NAVODILA ZA PISANJE PRISPEVKOV V OBCINSKO GLASILO TROBLA 
Zaradi lažjega urejanja prosimo vse avtorje clankov, da pošiljajo ustrezno pripravljena besedila. Ta lahko dopolnijo tudi s fotografijami, ki so povezane z vsebino prispevka. Fotografije morajo biti primerne kakovosti: visoke locljivosti in velikosti vsaj 1 MB. Fotografije pošljite loceno od besedila, vsako v svoji priponki. Prikoncnigraficni obdelavi prispevka si uredništvo dovoljuje izbor primernih fotografij po strokovni oceni ter popravke besedila v skladu z zahtevami lektorja. 
Prispevke pošljite na elektronski naslov trobla@velike-lasce.si do objavljenega roka za oddajo prispevkov v tekoci številki obcinskega glasila. 
Objavljeni clanki ne izražajo uradnega stališca Obcine Velike Lašce. Uredništvo si pridržuje pravico, da poslano gradivo preoblikuje v skladu s celostno podobo Troble. 
Letnik 27, številka 4, 30. junij 2021. 
Izhaja sedemkrat letno; gospodinjstva v obcini prejmejo glasilo brezplacno. 
Naklada: 1.590 izvodov. Izdajatelj: Obcina Velike Lašce. Odgovorna urednica: Angelca Petric. Uredniški odbor: Dragica Heric, Jože Staric in Andrej Perhaj. Lektoriranje: Jezicni dohtarcek, s. p. (razen že oblikovanih prispevkov). Prelom: Špela Andolšek, s. p. Foto na naslovnici: Boštjan Podlogar Tisk: Evrografis, d. o. o. 
Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce. Tel.: 01 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritlicja obcinske stavbe. 
Naslednja Trobla izide 15. septembra 2021; prispevke je treba oddati do 1. septembra 2021. 
ISSN 2536–4022 

KAZALO 
Županova stran 3 Obcinski praznik 4 
Podelitev obcinskih priznanj 4 Dom v jeziku 14 
39. srecanje likovnikov Trubarjevi kraji 18 
Obcinske strani 20 

S seje obcinskega sveta 20 Prostofer 26 
Kmetijstvo/Narava 28 
Intervju: Lovki Cirila in Maja Marincic 30 Intervju: Ravnateljica Metoda Kolar   34 
Knjižnica 40 


Kultura 42 
Pesem si 42 Razstava Mojce Borko 46 Poletna muzejska noc 49 Trubarjevi stebri slovenstva 50 
Jože Centa: V borbo brez kruha za ta ljubi kruhek 52 
Iz velikolaškega okraja 
–  Smolo so drli 56 


Društva/Dogodki 58 
Pohod konjskih vpreg 58 Kako zmanjšati hrup 60 Slovenska bakla v naših krajih 63 


Adl o tem in onem 65 Oglasi 68 Razvedrilo 70 Zahvale 71 



CESTNE ZAPORE 
Ce se zapre cesta, to mnogim lju­dem predstavlja izjemen stres. Ta stres je v veliki meri povezan z omeji­tvijo morebitne svobode gibanja, kar je v bistvu razumljivo, saj nam taka cestna svoboda daje obcutek varnos-ti. Najbrž pa to ne velja za vse, reci-mo za take, ki cakajo kakšen osebni obisk uradnega državnega izvršilne­ga organa, zapora ceste lahko pride zelo prav. Zapora ceste jim takrat lah­ko nudi nasprotno, lažen obcutek, da bi lahko preložili delovni obisk. No, cestnih zapor je vec vrst. Delimo jih na uradne in neuradne; glede obsega so lahko popolne ali so delne cestne zapore. Pomembno pa je tudi traja­nje, saj nekatere cestne zapore lahko trajajo vec mesecev morda tudi vec let, tiste druge pa so le v obsegu ne­kaj ur. Za uradne cestne zapore na državnem in obcinskem nivoju velja, da mora vlagatelj placati takso, seve­da ob pravilno izpolnjenem obrazcu. Neuradne cestne zapore imajo dru-gacno ceno, npr. ob šrangi, ali pa tiste enostranske, medsosedske cestne za-pore, katerim daje post festum vred­nost pravniško sodniška kolobocija. 
In kaj je namen cestnih zapor? Varnost udeležencev v cestnem pro-metu, saj so dela, kot so urejanje bankin, secnja obcestnih dreves ali pa miniranje skalne brežine lahko zelo nevarna. Po drugi strani pa ce­stna zapora omogoca ucinkovitejše delo, še zlasti, ce je zapora namenje­na obnovi dela ceste. Ravno tovrstne zapore imajo posebno mesto med stresnimi dejavniki. Predvsem velja to za župane. Obnova ceste z delno ali popolno zaporo je za župana po eni strani pozitiven stres, ki spremlja razvoj obcine, saj je obnova cestne infrastrukture pac pomemben nacin zveze in indikator delavnosti župana v smeri proti obcanom. Po drugi stra­ni pa je kdaj ista zapora zelo negati­ven stres, ker županova želja po le­pem in crnem ter dišecem žametnem asfaltu lahko zaradi jeze prizadetih obcanov raztopi kakšen volilni glas. Torej, lepe in tekoce prevozne ceste so zelo pomemben element pri normal-nem funkcioniranju obcine in dobro­biti obcanov. 

