je pozneje izrazila Jera — sam vrag zavalil na pot. In v ta kamen je zadela nesrečna Jera s tako silo, da je skoraj padla, jerbas pa ji je omahnil z glave in — oj — treščil na tla pred konje, ki so prestrašeni odskočili.
Francelj, ki se je pri tej priči sam pošteno ustrašil, je začel najprej miriti prestrašene konje. Ko pa je zagledal čvetero starih, pošvedranih čevljev, ki so se izkotalili iz jerbasa ravno predenj, se je zasmejal na vse grlo tako glasno, da je odmevalo daleč po polji.
»Za božji čas«, se je rogal mladenič pojemajoč od smeha, »Jera, kaj pa to pomeni? Ali misliš jutri k potici čevlje prigri-zovati namesto gnjati? Sapramiš, da se s kolačem vred tudi stari škarpeti lahko blagoslovijo, tega pa še nisem vedel, hahahal«
V tem pa so že dospela na kraj Jerine nesreče tudi druga dekleta, vračaje se s kolači domov. Ko so videle, kaj se je zgodilo in ko so še zagledale one nesrečne čevlje razmetane po tleh, buš-knile so vse hkrati v tak smeh in krohot, da ga ni popisati. Uboga Jera se od sramu ni vedela kam obrniti. Da bi bila čim preje ljudem izpred očij, je pustila na mestu jerbas, kolač, gnjati in čevlje, oh, te nesrečne čevlje, in bežala kolikor so jo nesle noge, naravnost domov. Doma je potem naprosila pastirico, da je šla po jerbas in druge stvari ter jih prinesla domov.
Od tedaj ni mogel Jere nikdo več pripraviti do tega, da bi nesla še kdaj kolač k blagoslovu.
Na svojo žalost se je morala še prepričati, da je bila tudi njena vraža prazna, kajti skoraj vsa ona dekleta, ki so bila na tisto nesrečno soboto s kolačem daleč za njo, so se že pomožila, med tem ko je Jera še vedno čakala ženina.
Naši Vižmarci so dobri ljudje. Zato niso zaradi te neprilike nikdar Jere sramotili v obraz. Pozabiti pa tega vendar niso mogli in kjerkoli je kdo videl nesrečno Jero, je šepnil svojemu tovarišu:
»Glej, to je pa tista z blagoslovljenimi čevlji I«
RAZNOTEROSTI
Gabrijela Preisova, znana češka pisateljica je praznovala nedavno 50 letnico svojega rojstva. Preisova je napisala celo vrsto povesti iz slovaškega narodnega življenja, nam Slovencem pa je najbolj znana po svojih »Korotanskih povestih«, ki so izšle pred leti tudi v Slovanski knjižnici ter po svoji lepi drami »Gospodarjeva sužnja«, ki se je predstavljala tudi na ljubljanskem odru. Preisova je velika prijateljica Slovencev in je bila že opetovano v Ljubljani.
Ženska volilna pravica na Angleškem. Angleška poslanska zbornica je odklonila načrt za žensko volilno pravico z 222 proti 208 glasovom. Razlika samo 14 glasov pač priča, da se je položaj za Angležinje izdatno zlepšal in izboljšal ter da se angleški parlament ne bo mogel več dolgo braniti sprejema žensk v svojo sredo.
Češke žene so naprosile vse češke narodne stranke, naj ne postavljajo nobenih kandidatur na izpraznjeni mandat dr. Škardov za deželni zbor, ker mislijo kandidirati na njegovo mesto učiteljico gco. M. Turna ali pisateljico go. Vikovo Kurieticko in tako demonstrirati za volilno pravico v državni zbor. V koliko se bodo sprijaznile s to idejo ostale stranke, ni znano, narodno-socialna stranka bi temu ne nasprotovala. Glavno besedo imajo v tem oziru seveda Mladočehi, ker je bil ta mandat dosedaj v njihovih rokah.
Škrobljenje (»šterkanje«). Za škrobljenje spodnjih kril vzemi navadno riževo ali pšenično moko. Če hočeš, da se ti perilo lepo sveti in se škrob ne bo prijemal likalnika, ko likaš perilo, prideni vrelemu kropu nekoliko belega voska, približno pol deke na liter vode. Ko se je vosek popolnoma raztopil, prideni šele škrob, ki ga prej popolnoma razmoči v mrzli vodi. Škrob naj vre tako dolgo, da začne delati mehurje, nakar ga odstavi. Mešati ga moraš ves čas, tudi potem, ko si ga že odstavila. Ko si precedila škrob, škrobi v njem še nekoliko vlažno perilo, ker na suhem perilu se škrob rad nabere v kupčke ter napravlja lise pod Iikalnikom. Tudi je dobro škrobiti perilo v gorkem škrobu, ki bolj prevzame perilo nego mrzli škrob. Pomoči v škrob najprej tanjše in finejše perilo ter ga ovij, potem ga pomoči še enkrat in ga zopet ovij. V kuhanem škrobu škrobljeno perilo krepko streplji z rokami ter ga obesi na solnce, pozimi pa ob peči, da se hitro posuši. Ako se škrobljeno perilo počasi suši, ni trdo. Navadno računamo
na liter vode 15 dek škroba; vendar pa treba tu neke vaje, da spoznamo, kdaj je škrob dovolj gost. Če je treba kako stvar v naglici škrobiti ter torej ne utegneš kuhati škroba, tedaj razmoči v vodi riževega škroba in škrobi v njem perilo. Vsakokrat, preden pomočiš kak komad perila v surov škrob, tekočino dobro premešaj z roko, ker se škrob takoj nabere na dnu posode. Tako škrobljeno perilo deni med suhe rjuhe, da se nekoliko osuši, potem ga takoj, torej še mokrega likaj. — Za moške srajce, za-vratnike in manšete razmoči najfinejšega riževega škroba v mrzli vodi ter prideni tudi boraksa. Boraks stresi v vrelo vodo, premešaj ga dobro ter precedi še vročega skozi platneno krpico k razmočenemu škrobu, nakar tekočino dobro premešaj in jo uporabljaj za škrobljenje. Pomni pa, da čim dalje časa pomakaš perilo v škrob, tem redkejši postaja ta. Zato moraš škrobiti najprej one komade perila, ki morajo biti najbolj trdi. Škrobljene moške srajce i. dr. zavij v rjuho ; čez nekaj časa jih zbriši nalice s čistim robcem ter jih takoj zlikaj.
Dobra kakovost je prvo, kar zahtevamo od vsakega blaga, ki ga hočemo kupiti. Kajti blago slabe kakovosti, pa če bi tudi morda bilo ceneje, ne more nikogar zadovoljiti, in denar, ki smo ga zanj izdali, je v resnici stran vržen. Če se pa z dobro kakovostjo blaga druži tudi ta lastnost njegova, da je domačega izvira, sta pa s tem dana oba pogoja, ki nas naravnost silita, da to blago kupujemo.
Kolinska kavna primes je blago, ki popolnoma zadošča omenjenima pogojema.
Izvrstno kakovost Kolinske kavne primesi so slovenske gospodinje pač že do dobra spoznale in preizkusile. Vsaka slovenska gospodinja, ki je le enkrat poizkusila Kolinsko kavno primes, je brez dvoma prišla do prepričanja, da je ta kavna primes najboljši kavni pridatek in da samo ona napravi najboljšo kavo, ki vsakemu ugaja, celo onemu, ki sicer kave ne pije rad. Samo Kolinska kavna primes daje kavi izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Po vsej pravici je torej prišla na glas najboljšega kavnega pridatka.
Obenem je Kolinska kavna primes pristno domače blago. Kolinska tovarna v Ljubljani je namreč podjetje združenega našega trgovstva. Domača podjetja podpirati je dolžnost vsakega zavednega Slovenca in vsake zavedne Slovenke. Posebno slovenske gospodinje imajo tu važno nalogo. One so namreč tiste, ki kupujejo po večini vse, kar se potrebuje pri hiši. Naj bi kupovale vedno samo domače blago, naj bi — kadar kupujejo kavno primes — zahtevale vedno samo pristno domačo Kolinsko kavno primes. Naj jo tudi priporočajo svojim sosedam in prijateljicam, ki je morda še ne rabijo, da se udomači Kolinska kavna primes tudi tam, kjer je danes še pogrešamo.
Slovenske gospodinje! Kupujte in priporočajte izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes!

