PoUno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. osamezna številko 20 stoiink. Izfiaja : vsako sredo popoldne in soboto zjutraj. Stanc za cclo leto 15 L. „ pol Ida 8 „ „ čctrt lcta 4 „ Za inozemslvo cclo leto 35 L. Na naročila brez do- poslane naročninc se ne moremo ozirati. Odaoverni urednik: Polde Kepermlc. raemmžf št. 30 V Gorici, v sredo 15. aprila 1925. utovm. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogovoru in se plačajo v naprej. List izuüja konsorcij „GORIŠKE STRAŽE" Tisk Zadružne tiskarne v Gorici Riva Piazzutta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. — (prej Scuole). — S kolom za bratsko slogo. Olasilo slovensfdh edinjašev nas v zudnjem easu zopet prav ostro napa- tiu, V imenn edinosti, sloge in Ijubezni $e razjarjeno zaganja v naše organi- Zucije in obreknje evrsto in korujžno naše delo. Ljadje strmijo in tnajejo z glavo: To je pa res čudno delo za slogo! Pruv lepo in krasno edinost širijo ti uposteljni po Gorišken\!«. Da bo titdi zadnji človek v dezeli tjpozmtl vso politieno hinavšeino in Hlejno plitvost liberatnega slogastva, Ijočcjuo gospodo šc enkrat razgaliti m razkrinkati pred našini lind st vom. NASA SLOGA! Kai je tore] z edinostio? Ali ni po- trcbno. da se vse naše stranke slož- no in c'notno borijo proti sovražni- koin našega naroda? Seveda! Ko gre ?« okrambo našega jezika na sodni- /a/i in v nradih, ko gre za ohraniiev n(ise narodne sole, se mora vse, kor slovensko enti, dvigniti na noge in lti kot en mož v bos. To se ie doslej tudi YL'dno zgodilo. NIKDAR IN Nl- KjliR SE NI ŠE RUŠILA SLOGA V Tl:H SKUPNIH NARODNIH ZADE- \;AH. Kar je sknpno vsenin na rodn, wynohiko knie torn, delavcem in obrt- nikom kakor kapitalistom. ravnotako "ogatirw kakor revežu, skratka vsem brez razlike na stau in mišljenje, zu to se nwramo tndi vsi sknpno in slo- zno boriti. SKUPEN NASTOP V ^KUPNIH STVAREH, V OST ALE M fJOPOLNA SVOBODA! To nese ze zdravi razuni! Nasa or- Zunizaeija je zahtevala, naj sknpni nžrki niiliarde. Saj piSe bivši miniistrski predsednik Nitti v svoji knjigi »Pn>i>adanje Evrope«, d'i, vzdrzuje Fiiincija vojsko, kakor je ni niilitaristična Ncmčija Vilienia II. njwlar vzdrževala v inirnein času. Kaj st'Jie vojaštvo pa ni treba na dolgo razlagati, vsak naš 'krnet je to že ob- ciu.il na svoji koži. Francozi so od' leta 1919. do danes luuedili več dolgov kakor tekoin vse svetovne vojne. Ura str^znenja. Povrlm pridejo še dolgovi iz pred'- \ojuega in vojnega časa, tipniki se ogiašajo in trkajo na vratrai, vlada ne more-in ne sirme fcežati, ako hoče vzdr- zar'i cast in ugled Francije. Herriot je razgrnil v eiicm svojib zadtijib govo- rov' pruvo ])odobo franc, finane. Te- koni leta 1925. mora plačati Francija nast'opne zapadic dolgove: Zedtinje- nirn ¦državam Severne Amerike 59 mUjonov dolarjev, Anjjl'iji 11 miljo- nov 735.000 stcrlingov, Molaudcem 3 miijone goildinarjev, zapadli so neka- teni dolgovi nasproti Argentiniji, Ka- nadi in Cgiplu, in plačati je treba tndi notranje dolgove lastnim državljanom. V inarcu tcga leta je vlada odj>laca- Oala notranjhn upnikoin 333 nuiljonov, 1. niaja bo morala vrniti svojim dr- zayljanoni 3000 miljonov. do 8. de- L^'nuia tcga !cta zapade si!na svota novih 19 tisoč 136 niiljoiiov frankov. Ti strasni dolgovi, ki jib je treba brez]x>gojno poravnati, so streznili francosiko javno mnenje. Francosko Ijudstvo vidi, kam so je privedli nje- govi impcrialistični voditelji. Kdo naj plača? Po Herriotovi zmagi je prišla na kr- milo nova stmja. Herrtiotova vlada si je postavila v iTogram, da odpnavi dvojni proračun Jn ncha z nadialjnlm zadolževanjem. Cakati na nemške mi- ljarde je pravi zločin. Zapadle dol- gove mora plačati franco&ka država sama, zakaj nem&ka vojna odškodni- na je negotova in bi bila kvečjemu nekak priboljšck. Poglejmo torej re- snici v oči in pripraviino se na žrtve. Nastane pa važno vprašanie: kdo naj princse za ozdiravljenje financ na.jvečje žrtve? Delovno Ijudstvo ali prernožni sloji? Social isti. ki so bili zdmženi s Herriotoni, so^alitevali, naj nove denarne žrtve vzamejo na svoja ramena predvsieim tisti. ki ima- jo nekaj pod palcem, in ne reveži. Oddaja premoženja. PripravljaJ se je načrt, po katerein bi moral vsak državljen oddati vladi cno desetino svojega premozenja. lz- ! vzeti bi bili industrijski in lioljisiki de- la vci in vsi kmetje, katerih i)ieniože- nje ne presega 100.000 frankov, manj- ši trgovci ltd. Cim se je razširila vest oddaje pre- inožeuja, se je polastilo premožnejših slojev veliko razbtirjenje. Kapitalisti so začeli izvažati svoj denar in svo- je vrednostne papirje čez mejo in jib skrili v tujini. Pravijo, da so prenesli v par tednih nič inanj ko 47 miljard premičnega premoženja iz Francije v Italijo in ga naloKili v tukajšnjih ban- kali. »To so dlavoni dezerterji!« je zavpil Herriot v paiiamieintu. »Izročil soin jih roki pravice vse, kar sem jili mogöl zalotiti.