Cestne zapore niso prizanesene niti naši obcini. V splošnem velja, da jih povzrocitelji pristojno prijav­ljajo, saj se zavedajo odgovornosti, po drugi strani pa je precej nehvale­žna zadeva, ce akterja cestne zapore obišce policija ali inšpekcija. Sank-cije ob nepravilnostih so nehvaležne. Da pa so cestne zapore zanimiva po­pestritev obcinskega življenja in da vplivajo na pohitritev bitja srca, ki ga spremlja povišan krvni tlak, pri-ca dogodek izpred nekaj dni. Nekje na cesti blizu meje s sosednjo obcino me na sredini vozišca zaustavi okro-gel znak, znotraj rumen, obkrožen s pet centimetrov rdece barve. Hit-ro pobrskam po znanju CPP, nakar moje pojmovanje prometnih znakov potrdi še pokoncni redar v živo ru­menem opozorilnem brezrokavniku. Stopim iz avta in ga vprašam, kako je z zaporo ceste, ker o njej kot žu-pan nisem nic vedel. V rumeno odet frajer, postavljen v obrambno držo, me vpraša po akreditaciji za župa­na! Ker slucajno nisem okoli vratu nosil tiste županove »zlate ketne«, ki me olepša na porokah in slavnostnih akademijah, sem moral po neuspešni legitimaciji brez ustreznih dokazil o »županovstvu« kot neposlušni voz­nik zaustavljenega avtomobila pok­licati policijo. Po nadaljevanju poti sem izvedel, da so do prihoda policije vso mobilno snemalno infrastruk­turo s pretecimi zapovednimi znaki preselili na ono stran meje naše ob­cine, kjer so reklamni filmarji imeli dovoljenje za zacasno zaporo ceste. Meni nic tebi nic se v takih in podob­nih scenarijih doloceni snemalni guruji z ekipami lahko privošcijo takšno diverzijo. Po drugi strani pa za primerjavo vznemirja, celo boli, z negativno konotacijo oznacena za­pora ceste zaradi opravljanja nujne secnje. Vnaprej planirana vloga, vse po šolsko, in nato obvestilo o uradni zapori odseka ceste zaradi secnje dreves v strmem terenu nad doticno cesto, a tako obcino kot vlagatelja docaka kup negativnih kritik. Tudi takih neracionalnih. Ja, se razume, da je za nekatere takšna zapora ceste stres, ker bi se morda morali odreci vsakodnevni cestni rutini. Poznam in razumem. Pride tisti obcutek kršenja svobode gibanja, ki je tudi mene zad­njic spravil v stres. Vse lepo in prav, a kakorkoli na koncu izpade, si v leto­šnjem letu želim, da bi v naši obcini prijavili kakšno cestno zaporo zaradi gasilske veselice. To naj bo zacasna zapora, pol dneva. Pomislek imam, da bodo nekateri tudi takšne dobro­dejne cestne zapore dojeli prevec stresno. Nekje v spominu mi leži, da sem ob podobnih zaporah že doživel, kako so ljudje reagirali na »cestno­zaporni« stres. Nekateri so se glasno smejali in objemali, drugi so se lotili reševanja globljih filozofskih, še ne­rešenih dilem, vsem pa je bilo skup-no, da so imeli bolj ali manj ocitne motnje ravnotežja. 