vzajemno zavarov. banka v Pragi,
ki je največji slovanski zavod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — Banka ,SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim členom. Banka „Slavija" je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko narodno upravo. Življenske police banke „Slavije" so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira bauka „Slavijau narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 53,758.285-24 jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim členom življenskega oddelka K 2,598.081-85. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 115,390.603'—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
Generalni zastop ,SLAVIJE' vzajemno zavarov. banke v 1 .j 111 > lj;ni i.
Cvetlični salon
in trgovina s semeni
fillor Koda
£iubljana Kongresni trg štev. 3
Izdelovanje šopkov In vencev s trakovi In napisom po najnovejši obliki in nizki ceni.
Največja zaloga umetnih in svežih rastlin, palm in cvetlic.
Strokovno urejena trgovina različnih pristnih in dobro kaljivih, poljskih, zelenjad-nih in cvetličnih semen.
Trgovina z železnino
Fr. St upica
v Ljubljani
Marije Terezije cesta 1.
priporoča cenjenim gospodinjam in nevestam svojo lepo urejeno zalogo kuhinjske oprave'■ in posode od navadnih do najfinejših vrst, ledne omare, peči, štedilnike, lične
kletke, železno pohištvo, ter vso drugo ielez-nino. — NaroČila na deželo se izvršujejo hitro in solidno.
I
i 1
Pri nizki ceni „ZARGI"
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 5.
Največja izbera potrebščin za šivilje in krojače, dalje velika zaloga raznega perila za ženske, možke in otroke, popolne oprave za novorojenčke, rokavice, nogavice, modercev, srajc in ovratnikov, kravat itd. vencev in šopkov za neveste. — Vse po priznano najnižjih cenah in najsolidnejši postrežbi.
Marsikatera slovenska gospodinja
morda še ne ve, da dobivajo od čistega dobička od prodane »Kolinske kavne primesi« redne letne prispevke vse naše važne kulturne in narodne korporacije, predvsem naša prepotrebna »Družba sv. Cirila in Metoda«. Pri nakupovanju cikorije naj to naše gospodinje vpoštevajo, in odločitev jim ne bo težka: odločile se bodo brez dvoma edino za izborno domačo »Kolinsko kavno primes«.
y Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
jI. Križnic § Co.
ob kolodvoru Podmelec
Sprejema v izvršitev vse v
stavbeno in mizarsko stroko
spadajoče izdelke za hiše, vile, šole, bolnišnice, cerkve, javna poslopja itd. kakor: okna, vrata, pode, portale; popolne opreme ljudskih šol, šolske klopi po Rettig-ovem patentu i. t. d.
Proračuni in načrti brezplačno.
Parketna tvornica opremljena z najnovejšimi stroji nudi parketne deščice iz hrastovega in bukovega lesa.
Postrežba takojšnja za vsaktero množino!
Zahtevajte vzorce in cene.
Strugarski oddelek nudi vse v strugarsko stroko © spadajoče izdelke. ©
Jamstvo !	Jamstvo !
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena!
Obisk strokovnjaka interesentom brezplačen.
J	T"|azno perilo, nogavice, rokavice, zavratnice, če-
J	pice, predpasnike, bluze, spodnja krila, stez-
|	^^ nike, žepne robce, otročje oblekce, krstne oprave
j	itd., dobiš v najboljši kakovosti po zmernih cenah
v modni trgovini
! O. JEZERŠEK
t V LJUBLJANI	j
I	I
i	- nasproti rotovža. --i
i	i Suhe nagrobne vence in trakove
i imam vedno v veliki izberi.	$