« Orožnje Herriotove niso jimele pi'av nobenega učinka. Kapital je be- žal in beži v -milijardaili čez mejo. Samio posestniki zemiji'sc in his niso mogli skriti svojega premoženja. Ka- kor vselej je tndi v tem slučaiu naj- bolj na slabom kmetsko prebivalstvo. Kapitalisti so se spuntali. V senatu ni hnel Herriot nikdar ve- čine, zafoaj pri zadnjih volitvah je dobil večiiiO' le v parlamentu. V se- natu je gospodar še vedno Poincai"C*. Kapitalisti in bogataši v senatu so se držali začefkoma niinio in previdno in so glasovali za Herriota. Ko je pa prišla na plan oddaja premoženja, so postali divji in ga začeli ostro napa- dati. Herriot je bil tndi sani neprevi- den in je zamoičal, da je d^ržavna banka natiskala za 4 milijarde novih bankovcev, da je mogla vlada plačati svoje dolgove. Bal se je obvestiti o tem paiiiament, da bi ne padla fran- coska valuta. Nasprotniki so za to zvedeli, odkrili njegovo Lajno delo, ga javno napadii in tako je prišla ura, ko so mogli neoviratio glasovati piioti Herriotu. (ilavni vzrok Herriotovega j)oraza so pai gos])odars)ki interesi francoskih kapitailistov, ki hočejo prevaliti dav- čna bncinena od svojib ramen na ši- roke plasti delovnega ljudstvsn. Isti j)ojav, kakor ga opazujeino da- nes skoro v vseh ostalih državah Ev- rope: v Nemčiji, nai Angleäkem in v Italiji. Kdo bo naslednik? Ogromno si je škodoval Herriot tudii s tem, da je napovedai boj kato- liški cerkvi. S svojo protiücrikveno po^ litiko si je odtujii ninoziüc veniili ka- tolicanO'V, ki so morali tiastopiti v borbi proti njegovi vladi. Marsikateri senator, ki se je strinjal z demokratič- no in finančno politiko Herriota, je glasoval iz verskih vzrokov proti nje- govi vladi. Tako si je Herriot no last- iil Jrailikomišljenosti izkopal svoj ix>li- tični grob. Kdo bo njegov naslednik? Ker inia njegova stranka, združena s so- ciiiliisti, večino v parl:vmentu. je jas- no, da) bo nov načdnik francoske vlade zopet niož demokratične in so- ciaLne struje. Vladno krmilo prevza- lTie morda Aristidi Briand, bivši so- cialni demokrat, ki je že izjavil, dia se ne striuja s protikatoliško Herrio- tovo politiko. Briand trdi, da mora imeti Francija svojega zastopnika pri Vatiikanu in upati je, da bo Briand umaknil vise protikatoliške ukrepe i Hernotove vlade, ako pride do oibla- sti. Zelimo, da bi se to zgodilo, zakaj bilo bi v kori&t nde katolicizma, tem- več tudii deinoknadje in socialnega napredka francoskega naroda. Hindenburg hoče na nemški prestol. Pri volitvah za predsednika neniške republik'j ni zmagail nihee izmed kandidatov. Največ glasov je dobil zastopnik nacionalfistov, ki se nav- dušujejo za uetnške cesairjc, dr. Jar- res. Za njim je bil drugi najmočnejši kandidat socialist dr. Brauns, tretji je bil katoličan dr. Marx. Ker ni iinel nihče zadostne večine, se bodo volitve ponovile, in sicer se bo vrsi'l boj za dvc ideji: za republi- ko ali za monanhijo. Vse stranke, ki so vdane repitbliki in sovražijo staro politiko pruskih kraljev, so se združule v veliko zve- zo in progkisile za skujnnega kandida- ta katoliškega državnika drja Marxa. Mairx je nosilec rei>ublikanske ideje in zalnj bodo glasovale tudi socialisti- čne ddavske mnozice. Za protikandidiata so postavili mo- narhisti vojskovodjo Hindenbnrga. Stran 2. »GORISKA STRA2A< Dolga roka Viljema II. Hindenburg je izrazit zastopnik staircga ncmskega militarizma, ki je osovružil neinski narod po vsem svc- tu in vrgel nemško ljudstvo v naj- večjo nasrečo njegove zgodovinc. Hiiiidenburg je prepričan monarhist, neomajuo vdan cesarju Viljemu II. Kako je mogoče, da bi postal tak 1110Ž predsednik republike? Ako bi zmagal pri voilitvah Hiudenburg. bi nemška republika trpela škodo, za- ka.i Hindenburg bi p-ripruvliali povra- tek izgiutnemu cesairju Vil.ieinii. Da- nes tndi siccr Hindenburg, da bo zvest repuhliki in njcnim zakonorn, toda tega 111:11 ni inogočc vcrjeti. Zna- 1 110 jc liiiimrcc, da je Hhidcnburg tako zvest svojeinu bivšeniu cesarju, da ne naredi nobenega koraka brcz do- j voljenja Viljema II. Geiieml je v stafl- 11M1 stikih z liolandskiin mestom Dorn, kjer prebiva ubegli cesar. Stalno si dopisuje s cesarjem in ga povprašuje za nasvete in navodila v vseh vaižnih rečoli. Hindenburg je to sam javno priznal in poudaril veokraL da ostame cesarju zvest do smirti. Ako je siprejel kandidiaturo za predsednika reipublike, je storil to gotovo zopet z dovoljenjem cesar j«. Predsednik Hiudenburg bi bil torcj dolga roka Viljema 11. in na prestolu bi se videla senca stwiega cesarjau Proti tej nevarnosti so se dvignile vse republikanske strankc Nemčijc in mi jini iz srea želimo, da bi pri vo- litvaih zmagaile. To žclimo v imeuu demokracije in socialnega napredka Nemciie in vsi' srednjc Evrope. DNEVNE VESTI. Romanje v Rim. Koncem nr.ija: pojdejo Hrvati in Slovenci v Rim za sv. leto. Pet vlakov pojd-e preko Reke, z njiini 2500 romar- jev iz Hrvatske, Slavonije in Vojvo- dine. Slovenec popelje poseben vlak istočasno ])rcko Postojne. Dnugi: iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije poj- dejo iz DuJbroviiilka, odnosno iz Splii- ta preko Ancone oz. Barija v večno nicsto, kjer s& bo hkratu zbralo okoli 3500 katoličanov iz Jugoslavije, da se poklonijo sv. ocetu — na čelu ves ju- goslovawski cpiskoipat. To bo res lepa maiiiifestacija za katoluško cerkev, d>a jo bo sv. oče vesel. Kaj pa goriškii nadškofijai? V ta namen sestavljeni odbor, ki ji© posta- vil rok za oglasitev do 1. maja. t. 1. ni doibi'l doslej nobenega. odiziva. Nič ni čuti 0 kakem gibanju in agitaciii za mnogoštevilno rounianje Ooričanov v Rim. Če se ne oglasi dovolj romar- jev iz naie nad&kofije, jih prevzviše- ni nadškof ne bo mogei voditi in pred- staviti sv. očctu. Če so se siromašni Hrvatje, Bošnjaki in liercegovci od- zvali klicu sv. očeta, men into, da bi bilo tud;i pri nas raznrerno to nnoigo- če. Na noge torej, da reškno cast go- riške nadškofije! Resnica proti laži. Goriški list »La Voce di Gorizia« je v svoji števiilki z dme 11. aprila t. 1. priobčil tivodnik