Dragi obcani, prihaja cas poci­tnic in letnega oddiha. Izkoristite ga cim bolj po zastavljenih planih, s cim manj negativnega stresa ter s stalnim zavedanjem, da med nami še vedno kroži tisti prekleti virus, zaradi kate­rega nam predpisujejo takšne ali dru­gacne omiljene biovarnostne ukrepe. 
Imejte lepo poletje! 
Dr. Tadej Malovrh Vaš župan 



VELIKOLAŠKA PRAZNUJE 
Po konci spet, rojaki, tožne glave, zdramimo se iz žalosti globoke! Dovolj z nebes bridkosti in težave, spet šibo Oce bo dejal iz roke; v nas milostno se bo ozrl iznova, nas pogubiti volja ni njegova. Josip Stritar, Po konci glave! (Ljubljanski zvon, 1895) 
Nika Perovšek in Angelca Petric, obcinska uprava (povzeto po scenariju Matjaža Grudna) foto: Boštjan Podlogar 
1.
 Mimohod praporjev gasilskih in drugih društev 

2.
 Postroj 

3.
 Nastop Velikolaške vokalne skupine 




Slavnostna akademijas podelitvijo obcinskih priznanj inakusticnim koncertom skupine MI2 
Osrednja prireditev ob letošnjem obcinskem prazniku je bila posvecena 30. obletnici samostojnosti Slovenije. Slavnostna akademija s podelitvijo obcinskih priznanj in akusticnim koncertom skupine MI2 je zaradi danih epidemioloških razmer in ukrepov potekala na Trubarjevi domaciji na Rašici. V izjemnem ambientu domacije sta akademijo povezovala Alenka Matjašic in Matjaž Gruden in program  pricela z besedami Ivana Cankarja (»Ocišcenje in pomlajenje« iz aprila 1918): 
P
riznam odkrito, da sem v prvih mesecih vojne trepetal za ta narod, ki ga ljubim, kolikor clovek ljubiti more. Rekel sem si v plahem srcu: »Ta pešcica dobrih ljudi ob Adriji bo v svetovnem metežu izginila, bo poteptana, truplo njeno bo vrženo v morje!« 
Ni me sram tiste plahosti, saj vem, da jih je bilo mnogo, ki so mislili kakor jaz. Kmalu že pa sem videl znamenja, videl jih v svojo srcno radost in obenem v svojo sramoto, da tega naroda, ki ga ljubim – nisem poznal! Ne poznal odporne moci njegove, ne politicne zrelosti njegove, ne njegove samozavesti. 

Tako so nas tujci in potujcenci delali majhne in slabe, da smo nazadnje še sami verovali v to svojo neznatnost in nemoc! Izkazalo pa se je, da nas ta silni svetovni vihar ni potisnil k tlom, temvec da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas vzdignil kvišku! 
Na dom svoj novozgrajeni bomo Slovenci napisali: »Iz mocvirja se je vzdignil!« Iz ponižanja, iz hlapcevstva, iz sramote in bede se bo vzdignil ... 

Voditelja sta izpostavila Cankarjeve besede, ki bi bile enako primerne pred 80 leti (za cas upora proti okupatorjem), pred 30 leti (za cas slovenskega osamosvajanja) ali pa za danes, in to za vsakogar izmed nas. Na kratko: Malo nas je, ampak ne boste nas potolkli! Mar to ni vredno praznovanja? Uvod v Slavnostno akademijo je napovedal prihod clanov gasilskih društev in drugih društev s prapori. Po državnim himni, ki jo je zapela Velikolaška vokalna skupina z zborovodjo Martino Kovacic je zbrane nagovoril župan Obcine Velike Lašce dr. Tadej Malovrh. Izpostavil je Slovenijo kot državo na svoji tridesetletni poti od osamosvojitve do danes. Sloveniji je zaželel zdravja, srece, uspehov in vse dobro za njenih 30 let. Kljub njeni težki poti želi, da bi naša Slovenija ostala pokoncna in razumevajoca. Želi, da bi bili ponosni, da smo Slovenci, in veseli, da živimo v Velikih Lašcah. 
Nagovoru župana je sledila podelitev naziva castni obcan, podelitev obcinskih priznanj in pohval. Castna obcanka obcine Velike Lašce je z letošnjim letom postala Katarina Venturini. Priznanje Obcine Velike Lašce sta prejela Prostovoljno gasilsko društvo Škrlovica in organizatorji festivala Rocktronika. Zlato plaketo je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Dolnje Retje. Pohvalo župana sta prejela Metod Strle in Rebeka Merljak. 
S svojim obiskom je obcinski praznik pocastila delegacija iz obcine Puconci z županom Ludvikom Novakom in s tem okrepila vez med tremi slovenskimi protestantskimi mesti – Puconci, Rašica, Ljubljana. Vabilu sta se odzvala tudi castna obcana Miro Cerar in Milan Tekavec ter župani in 