= Špedicija in komisija = ^
\ »BALKAN« i
§	o
u Podružaica: Ljubljana, Dunaj, cesta 33 v
s v „Prvem ljubljanskem javnem skladišču".
g	Centrala v Trstu.	š
N - -........
Prevažanje blaga in pohištva.
Selitve s patent, selitvenimi vozovi
Skladišče. na vse stranL Zacarinanje.
i
M M
w
M M M M M
K ®
M
3/	\
Trgovina s steklom
M.TUŠEK
LJUBLJANA Stari trg 28
Priporoča svojo veliko zalogo steklen i nc, porcelana
svetilk i n poclob IrtF" po najnižjih cenah
Izvršuje točno in solidno vsa v to stroko spadajoča dela.
^__C


i 1
i P
Tovarna pohištva
□pj i^i



Zaloga in pisarna: LJUBLJANA Tovarna s stroji: Turjaški tr£ štev. 7 — Trnovski pristan 8-10
Založen«, leta 1848
Zaloga priprostega in najfinejega lesenega
in oblazinjenega pohištva,
zrcal strugarskep in pozlatarskega blaga. pohištvene rotie, zaves, odej, preprog, zastiral na valjciti, polknov (salnzij).
Otroški vozički, železna in vrtna oprava
mm
mm
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica K 8,000.000 V Ljubljani.
Rezervni zaklad cez K 800.000.

Nakup in prodaja rent, delnic, zastavnih pisem, srečk, deviz, valut i. t. d.
Eskomptiranje in vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Predujmi na vrednostne papirje najkulantneje.
Zavarovanje proti kurzni izgubi.
Borzna naročila na vsa borzna mesta ino- in tuzemstva.
Sprejema denarne vložke po 4'/2 %•
Eskompt menic, deviz, računov najkulantneje.
Promese za vsa žrebanja.
Sprejemanje vrednot v zalogo (depot) v varstvo in oskrbovanje.
Safe-Deposits (jeklene skrinjice) daje v najem a K 20'— do K 40'— na leto po velikosti. V vsakem oziru popolno varno.
Vojaške ženitvanjske kavcije preskrbuje, vin-kuluje in devinkuluje.
Stalna zveza z Ameriko. Otvarjanje čekovnih računov.
Banka daje brezplačno pismeno ali ustmeno nasvete za vse bančne oziroma denarne transakcije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
C/i
r
o <
m 2 co
7K >
O
o
C/3 T)
o u
lana
Edina
je
najokuseejši
in edino
pristni slovenski izdelek