o že znani suspenziji treh goriških cerkvenih dostojanstve- nikov. Mi se nc bi vračali več k tcj stvari, öe ne bi ornenjeni Hist bodisi vsJed! nevednosti ali zlobe naigromadil toliko ivörtsnicc v treh stolpcili. Gos- IX).d;je Tarlao, Castelliz in Delfabro so jx> rnmenju tega lista žrtve slovenskc narodnostne nestrpnositi; goriški kne- zoTiadškof, da je kriv, če jih je Vati- kan kaznoval s strogo ccrkveno ka- znijo. Vsa najvišja duhovniška mesta in časti v Gorici da iinajo v rok ah Slovenci s ktrezonadškofoin vised in da so ti rO'vari'l'i v Rmm proti oinim trem (Juhoivnikom, ki so znani italijanski patriotje. Ti da so padli kot stražarji vzhodine meje državc. Kdor je spisal omenjeno dolgovez- nost, gotovo ne pozna uradnega se- znama duhovščine, ki ga izdaja vsa- ka skofijska stolica. Tarn bcremo: ge- neralni tikar (nadškofov namestnik) in škofijski tajnik sta Itnlijana, pisar- niški vodja in uradnik sta Stovenca; v stolncm kapitlju imajo izmed sedmih Ikanoniških mest 1'talija.ni 4, od teh vsa tri najvažiiejsa, Slovenci tri: v cen- tra lnem semenišču je rektor in študij- ski ravnatelj Italijan, v dieškem istota- ko; tu otroci slovenskih staršev še pridig nc slišijo v materni besedi; vsi štirje nnestni župniki so italiamskc 11a- rodnosti. Kje je tukaj nadlvilada slo- venske duhovščine nad italiiansko; kdo more očitati nadškofu. da vlada svojo škofijo v duhu narodme nestrp- nosti? Tako mišljenje more podtikati le tisti, ki hoče ta slučaj porabiti za novo gonjo proti slovenski duhovšči- ni in slovenskemu ljudstvu. Prefekt na Vipavskem. V torek se j© mudil v Ajdovščini in Vipavi videmski prefekt. Ugotoviti i moraino, da se njegov obisk in nago- I vor razlikuje kot noč in dan od prej- šnjih |>ros!uli!i obiskov. Upamo, da se ¦ oblast.vom odpirajo oči in prihajajo do spoznanja, da nimajo opravka z ne- kulturnini Ijudstvoni, kot je misli! znani Pisenti žalostnega sixnniiia. V I svojem nagovom je prefekt poiidarjul ! uiijiio potrebo p<> odpravi komisarija- ! tov in obljubil v kratkem občinske I volitve. Značilno pri teh obiskih ie to, da ni bilo zrave 11 nepoklicauih skodi- Ijivcev naroda in države. Prefekt sc je odpeljal v Komcn. Pet tisoč orožnikov več. Uradni list piiobčuje kr. diekret-za- kon, s katerim sc zviša število orož- nikov za 5 tisoč. Celokupni zbor orožnikov bo §tel sedaj 60.000 mož. Čcj bodo vsi vršili svojo doi^nost, homo lahko mirno spaili. Odpust iz vojaŠke službe. Vojaški službeni list javija, da bo- do od 15. aprila dalje odpuščeni iz \ojaske sužbe \rsi oni wjaski novinci starejših letnikov, ki so skupno z let- niko'm 1904. nastopili vojaSko služ- hovanje. Odpnščcni bodo kakor Intro bodo iineli 12 mesecev vojaške službc. Odlpuščeni bodo tudi vsi oni, ki so z letuikom 1904. nastopiili sluz'bo in do- kazejo, da so ed'ini sinovi §e živeče- ga očeta. Kornemu poveljstvu mora- jo predložiti od občine izstavlieni dru- žinski list s potrdilom, da njihov oče niina TuVbenega dnigega sina. ne po- rocenega in ne samskega. Quod licet Jovi, non licet bovi. Slari Rimljani so si izmislili ta vek, ki bi po mtse pomenil: »Kar sine go- apodar, ne sine hlapec.« le večkrat smo poudarili, da ta resnica, zal, še danes velja. Posebne mere veljajo za ene, posebne za druxe državljane. Danes omen}am0 zopet en slučaj, ki bo ruiso trdilev dokazal. (1 la silo ministerskega predsednika •¦ Popolo d'Italia«, ki ga urejuje Mus- solinijev brat, je prineslo prctečmi te- thm poročilo z otoka Malte. Pravi takole: Na otoku, ki je pod angleško upravo je moena italijanska stranka. Njej nasproti stoji tudi moena proti- italijanska stranka pod vodstvom Italijana grofa Bologna. Pred nekaj časa je vodja italijanske stranke Henrik Mizzi ostro nagnal v svojem \ lisiu grofa Bologno z odpadnikom, ki je v sluzbi raznarodovalcev italijan- skega ljudstva na MaltL Orof je Miz- zija tožil radi zaljenja časti. Pred soa'niki pa jc naš častivredni tovaris tako pobijal odpadnika in grajal nje- govo raznarodovalno politiko, da je bil oproščen. Nasega tovariša so nc- sli v sprevodu izpred sodne palace, odpadnik pa je moral pobegniti pred razjarjeno nmožico.«. Na koncu poro- eila pojc fašistovski list hvalo Miz- ziju, ki se je posiavil proti raznaro- dovanju ttalijanov. Mi se tudi popolnoma strinjamo s »Popolom d'Italia«. Vsakdoje dolzan, da brani pravice in cast svojega na- roda, je vzkliknil naš poslanec Be- sednjak v zbornici. Zahtevamo pa to dolžnost tudi zase. Ce sme vsak narod braniti in varovati materni je- lik in se boriti za kuUurno dvdsčino svojih dedov, smo mar mi Slovenci dolžni zatajiti to naravno aistvo? Ne smemo li mi se braniti pred raz- narodovanjem? Pravica in resnica nista dvojni! Vemo in opetovano smo ze ponavljali, da se zavedamo, česa smo dolzni kot državljuni. Vemo pa tudi, da morajo odlonlni možje iti preko odpadnikov, ki so jih It ali jam na Malti hoteli kamenjati, in ne sme- jo deliti dvojne pravice, amnak pu- stiii tudi nam nase naravne pravice in dolžnosti, če naj velja v državi načelo: za vse enukc pravice in ena- ke dolžnosti. Slovenec na [gori Sinaj. Pro few* mnriborskega semenisca dr. A. Jeha;rt. se nahaja že par mc- seccv na znanstvenem potovanju po svetopisemskih dcželah. V dneli od 15. dk) 19. fetoruarja jo- bival na gori Siii:;j. 11a »Mojzesovi gori«, v s.aiiiio- stiiuu sv. Kat'.irine. »Slovenec« od 11. t. 111. prinaša daljše pismo 0 teni za- niinivem obisku in tudi tri fotogia- fične slike Sinatjske ^ore in samosta- na sv. Katarine, ki