4.
 Voditelja Slavnosne akademije Alenka Matjašic in Matjaž Gruden 

5.
 Nagovor župana Obcine Velike Lašce dr. Tadeja Malovrha 

6.
 Letošnji prejemniki obcinskih priznanj, pohval in naziva castna obcanka 




Akusticni koncert skupine MI2 

Obcinski praznik smo letos po daljšem obdobju ponovno praznovali na Trubarjevi domaciji, saj je navsezadnje praznik posvecen rojstvu Primoža Trubarja. Ambient Trubarjeve domacije je pripomogel k slavnostnemu vzdušju. Protokolarni del s podelitvijo priznanj je potekal na osrednjem dvorišcu in povezal celotno stavbno dedišcino domacije v odlicno scenografijo. Kasneje, ko je otok zaživel v barvah, se je koncertni del nadaljeval na odru pri žagi. Kljub nekaj dežnim kapljicam je prireditev uspela in bila dobro obiskana. Skupina MI2 je z akusticnim koncertom navdušila zbrano množico. Nepozabno doživetje bo ostalo v spominu. 


Za vso pomoc pri izvedbi dogodka se lepo zahvaljujemo vsem sodelujocim: Matjažu Grudnu, Alenki Matjašic, Velikolaški vokalni skupini, vsem gasilskim in domacim društvom, ki ste se dogodka udeležili s prapori in v nošah, hišnikom in voznikom iz OŠ Primoža Trubarja in režijskemu obratu Obcine Velike Lašce ter vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je prireditev uspela. 



Katarina Venturini, letošnja prejemnica

naziva castna obcanka 
V skladu z obcinskim odlo­kom o priznanjih in nagradah je Obcinski svet Obcine Veli­ke Lašce na 18. redni seji dne 
20. maja 2021 sprejel sklep: Castno obcanstvo Obcine Velike Lašce se na predlog skupine svetnikov podeli KATARINI VENTURINI za izjemne dosežke na podrocju plesne dejavnosti. 


Katarina Venturini je svoja pred­šolska leta preživela v Velikih Laš-cah. Po selitvi v Ljubljano pri šes­tih letih je (ce je bilo le mogoce) preživljala vse svoje mladostniške pocitnice in konce tedna pri starih starših. Z Lašcami je ostala pove­zana do danes. 
Njena plesna dejavnost je tesno povezana s plesno potjo Andreja Škufce. Po njej sta skupaj hodila 17 let. Zdi se, da jima je bilo že na zacetku usojeno, da bosta skupaj dalec najuspešnejši slovenski ple­sni par. Že po dveh letih skupne­ga partnerstva sta leta 1992 prvic postala državna prvaka v latinsko­ameriških plesih. Naslov, ki jima ga v naslednjih desetih letih ni uspel vzeti nihce. Katarina Venturini in Andrej Škuf­ca sta na podrocju plesa doseg-la najvecje mednarodne uspehe in dosegla najvišja priznanja ter tako pomembno prispevala k pre­poznavnosti Slovenije v Evropi in drugje po svetu. V svoji karieri sta osvojila kar 23 naslovov državnih prvakov, naslove amaterskih sve­tovnih prvakov in mnoge vrhunske lovorike na podrocju profesional­nega plesa. 
Katarina sedaj sledi svojim drugim sanjam in uspešno vodi plesno šolo Plesna zvezda. Njena želja in hkrati cilj je Slovence nauciti dob-ro plesati ter dvigniti kulturo plesa na višjo raven. Ko jo v intervjujih vprašajo, od kod prihaja, nikoli ne rece, da je iz Velikih Lašc am-pak tako, kot pravijo domacini; »'z Vel'kih Lašc«. 