jih je napn'.vi! dr. J chart sain. Med pravoslavnimi me- nihi, ki bivajo v samiostanu sv. Kata- ri ne, je našel tudi srbskega pa Ira Agapija, rodom Maikedonca ;z bitolj- ske okolice, tcdaj 'nojaika sv. Cirila in Mctoda. Orjaško drevo. Prcdzadnjo soboto je pripeljul na scverno goriško postajo posestnik Pavlin iz Trnovega orjaško d:eblo. Dolgo je bilo 8 111. te/.ko z vozom vred 51 kv. in je merilo 8.60 kubičnih liicfcrov. Ta lilod je bil spodnji del mogočue ielkc, ki je bilai največja za znaino jelko - kraljico Trnovskega gozdia, katcra stoji v bližini Nemcev. Izrul in prclomil jo je viluinii vrtinec, ki je tiste dni divjal po trnm^siki pla- noti in povzroeil znatno škodo. Hlod je bil največii, kar so jih dosedaj spravili iz Trnovskega gozda. Pri prevožnji, ki jebila redkost svoje vr- ste, je Dil okras'ein s smrečjem. Po- slali so ga ladjedelnici v Tržič. Znameniti iznajditelj. T. A. Edison je obhaial v minulem tnesecu 78 letnico rojstva. .le še po- polnonia oil in zdrav. Kakor pravi spi sedaj šest ur na dan, med tern ko jc do zadnjega časa spal satmo ix) štiri ure. Pač izTCidina delovna sila! Romanje na Sv. Goro. V sredo 22. aprila in nasledniega due se zberejo dluhovniki, ki so bili v gori.ski in ljubljanski ali videinski bo- goslovnici v letih 1914. 1924.. na Sv. gori. Opera „V vodnjaku". Na vsestransko zahtevo se opera ponovi v soboto, dne 18. t. in. točno ob 21. zvečer in v nedeljo. dne 19. t. m. ob 16. uri pop. Gene so skraj- 110 nizke z ozirom na visokc režijske stiroske. Predprodaja vstopnic vsak dan v Narodni knjigarni Visu Car- diiicci 7. Opozarjamo, da je štcvilo sc- dežev v dvorani poviš-mo za 131 pro- storov, tako dai je inogoče vstreči tu- di ob največjem navalu. Cerkvena oskrbništva in rekvizicije. Zbor svečenikov sv. Pavla je dal natisniti prijavne ix)le za naznanitcv škod pri cerkvali. Na prodaj so v Ka- toliški knjigarni v Gorici. Na teh po- Iah je opredcljenih 16 vrst škode. Na- ročite takoj, kor preteče rok 24. a'pr.t Ženski poslanci nimajo sreče. Ncmški državni zbor šteje 27 žcnsK — poslancev. V prejšnjem jih je bilo 33. V angleški zbornici so stiri, prcj jih je bi>l osem. Očividno s© tedaj žeti- ske niso izkazale v politiki. Mogočc pa še pride njihov čas. Stoletnica delavskega voditelja. \^uc 11. t. m. ie minilo sto> let, od- kar se jc rodil znani nemški delavski voditelj Ferdiiiand Lassalle. Njegovo politično in socialno nazlran.ie je bi- lo nasprotno neplodnim načelom ko- niunizma zato je bil v sporn s svo- jim sovrstnikom M'irksom, ki je za- stopal povs'jrn skrajno stalisče. Nje- gov vpliv na razvoj in rar/mah social- ne dbmokracije v Neančiii in ostalib državah je zgodovinskega pomena. • _. Mestne novice. Nogometna tekma. Na veJikonočni praznik se je vršila na igrišču tukajšnjcga sportnega klu- ba nogometna tekma ined goriškini kiubom »Pro Gorizia« in slovenskiin snortnim kluboan »Celje«. Zmago so odnesli Goričani in sicer v razmcrju 6:2. V zadiijih mcsccih prihajajo jugo- slova.nski klubi radi gostovat v Go- rico. Obžalovati moranio samo, da pridejo navadno manjviHedna moštva, ki s svojinn nastoipom ne pričajo, da bi bi! nogoinet onstran meje na višku. 1'mevno, da nam priniorskim Sloven- cem klaverni nastopi niso ravno v po- nos in vesel je ter tudi ne v cast. Me- rodajni krogi naj zaito ukrenejo pa- trebno, da se nase hue v nüöd'nairodni javnosti ne bo smcšilo in poniževalo. * Odbor (Iruštvu Skalnica \k> imel sejo v nedcljo tine 19. t. m. ob 4 pop. v driištvenif» prostorili, ulica Mamöli 5. — Predscüstvo- * Mot en je velikonočnega razpolo- ženja. Pri procesiji za vstajenje na veliko soboto je skušal ncki Pinausitf ali Pinaucich, ogljar v iilici Ragni bli- zu Ljudskega vrta, motiti proccsijo s teni, da je zaöel vpiti nad godibenikj »Goriškega godbenega krožka«. čes da svirajo držnvno sutbsko himno. Na- tekli so se radovedneži, kaipelnik p» je moral trgovcu - oglarju Pinausign dokazovati, da krožek proizvaja ve- likonočno pesem »Zveličar naš )e vstal iz groba, alduja!« Verniki, to- liko slovenski kolikor furhnski, so bili silno razburjeni zarčidi motilca, meneč dot je ali znorel ali pijan. Ne- kateri so hoteli kilicati orožnike, 4ru?\ pa zeleni križ, da bi Pinnusiga pel j ali v bo'lnisnico in mu pregledali rnožga- ne. Stvar se je pojaisnila na nifstu i.11 procesija se je vnšila v redn. Grajati pa moramo ravnanje policijskegii komisarja viteza Diaza ki je klicaj godbenike na odgovor, mesto da bi dal razirrajača aretirati. GOSPODARSTVO. Fozor uojni oškoriouanci! (fz tajništva Kmetsko - delavskc zveze.) K pdjavain terjatev, nasproti Av- striji, ki so nastale vsled vojnih daija- tev morate prilagati sledeče dokii- meinc: 1. Dofinovnico: iz dornovnice pa mora biti razvidiuv, da je oškodova- nec imel bivaliišče pred 3. novembrom 1918 v dotični občini ter da je postal italijanski državljan po polnetn pra- vu v smislu čl. 7() in 71 šentžermen- ske pogodbc. 2. V prijavi sami se marla navesti visina terjatvc v aivstr.-ogr. kronah. Žkoda se mora oceniti v cenah od oktobra in novenibra 1918 leta. 3. K prijavam sc mora priložiti predvsem nottoricni akt. V notorič- nem aiktu morajo štiri price izjaviti in s svojim podpisom potrditi, kako jc škoda nastala, kdo je škodo po- vzročil in koliko znaša Skoda. Noto- rični akt naj potrdi v vsakem slučajn županstvo. Zločin bi bil, da bi eden ali drugi naših župauov silil vojnega oškodovanca k sodniku oziroma1 k notarju. 