Govor Katarine Venturini ob prejemu castnegaobcanstva Velikih Lašc 
S
poštovani župan dr. Tadej Ma-lovrh, spoštovane svetnice in svetniki, cenjeni Lašcani in dragi obiskovalci nocojšnje Slavnostne akademije. 
V veliko cast mi je in v neizmer-no veselje, da sem danes tukaj z vami in na ta svecan dan prejmem castno obcanstvo Velikih Lašc. 
V Velikih Lašcah sem preživela svoje otroštvo in kasneje pri starih starših tudi vikende in vse pocitni­ce. Velikokrat sem trenirala v pro-storih Levstikovega doma, v dvo­rani nad mesarijo in bifejem. Pri starih starših je bilo treba de­lati, znali pa so me tudi pocrkljati. Njuna ljubezen mi je dajala obcu­tek varnosti in sprejetosti. Ta obcutek varnosti, sprejetosti in preprostost, pristnost, toplina, src-nost Lašcanov so me navdajali z obcutkom, da sem tukaj, v teh cu­dovitih krajih, doma. 
Zato se v Lašce vedno rada vra-cam. 
Ko se peljem proti Lašcam in se mi odpre pogled po ravnini od Malih Lašc proti velikolaški cerkvi, se mi kar milo stori pri srcu. Še vedno imam v teh krajih veliko sorodstva. Ob tej priložnosti lepo pozdravljam vse sorodnike, še po­sebej pa mamo in oceta. 
Ce se, tako po športno izrazim: Dvignila sem povprecje našega rodu. Sedaj sva dva, ki sva prejela castno obcanstvo, akademski sli­kar Jože Centa, bratranec mojega starega ata, in jaz. Za 100 % sem tudi dvignila pov­precje športnikov, ki so prejeli ta castni naziv. In, kar me navdaja z izjemnim ve­seljem, je, da sem za 100 % dvig­nila povprecje žensk, prejemnic castnega obcanstva Velikih Lašc. 

''Ko je baron Pierre de Coubertin konec 19. stoletja ponovno oživil zamisel o sodobnih olimpijskih igrah, je za ženske veljalo, da ni­majo zmagovalne miselnosti, da so premalo agresivne, da niso sposobne vecjih naporov in da se jim znoj ne poda.'' Vse življenje sem plesala in še vedno plešem ter se še vedno znojim. 
Ples je šport. Šport je obvladovanje samega sebe z veliko mero domiselnosti in bistrosti, požrtvovalnosti in preda­nosti. Je igrivost. Je igra, iz katere rastejo cloveku moci. Je strast. Je zmaga in je tudi poraz. Zmagati nad nasprotnikom in nad sabo – to je smisel športa. Šport zahteva delo, disciplino, mnogo odrekanja, a daje v zame-no tisto najlepše – obcutek zma­goslavja, obcutek napredovanja, moci, obcutek ponosa, pripadno­sti – daje športnega duha. 

Nasploh je bistvena stvar v življe­nju pravi duh in nikoli in nikdar le gola spretnost. Življenje brez športa in športnega duha vodi v duhovno omrtvicenje. 
Zato je ukvarjanje s športom pot-reba in nuja. 
Tako kot sem kot majhna deklica cutila, da je ples tisti medij, skozi katerega se želim izražati, in tako, kot sem mocno verjela, da lahko zmagam na Svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 2001, tako sedaj verjamem, da lahko vse deklice in ženske sanjamo velike sanje in da jih lahko dosežemo, ker vsaka ženska zmore, kar si želi in kar je njena strast. 
Ta naziv castna obcanka Velikih Lašc ni priznanje samo meni in celemu našemu rodu, temvec je poklon predvsem ženskam naše­ga rodu. 
Hvala. 
Katarina Venturini 


Letošnji prejemniki obcinskih priznanj in pohval 

V skladu z obcinskim odlokom o priznanjih in nagradah je Obcinski svet Obcine Velike Lašce na 18. redni seji dne 
20. maja 2021 sprejel sklep: Priznanje Obcine Velike Lašce na predlog Gasilske zveze Velike Lašce prejmePROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠKRLOVICA za 50-letno delovanje društva. 
PGD Škrlovica je bilo ustanovljeno v letu 1971 in deluje v vaseh Škrlovica in Zlati Rep. Tedanje prometne povezave so bile zelo slabe, saj je do vasi peljala ozka kolovozna pot tako iz smeri od Svetega Gregorja kot tudi iz Dvorske vasi. Glede na število clanov in po površini požarnega okoliša je PGD Škrlovica najmanjše društvo, ki je vkljuceno v Gasilsko zvezo Velike Lašce. 
V petdesetih letih se je marsikaj spremenilo. Na Škrlovico in Zlati rep so dobili novo cestno povezavo, novo transformatorsko postajo, vodovod, telefon in prav clani društva so bili nosilci razvoja. Obnovili so gasilski dom, predvsem streho in prostore. V letu 2020 so dobili v upravljanje mobilni repetitor, ki je naložba Obcine v vecjo povezljivost ob naravnih nesrecah. 
Kot dobri gospodarji so clani društva spoznali, da so casi, ki so prinesli razvoj, odnesli veliko prebivalcev. Sami še vedno skrbijo za svoj požarni okoliš; pri tem jim pomaga sosednje PGD. Nikoli ne išcejo in niso iskali izgovorov, da jih ni dovolj in ne zmorejo, pac pa vedno priskocijo na pomoc, kot bi bili vsaj desetkrat številcnejši. 
V skladu z obcinskim odlokom o priznanjih in nagradah je Obcinski svet Obcine Velike Lašce na 18. redni seji dne 
20. maja 2021 sprejel sklep: Priznanje Obcine Velike Lašce na predlog skupine svetnikov prejmejo ORGANIZATORJI FESTIVALA ROCKTRONICA za petletne izjemne uspehe in dosežke. 
Festival rocka in elektronske glasbe se dogaja meseca avgusta že od leta 2015. Ideja za festival se je porodila ob ugotovitvi, da v poplavi veselic manjka dogodek z drugacno glasbo, in tako se je rodila Rocktronica, festival rocka in elektronske glasbe. 
Rocktronica je svojo pot zacela v lovski koci na Turjaku. Zacetni organizatorji so bili Tadej Bavdek, Tomaž Lenic, Blaž Bavdek, Urban Gruden, Jan Žužek, Miha Žužek, Nejc Hren ter Mark Pintaric. V naslednjem letu sta se ekipi pridružila še Maša Ahec in Rok Kokošinek. 
Festival se je v fazi izboljšav iz vecernega programa razširil tudi v dnevnega – z raznovrstnimi aktivnostmi, kot so car show, car contest, zorbing nogomet, stand-up komedija, friziranje, tetoviranje in ostalo. Na Rocktronici je do sedaj nastopilo že vec kot 20 glasbenih gostov pred vec kot 4000 obiskovalci, kar potrjuje, da festival uspešno promovira našo obcino vsepovsod po Sloveniji. 

TROBLA OBCINSKI PRAZNIK 13 


etošnji prejemniki obcinskih priznanj in pohval 

V skladu z obcinskim odlokom 
o priznanjih ima župan možnost podeliti zlato plaketo obcine Velike Lašce in pohvale župana. Zlato plaketo prejme PROSTO­VOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DOLNJE RETJE za 70 let delovanja. 
PGD Dolnje Retje je bilo ustanov­ljeno na ustanovitvenem obcnem zboru leta 1951. Zagotavlja požarno varnost za vasi Gornje in Dolnje Ret­je, Prilesje, Srobotnik in Strmec. Z gradnjo gasilskega doma v Dolnjih Retjah so priceli leta 1954; leta 2003 je bil gasilski dom prenovljen. 
Društvo je dalo kar dva predsednika GZ Velike Lašce, Bogomirja Samso in Jožeta Starica. Ves cas so se v društvu posvecali delu z mladino. Rezultati so bili res odlicni, saj so bili v posameznih disciplinah v vrhu regije. 
V sedanjem obdobju imajo mlado in zagnano vodstvo, ki ima zelo smele nacrte. Priceli so organizirati vrtne veselice, za katere lahko trdimo, da so edine dobesedno vrtne. Caka jih posodobitev voznega parka, verjetna razširitve garaže in seveda izobraže­vanje cim vecjega števila gasilcev. 