4. Finačna intendanca razi>ošilia pozive, da prijavijo svojo škodo na- sproti Avstriji, tudi vojnim oškodo- vaiiüem, ki so pretrpeli svojo škodo v takozvaneni vojneun pasu: Goricat Kanal, Soilkan, Sv. Lucija, Bovec itd- d«i celD vojnim oškodovancem ki bi- vajo O'likraj Soče oziroma na Koba- riskemi in Bovškem, kjer so bili že takoj od početka vojne itailijanski vo- jaški oddfelki. Oškodovanec vojnega pasai, ki prejme poziv, da prijavi svojo škodo nasproti Avstriji, naj priloži prijavi »GORISKA STRAzVU Sir an 3. notorični akt, v kiaiterem §#ri price iz- javijo^ da je njegova Skoda nastala po obstreljevanju oxironiiai da so jo pov- zroeili Italijani. Tako inora postOipali tudi vxi.ini oškodovanec v zaledju, če so njegovo škodo povzročili italij'in- ski vojaki, oziiioina 6e je škoda tudi v zaledju nastala po obstreljevanju. 5. Domovnicc, notorični akti, re- servue izjave in drugi ¦morcbitui do- kiimenti se rnorajo prilagati k vsaki prijaivi, tudi v slucajih, ko jc bila škoda že prijavljena v prvotni vojno- odškodninski prošnji. 6. Ziieski škode, ki so se prija.vili v prvotni vojnoodškodninski prošuii so morajo \' prijavi nasproti Avstriji po- ninožiti vsaj Stirikratno. 7. Nepremičninska: škoda, ki se še ni prijavila v vojnoodškodninsks pro- šnji, mora biti ocenjena po prisežeiiem ecu i leu, katerega pod pis mora overo- viti okrajni sodnik. 8. K prijava-m nepreniičninske ško- tie, ki še ni bila: prijavljena v voino- odškodninski prošnji, sc morajo pri- layati tudi posestne pole. To velja tudi za slučaj, če ni priložil vojni oš- kodovanec k prvotni prošnji posestne pole. Dr. J. Bitcžnik. * * * Nakup in prodajaplemenskih bikov rjavo-sive švicarske pasme. V kratkem naraeraiva nakupiti po- krajinska zivinorejska komisija fur- lanska nekoliko bikov rjavo-sive švi- carske pa.sme, ki naj hi siužili za ure- ditcv postaj za spušcanje in za izholj- sanjc govedoreje- v srednjem govedo- rejskem ozemiju bivse gori&ke de- žele. Pokrajinska živinorejska komisija olajša živinorejcern uabavo plemenja- kov s tern, da vzame nase del na- kupne ce-ne in polc.u" tega še prevoz- ne in koinisijske stroške. Prevzemmiki pa se lx>do niorali oh- vezati napram živhiorejski komisiji, da bodo držali prevzete hike vsaj dve leti za plemensko rejo. V sluča- ju, da hi prevzemnik ne mogel drža- ti bika iz katercgakoli vzroka celo na»vedeno dobo, ne sme hrez poseb- jiega dovoljcnja živinoreiske komisi- je prodati ali zaklati prevzete ž-ivali. Kdor si žedi nabaviti cnegai ali več bikov omenjene pasme, naj se takoi Prijavi za prevzem piemenjakov pri tH-ddku pokraiinskeuu zivinorcjskeKit nadzorništva v Gorici, via Trieste 43, kjev clobi tudi vsri tozndevna poias- nila. Naročniki morajo polo/Jti za vsa- kcjja naroccnega plemenjaka po 2000 Hr varšeine, ki se obračuna o priliki oddaje bikov. Kaj je novega na deželi? Lokavec pri Ajdovščini. V komiunistiotiemi »Delu« se zoi>et »eden z žuljavo roko« (poznaino do- bro to žuljavo rokico) |>o običajiiem načiuu ziDietava v našega gasp, vika- rja, ki naj ix» mnenju tell junakov še ix)hvali brezvers'ko pisanje v njiho- vih listih. — Clovek ne ve» ali je te sirote res povsem pa met1 zapustila. Revčki! Saj smo vam že povedali, da liočete z glavo ob zid. Sicer pa, kaj bi se z Vami prepirali, ko iinamo pametnejšega dela čez gliaivo; v zad- n.iem času n. pr. prijave radi voj. od- škodnin, odtiosno voj. rekvizicij. Značilno je pri tem sledeče: Te dne- ve si opaziil v rokah naših komunistov »(joriško Stra,žo«, katero nazivajo oiii tako radi »štraco«. ki je po nji- hovem mnenju lažniva, odkar živi.^i »Oelo« je seveda (tudi po niihovi iz- javi) ključ, s katerim se odprejo vra- ta- v painadiž. In vendar so zajemali iz te »Štrace« vse potrebno, kar nain je | v 'poljudni obliki naipiisal g. dr. Bi- težnik v uvodnem članku o voj. re- ! kvizicijah, kako nain jilt je treba pri- ghisiti itd. Ali Vas ni brio s-ram prijeti v roko list, o katerem trdite, da samo laže? (Mi smo Vami pripravljeni vse te »laži« tudi resnično dokazati. Op. ured.) Zakaj ne ix>vzainete iz »De:la« vsega potrebnega, siaij je to vaš evan- gelij. »V »Straži« je vse razjasnjeno, kako jnoramo priglašati; taiti je vse |X)drobno povedano« — tako so raz- la-.iiali koimin. veljaki svojim pri- stašem. Poscbno se tudi liudtujejo nad tem, da smo že parkrat razgalili njihovo sleparsko nietodo, katero uporabljajo pri zhiranju za tisk. sklad. Vedite, da če pridete v diružbo in ix)zivate, naj darujc vsak za »občinske reveže«, a ronrai nato nabraui denar v Trst za konuinist. tisk, je to — isteparija. Če pa to javno obsojamo, podem pa cvi- lijo in sikajo strivpeno na levo in des no. Mi dobro vemo, odlkod izvi- rajo vsi ti izbnih.i na natše ix>štene in nesebične može v svbeini. Dobro po- znamo kovačnico, kjer se kujejo ti napadi. Nc homo pa ostaM Vam dol- žni, arnpaik rečemo vam nenstraseno, I da pride čas, ko bo-mo neusmiljeno razgalili vso vašo velikodusno skrb do trixicega ljudstva, ki ga danes ho- | eete vleči za no-s. Iztrgajte sebičnost iz lastnHi sre in stopite na dan z od- kriti-mi in postenimi namemi in dejan- sko pokažite, da vam je pri sreu sre- ča in zadovoljnost naišega težko pre- iz'kusenega ljudstva. Ne bomo odnehali od tega boja, ker ne smerno dopustiti, da nain bodo ti »preroki« zapeljeivali našo mladino, ter jo izvabljali v svoje mreže, mar- več popustimo tud'i mi našo malo- maniost in brezbri'znost, tcr stopimo na plan kot odločni in značajni možje. Dobrovo. Na vülikonocni poindeljek se je zbrailo prebivalstvo iz skoro celih za- padnih Brd na Dobrew'em. Dobrovski fantje so namreč po dblgean. burnem času prinedili veselico. Ne bo-mo tu podajali strokovnc ocenc o prireditvi. Naj zadostuje, če povda,rimo. da.- so sc Dobrovd, — sikoraj sa.mi kmeeki fantje -- prav dobro izkazuli. Opazi- li so se sicer neikateri nedostatki, ki i jib v razmerah, v katerih se predsta- ve na dez'eli \ršijo, ni mogoče odstra- niti, a to ne zmanjšuje uspelia cele pri- reditve. Pevci iz Fojane, Medlatne m j f^iljaue so tudi dobro izvcdli svoje j naloge. Med odtnori je svirai biljan- ! ski orkestcr, ki je v zadnjem ca'siu ja- ko dobro napredovak Po veselici se je naizvila do lnraka in še v noč nc- prisiljena prost a zabava. Nato se je liudstvo, ki — vsa cast mti — zna ce- niti take prired'itve in se je odfzvalo v obilnem številu vabilu, mirno in za- dovoljno razšlo. Vsakdo je trdno sklenili, da pri takih prireditvab nc sme nikoli več mianjkati. Red je bil nairavnost vzoiriem in se je veselica v najlepšem mini zakljn- čila. To nain kaže jasno, da naše ljudstvo ni za prep-ire. Ono vrača spo- štovanje oncmu, ki ga spoštuje ter mu ne krati niegovib pravic in ne gazi njegovili običajev. Dobrovskim fantom pa kličemo: le pogumno naprej po začrtani poti! Kneža. Nafe' cer'kev jc žc znana iz Preglje- ve ¦povesti »Zadnji upornik«. Takrat je bila pri nas fara, danes imamo le se ]>odmižnico. Pred vojno smo imelii dva zvona, vojna nam je vzela oba. S po- močjo svojib ro.iakov v Ameriki smo nabrali okrog pet tisoč lir in ravno na vcliko nedcljo nam je d'o^el nov zvo>n, 312 k^ težak. Ves v zelcnju je čakal na vclikonočni poudeljek v cerkvi sv. Jurija na krst. Po priisrčniem nagovo- ini ga je blagosiovi'l ob dieseti uri preč. g. župnik podmels'ki. Za patrona smo mn izbrali poleg sv. Jurija in Matere bo'zie presveto Srce .lezusovo. Popol- dne smo ga potegnili z združenimi močmi v zvonik, odkoder bo klical slavo bO'zjega imena, divigal naše mi- sli v nebesa in nas spominjail daljnih rojakov, ki jim niso mogla ne dolga l'eta ne daljna morja izbrivsati iz diiš naSih ginap. Ljubinj. »Bralno dništvo« na Liubinju priie- di due 19. aprila 1925. ob 3. uri |)opol- dne veseliico s sledečim sporedöm: M. Bajuk: Miklova TMa — igra v 5. dejanjih. — P. H. Sattner: Na ptani- ne — poje meSp-ni zbor. — Vaibiino k obilni vdeležbi. Spod. Idrija. Na )x>stno Šmarjo dnc 25. marca t. 1. je iinela tukajsnja skupina »Km.- delavske zveze« svoj redni letJii ob- čni zbor. ()lx:ni zbor je pokazal, da Knicčka - delavska zveza v Spod. Idriji še ži-vi in ne spi, kakor so mar- sikateri mislili. Res, da v pretcklein Ictu ninia dasti pokazati, pa ravTio občni zbor je pokazal, da mora Km.- delavska zveza tudi v bodoče še ob- stajati in delovati ravno v teli dneb. ko je na dnevnem redu toliko in tako va/nih in pcrečib vprašanj, bodisi na gospodarskem, bodisi na socialncm polju. Izvolil se je tudi popolnoma nov odbor z no vim načelnikoin. Kmetje - delavei, člani skupine! O- bračajte se txlslej v važnili za.devah na odlx")r, ki Vam daje radevolje po- jasnila in posreduje pri ce-ntrali Km.- del. zveze v Gorici! Podsabotin. Tudi pri nas smo se nokoliiko pre- , dramili. Na oljčnico smo imeii iz- redni občni zbor našega prosvetnega dmštva. Obiskal nas je naš ncumorni prosvetni organizator g. prof. TcrčeJj, ki nas je navdkišeno spodlb-ujal za delo v prosvetnem drušitvu. S svojim govoromi je dosti d'oisegel; mi smo še bolj trdni kot pnej; zato mu izre- kaino našo prisrčno zahvalo. Upamo. da bo naše društvo prospevalo, če- prav misli par osebic, da nas bodo zadušile. Št. Viška gora. (»IHv'ji lovec« mi St. Viški gori.) Že sed'aj opozarjamo hližnjo in daljno okolico, dti vi>rizori dne 3. maja tukajsnja nVladina to velezani- mivo Finžgarjevo d'ramo. — Naitan- čnejši spored se bo pravočasno ob- javil. Cerkno. Dne 9. t. m. ponoči so tatovi odpe- ljali iz hleva Tušarja Ivana, Poče 29. p. Cerkno sest.let.no kobilo. Odgnali so jo skozi vasi Qorje, Zakriž in na- M1ŠA z eno njivo zemljte je na pro- daj na Ajševici štev. 44. Kontekcijska tvrdka Giusto Vuga I C? Corso Verdi 38 B0RSG9 Telefon št. 13Z vabi slav. občinstvo na ogied s\?ojih skladišč v povečani trgovini, da se prepriča o velikan- ski izberi damske, moške, deške in otroške konfekcije, o zmernih cenah ter o solidni in točni postrežbi. ^ Poseben oddelek moskih klobukov swetovne1 znamke G. B. Borsalino fu^Lazzaro/jAllessandria. Prvovrstna krojačnica za ^darne, gospode in častnike pod nadzorstvom sodruga A. Gachet. Stran 4. »GORlSKA STRA2A< prej proti Oretfiku in Reki. Pri neki ¦dimigi hiši so ukradlii še voz in vpregli vanj kobilo ter se odpeljali proti Re- ki. Kobila je rdeče barve z belo liso na gkivii in je srednje velikosti. Sumi se, da so jo odixjljali cijjiwii. Kdor bi kaj vedel o tatovili in kobilo izsledil, naj javi imenovancimi proti nagradi 300 lir. Idrija ob Bači. Prireditev, o katori smo bili na- znanili, Deseti brat«. Vse vloge so v najbolj- šili rokah lomske mladine. Dvorana iji oder bosta clektnično razsvetljena. Cisti dohodek je namenjen v kritje siroškov postavljcne^a spomenika v vojni padlili vojakov iz Loniov. Da si bo pa vsakdo lia'hko ogledal to dra- matsko prireditev, se bo iiaslednjo neddjo dne 26. aprila ob isti uri po- novila. K prcdstavain vabimo. vse prijatclje prave ljudske prosvete, zla- sti sosednja prosvetna druStva. 