Pohvalo župana prejme METOD STRLE, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Rob, za izjemne dosežke na podrocju gasilstva. 
Metod Strle je clan gasilske organi­zacije od leta 1975 in ima cin gasilski castnik 2. stopnje. Zadnjih 32 let je predsednik Prostovoljnega gasilske­ga društva Rob. 
V tem casu je s požrtvovalnim in zavzetim delom dosegel, da se je društvo razvilo v mocno gasilsko or-ganizacijo, ki ima pomembno vlogo pri zagotavljanju požarne varnosti v obcini Velike Lašce. Pod njegovim vodstvom se je povecevalo število clanov; vseskozi si je prizadeval tudi za posodabljanje na podrocju gasilske tehnike. Društvo je tako zdaj prvic opremljeno skladno z merili Gasilske zveze Slovenije, ki veljajo za društvo 2. kategorije. 
Zavzeto delo Metoda Strleta so opa­zili tudi na višjih ravneh. Bil je namrec clan upravnega odbora nekdanje Obcinske gasilske zveze Ljubljana Vic – Rudnik; po ustanovitvi Gasilske zveze Velike Lašce je bil najprej 13 let njen podpoveljnik, nato clan nad­zornega odbora in trenutno je clan njenega upravnega odbora. 
Pohvalo župana prejme REBEKA MERLJAK za izjemne uspehe v Osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašce 
Rebeka je nadarjeno, vestno, prija­zno, delavno dekle. Letošnje šolsko leto bo zakljucila s samimi odlicnimi ocenami in je polna idej. Vsake nalo­ge se loti zavzeto in z najvecjo mero odgovornosti. Povprecno narejena naloga pri njej ne obstaja. 
Je ena redkih ucenk, ki se udele­žuje skoraj vseh tekmovanj, tako na podrocju naravoslovja kot druž­boslovja. Samo v letošnjem letu se je v zadnjem mesecu udeležila številnih državnih tekmovanj. Prejela je srebr-no priznanje v razvedrilni matematiki, bronasto Proteusovo priznanje iz znanja biologije; na državno tek­movanje se je uvrstila tudi iz znanja slovenšcine, anglešcine, zgodovine in nemšcine. Vsekakor je njeno mocno podrocje tudi jezik in kot mlada literar­na ustvarjalka se vsako leto preizkusi v pisanju razlicnih literarnih zvrsti. 
Ceprav je do sebe izredno zah­tevna in je zadovoljna le takrat, ko poseže po najvišjih rezultatih, ne pozabi na sošolce, ki potrebujejo pomoc. Ce le more, si vzame cas in svoje znanje deli z njimi. 


DOM V JEZIKU 
8. junij 2021, Trubarjeva domacija
mag. Ana Porenta 
Na letošnji Trubarjev rojstni dan smo se po dolgem casu lahko dobili v živo in od blizu spoznali nagrajene literarne ustvarjalce preteklega leta. Dom v jeziku, tradicionalna oddaja ARS programa, ki se je dogajala na Trubarjev rojstni dan, se je pricela ob 
18. uri na zunanjih prostorih Trubarjeve domacije. Tokrat je poleg zvoka oddajala tudi sliko in še vedno si jo lahko ogledate na spletnih stra­neh Programa ARS. Vodil jo je iskrivi in duhoviti voditelj Ambrož Kvartic. 

Med uvodom je prebral poslani-co Igorja Likarja, ki jo objavljamo tudi v tokratni Trobli. Prisotne sta pozdravila in nagovorila župan dr. Tadej Malovrh in predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, ki se je zahvalil za podporo in sodelovanje Obcini Velike Lašce in KUD-u Primoža Trubarja. Med drugim je poudaril, da je Trubar pripeljal slovenšcino v mednarodni evropski prostor, v katerem je še dandanes, ter izre­kel posebno zahvalo avtorjem, ki bodo predstavili najboljše jezikov­ne tvorbe, ki jih je v tem trenutku zmožna slovenšcina. 


Brane Senegacnik 



Sledili so nastopi nagrajenih avtor­jev v preteklem letu. S podatki o vremenskih prilikah in neprilikah na dneve, ki so bili kljucni za la-vreate, in z zanimivimi podatki o vsakem posameznem je Ambrož Kvartic najprej k besedi povabil pesnika. 
Brane Mozetic nam je prebral tri iz svoje z Jenkovo nagrado 2020 ovencane zbirke Sanje v drugem jeziku, posvecene mrtvim prijate­ljem, denimo Alešu Debeljaku ali Metki Krašovec. Sledila je Vero­nika Simoniti, dobitnica »kresni­ka« 2020 za roman Ivana pred morjem. Prebrala je odlomek iz 3. dela romana, v katerem sledimo tankocutnemu prepletanju usod junakov. Najbolj svež nagrajenec z desetnico 2021, Damijan Šini­goj, je prebral odlomek iz svojega mladinskega romana Kjer veter spi, v katerem smo sledili Blažu in Ireni, ki sta že sama našla pot iz podzemne jame in ugledala reše­valce na planjavi. Kratko zgodbo iz knjige Plavalec Sergeja Curano­vica, ki je za kratkoprozni prvenec prejel nagrado novo mesto 2020, je prebral voditelj prireditve in nas popeljal v skoraj svetopisemsko koncanje in stvarjenje (novega) sveta. Vecer je zakljucil Prešernov nagrajenec 2021 Brane Senegac­nik s štirimi mojstrskimi soneti iz svoje pesniške zbirke Pogovori z nikomer. Verzi so se vrezovali v nas in »Ves svet je par besed« nam je še dolgo odzvanjal v ušesih. 
Prisotni gledalci smo uživali ob poslušanju odlomkov iz nagraje­nih besednih stvaritev, ki so nam jih predstavili avtorji. Z njimi smo se po koncanem prenosu lahko tudi pogovarjali. 
Dom v jeziku je izjemna in pravšnja prireditev za Trubarjev rojstni dan. Skoznjo zacutimo, da smo najbolj doma v jeziku, s katerim se spo­razumevamo, v njem ustvarjamo in se zbližujemo. Ne zamudite je naslednje leto, saj se je že vrasla v naš prostor. Želimo ji še veliko novih izdaj z nagrajenimi literarni-mi ustvarjalci, ki nas nagovarjajo, da sežemo po njihovih knjigah in jih tudi sami preberemo. 