2al no bo niikoniur. Iz Medane v Brdih. (Zunimiv proces.) Dne 12. fobruarja t. 1. sta se po- dala iz naše vasi dvw pridna kmeto- valca na sejein v Sežauo, da si kupita par volov. Komaj sta dospela na po- stajo v Moši, sta jih aretirala dva orožnika, ker nista imel;ai pri sebi ni- kakih listin, ki bi dokazovale, da sta resnično nanienjena na trg v Sežanio, in sta ju odvedilia na orožniško po- stajo v Podfforo. Od tarn sta bila od- vedcrrai v goriške zapore, češ, da sta jako nevarna za jnvno varnost. Za- kaj neki? Kar so pri njih našli dva neddlžna krivca, ki sta neobhodno jxrtnebna za obdelovanje našili vino- gradov. To naj bi značilo nevaren zločin proti javni varnosti! Ooriški sodnik se je izjaivil nepristojnega. in je zatorej odkazail zadievo krininske- inu sodniku, ki naj bi iznetkel končiio razso'dlx) o tej silno zanimivi zadevi. Na veliki petek se je vršila obravna- va proti »zlociiicema« pred okrajno sodnijo v Krminu, ki je vz-budila silno ix)zornost nied tanikaj se na-Jiajaijociin občinstvom. V nad po'l ure tra.iajočem zagovoni je briski soroiak dr. Ter- čič orisal postanek in neobhodno po- trebo brisk ih »krivcev«, tako da je sodinik končno uvidel pot re bo iz- premeniti obtožnico, ki je govorila o dveh prepovedanih »bojnih nožih«. Ha se jc.zadeva rešIIa v duhu pravič- nosti, je v prvi vrsti zasluga vrlega briskega sorojaka dr.ja Terčiča. Na organe javne varnosCi pa si do- vo'ljujemo nasil'oviti skronni\> vprasa- il je: kxiaj se boste uživeli v potnebe Tiašega kimeta, kdaj boste razumeli njegove običaje, težnje in namene? Predno izrečete svojo sodbo nad njim, prosimo, dia ga prej spoiznate, da se mu skušate približati — tedaj bodo same po sebi odpadle take »za- nimive« razprave. Širite^Goriško Stražo4! Idrijske novice. Koncert. V solx>to dne 4. t. m. so priredili nekateri ljubitelji giasbe koncort v hotelu Hidič. Cisti dobicek je bil naimenjen Dobrodlülnoniii udru- ženju. Dvorana je bila precej ix)lma in je z zanimanjem sleidiila izvajanju. Gkrajmi ffcisilska zvezu. Podipre- fektura nam je končno odobrila pravila za okrajno gasiilsko zvezo, v katero spadajo vsa gasilna dirtištva našega okraja. Obenem so bila odobrena tudi pravila vseli društev, kakor je tudi vsem potrjen enotni kroj — pairadni in dielavni. Seja okrajne gasilske zveze se bo vršila v nedeljo dne 26. t. in. Dnevni red važen, zato pričtikujemo polno- številno udeležbo. Razipravljalo sie bo tudi o praizno'vanjii društvenega praz- nika v nedeiljo ipo sv. Plbrijanu. Naša pošta se je vejidar nekoliko zganila. Zasluga gre g. prefektu iz Vidinat, ki se je resno zavzel za to, da je d^evno enkratna pošJtna zveza tudi za vsak najmanjši kraj pricirialo. S>e- daij döbivamo pošto zjutraj okrog ° ure in popoldne okrog druge ure. Uradovanje na pošti se namerava upeljati po novein urniku od 8. ure zj. do 13. ure, tako, da bonno opoldan- sk'o pošto prejeniiaili lahko takoj po kosilu potem pa od 14.30 da se bodo lahko' oddala najnujnejša pisma še s popokliansko i)osto, do 17. ure. Za. brzojavke se bo poštni urad odprl še od 20. do 21. ure. S takim urnikoin bodo prebivalci in tudi poštni uslužbenci lx>lj zadovoljui kot pa smo s sedanjiin. Iz Victoria izvemo, da je izposloval g. prefekt tudi koiično napeljavo te- lefonai. lzvesti se mora do ltieseca avgusta t. 1. Upamo, da postane ta beseda vendar eukrat dejanje. Nesreča pri clclu. Pri postavljanju glcdiškega odrai v rudniškein gledišču se je dögodila nesreča. Na lestvi je stal delavec Karol Obliak; nenadonia se lest via, izpodiuakne ter pade na tla kakih seist metrov globoko z delav- ceni vred. Jmenovaiii si je zlounil nos, ¦razbil čeljust in isi izbil tri zobe ter se potolkel po ostalem dielu telesa. Zasilno ga je obvezal tuk. rudnuski zdravnik, potcni soi gai pa odipeljali \r boluišnico v üorico. Tako je zopet ena žrtev več vetdnega preganjanja: dajtc, dajte, delajte! Žalostno je, da je tu državni rudnik, l>a niiina nobene priprave za slučaj nesrcče. Zadnji ča»s bi že bil, dia si pre- ska'bi auto za prevažanje ix>nesre- čencev v üorico'. Bili isi> S'lluoa.ii težke bolezni v hudi zimi, ko so morali pne- važati bolnike v bolniŠTiico v üorico na tovornih avtoinobih v nailiujsem nirazu. Uoscilö fantoy - uojokov. Jutna L. Maggiore. (5. alpinski polk). Za zadnjič zakasnelo, priol^čujemo danes. N'clikanoc je, in zato obuavljanm svojc puzdravc ter voščimo vesele praznikc star- šem, bratoin in sestrain, fantoin ter dekle- tom. Najlepša vuščila sprejmite tudi vsi vo- jaki — Slovenci. Tudi fantom-novincem ve- lja naš pozdrav. Sicer se osebno bolje po- nienimo. Težko nam je biti odsotnim od prc- lepih velikonočnih obredov, a se pride ve- likanoč, ko bomo doma. Fomlad prebuja nalravo. 2e se pokazujejo prvi znaki življenja. I3ride jesen in tedaj bo naš čas. Sicer bi ga želeli preje. Farnik nas pcpelje slednjič preko gornjega jezera spet dtanov. •¦- Vožčila tudi uredništvu. Fozdrav- ljcni! — Manfreda F., Tolmin; Lazar J., Scdlo; ürudina C, Skrlevo; Feric V., Bre- stovica; Svara V., Sveto; Levpušček L., Lorn; Skvarc J., Kolk; Kabaj R., Fristava; Metlikovec J., Vilik Dol; Krševan A., Qra- diškuta; Pavlica J., RilienberK; Jaikoniin S., Stanjel; feie F., Volsko; Marinic 0., Cibič F., Fodsabotin; Mučič A., Gorica; Trojar F., Fodbrdo; Qabrovec ü., Lipa; Anzelin F., Medmia. — * * * Veselc velikonočne praznike /.elitno nasim ocetom, materam, bratom, sestrain, znan- ct'in, prijateljem in dekletom. Fosebno pa letniku 1905., ki ga težko pričakujerno. Rot Ivan, Rot Andrej, 2agar Trane iz 2age; Anton Copi, liosnar Stefan, Mleku§ Franc, Fregel Anton. Frezel Jožef iz Bovca. Vošiila naših izseljencev iz Francije. Za zadmjič zakasnelo, priobčujemo danes. Približali so se velikonočni prazniki; zato je tudi za nas rudarje čas, da se zopet en- kiat oglasimo. Voščimo našim starišem, bratom, sestrain, vstni faintom, dekletom ter vsem društvom, Lužani in Scrpeničani: Alojzij Melihen, Ste- fan Žušk, Andrej Morjatie, (indrej Bruc, An- drej Trnoukč in družina, Alojzij Trnoukč, A- lojzij Skrbc, bratje Kristian Franc, Fric, An- ton, Ivan in njihove družinc, Marija Melink- Ona, Andrej Kanavc, Ivan Rukli, Anton Cin- «ala, Jožef Petroukč. Albin Zimerla, Franc Kežin, Miha Simena in driižna. Franc Drej in dru/.ina. Mourlere. — Po desetih mesecih našega /ivljenja v rndnikn sc zopet spomlnjamo na naš rojstni kraj. Na velikonočne praznike bodo naša srca žalostna. ker smo v takih krajih, kjer ne poznajo svetih časov. Mi pa ne pozabimo nikdar matenicKa jezika in tu- di ne svetih resnic, ki so jili nas stariši učili. Ali žal ini skoraj ne vemo, kdaj so veliki prazniki, ker tukaj je vse euako. Ker mi lie moremo praznovati Velikonočnili praznikov z naSimi domačini voščimo, da bi jib vsi doma vescli in srečni praznovali. Jcrančič Mihael, .Melink Leopold, Bajt Alojzij, Kos Alojzij, Mcikarovič Alojzij, Bajt Fianc, Stanič Martin, Bernik Jožef, Goro- liek Valentin. Pozdravi iz Južne Amerike. Pozdruvi iz Juznc Amerikc. Iz mesta Campane pri Buenos Airesu pošiljamo inno- 1 ko pozdravov naSi nepozabljeni domovini, našini staršem, znanccm, prijateljem in so- rodnikom. Bratina Ludvik, Jožef Besednjak. Berbuč Franc, Cigoj Franc, Brecelj Jožef, Gojače, Čoha Franc, Lokavec, Vincenc Ro- 7.\č Osek, Čermelj Kristjaii. Malovše, Satej Anton, Kaninje, Jo/.ef Fence, Vrtovin, Kravos Jo/.ef Skrilje, Fodsornik Jožef. Ustje pri Ajdovščini, Stanko Rijavec, Crniče, KodriČ Jožef, Brje, Vidmar Franc, [3reserje. Darovi. Darovi za žrtvc na Votčjiilragi: Ivan Cer- ne, Rost. na Sv. God 50 Lir; Ciril Tomšič pekarna, Miren 10 lir, (od tc svote 5 Lir za vdovo z 7mimi otroci); pevci nagrobnic pri poirrebu pok. «,. Petra Briimata. katerim je spošt. pokojnikova družina darovala 50 Lir, odstopajo to svoto \r korist žrtvam. Srčna livala! Neimenovana iz Gruarja 10 lir; neimeno- v;ma iz Grgarja 5 lir; g.a Cili Jr. Bite/.ni- kova 20 lir. Srčna hvala! Za Alojzijevišče: N. N. 25 L. Srčna livala! Listnica Kmetske-delavske zveze. 1. C, Sv. Križ: Ni treba prijaviti. ne enesa, tie drugega. 2. K. I., Otalež: Tajništvo žal ne more prijaviti Vaše premičninske škodc, ker nima potrebnili podatkov. Vrnilo Vain je dne 2.^. I. 1925. vojnoodškodninsko sentenco in p<»- ! trdilo banke d'ltaiia. Zato morate sain pri- javiti premičninsko škodo kot terjatev na- sproti Avstriji. 3. Kr. A., Velika Pristava. Nadanjc: Pri- javiti morate vso škodo, ki je nastala po po/.aru Avstriji. Prijavi morate priložiti no- torični akt, v katerem 4 price s svojim pod- pisom potrdijo, da so škodo povzročili Svstr. vojaki potom požara. A. Š. J., Itlersko: Prijavite svojo terjatev radi vojaške podpore uasproti Avstriji čim- prej potom domačega županstva prefekturi v Trstu. Mati in vsi nedorasli imajo pravico do podpore. Tajništvo. Listnica uredniŠtva. P. B., Otalci: ürugega naslova g. Streklja kot je bil pod njegovim pismom v »Straži« nimamo. Mislimo pa, da zadoshije. Valuta. Dne 14. aprila si dobil : za 10U franc, frankov 125. do 125.75 Llr za 100 beig. frankov 122,- do 124. Lir za 100 švic. frankov 471. - do 474,— Lir 7.a 100 češ.-s!ov. krön 72.M do 72.70 Lir za 100 dinarjev 39.40 do 39.70 Lir za 1 sterling 116.80 do 110.95 Lir za 1 dolar 24.37 do 24.52 Lir za 1 zlato marko 5.80 do 5.88 Lir /.a 100 avst. kron 0.0340 do 0.0347 Lir Beneške obligacije. Dne 14. aprila: Srednji kurs L. 7S.O5, v Trstu 76.50; v Milanu 77.50, v Rimn 77.75 L. SEMF.NJ SV. JURIJA in SV. LU- K1:2A V KOJSKEM je na novo vpe- ljan kot pred vojno in sicer v pondie- ljek po godu iinenovanili svetnikov. Likvidacija zadruge! Vpisalo se je v zadružni register dne 18. 3. 1925. pri tvrdki Prva stavbna zadruga v Renčah, reg. zadruga z ome- jenim jamstvom, da se je glasom sklepa občnega zbora z dne 11. maja 1924. zadruga razpustila in da je prešla v likvidacijo. Likvidatorji so: Žigon Josip, Turel Anton, Turel Ivan, Pahor Josip in Špacapan Ivan. Podpis tvrdke: Likvidatorji se bodo skupno podpisovali pod likvidacijsko tvrdko. Vabijo se upniki, daprijavijo likvidator- jem svoje terjatve. LihvidSCJjShi OdbOP. Zobotehniški ambulatorij Gorica, Via Mameli St. 511.p. (prej V.Scuole) odprt vsak dan od 9. - 12. in od 14. - 17. Brezigar Rudolf Koncesljonlran zataoleliriik- Modni salon. OTTILIA CALLIG&RIS Največja izbera klobukov za -----gospe in gospodične.----- zzzzzziz Lastna delavnica. mzzz^i 60RIGA, V. Mameli 4 (prej uia Scuole) Primarij kirurg Dr. Lojze Sussig, prej asistent na dunajski vseuČi- liščni kliniki profesorja Hohenegga sprejema vsak delavnik od 2-3 ure popoldne Corso Verdi 21-II, telefon štev. 196. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Vellha zaloga Cešhega platna iz znane touarne Regenchart S Raymann, vsaho- vrstno blago za poroccncc hahor tudi ueliha izbiro moshesn in zensheya suhna, Blago solidno! Gene zmerne! Peki, slasclcarji Ira trgfovcll DEstilGcijsiio toyarna Miojii, Videm - Cervinjan DROŽJA priporoča svojo zalogo (fecc za peclvo) (Patent Maulner, Dunaj) Najboljšt izdelek. Za ^orišRi okraj je zaloga pri pe- kovskem sirtdatkatu v G O R I C I Piazza della Vllloria (n^ Travniku) 1G "cžnolraj).