POSLANICA ZA POVEZANO SLOVENSKO PISATELJSKO POT IZ DOMA JEZIKA 
mag. Igor Likar 
Jezik ni nekaj, cesar se je mogo-ce nauciti le zato, da bi se lahko bolje sporazumevali med seboj. 
Ne! Jezik je naše okolje, v katere­ga smo rojeni s prvim glasom in vdi­hom rojstva in v katerem domujemo vse do zadnjega diha, ki ga, cetudi pogosto neslišnega, izdihnemo onkraj vsega spregovorjenega v življenju. 
Zavedajmo se, da postaviti DOM V JEZIKU pomeni, da so poti iz njega odprte naprej v svet, kakor je to nekoc zaslutil Primož Trubar, ko se je odpravil na pot po veliki cesti, ki je peljala vpre­ge prevoznikov mimo Velikih Lašc – in ne Ljubljane – v veliki svet Reke in Tr-sta, iskati znanj za ta sluteni jezik, da bi ga prinesel, tiskanega in sporazum­nega, svojim »ljubim Slovencem« – v izreko in pisanje, 
Svet se danes zapleta v medijske razlage, »kaj je laž in kaj resnica« – kaj je zares resnica »moje vere in prepri-canja«, ter kaj laž drugih verjetij. 
Ce postane jezik izjavno podreja­nje isto mislecih, postane samopreva­ra in sredstvo prepira za »naše in vaše resnice« . 
V njem ni vec doma, v katerega je verjel Primož Trubar, ko je šel po znanje v svet, da bi cez leta v hrasto­vih sodih po vecmesecnem vracanju domov iz nemških stavnic pretihotapil prepovedane, skrite in pred vlago v sodih varovane natiskane knjige. Na-tisnjene za naš dom v domacem jezi­ku. 
Postavil nam je tako zares »DOM V JEZIKU, ki ga mislimo, govorimo in se v njem slišimo danes. 
Imejmo ga za svoje prvo in naj­pomembnejše rastno okolje, saj se vrašcamo vanj od svojega prvega vdi-ha in joka, saj ga slišimo rasti le v pravi medsebojnosti, da lahko u-slišimo v njem tudi druge, da v njem rastemo, ko se z nami v pisanju in izreki pog­lablja njegova bogato zasnovana be-sedna premožnost. 

»Danes,« pravi dr. Kozma Ahacic, eden najbolj z jezikom in Trubarjevim izrocilom spoznani jezikoslovec in zgodovinar, »so vedno glasnejši tisti, ki nam povedo lahko zelo malo.« 
Res, svet je vse bolj poln praznega blebetanja in objavljanja »resnicnih« neresnic in laži. 
In kot nadaljuje: »Vcasih je res bolje pocakati in molcati. Družbena omrežja, ki nam omogocajo, da pos­tane vsaka neumnost takoj javna, nas bodo vedno silila k razmisleku, kdaj naj govorimo in kdaj naj molcimo… Premišljujem, kdo vse molci danes,« zakljuci dr. slovenistike, urednik porta-la Fran in raziskovalec dr. Ahacic. 
Zato vemo, da je naš pravi, po Trubarju postavljeni DOM le v našem jeziku, ki nas uci poglobljene vere v medsebojnost, poti do znanj in socutij ter še najbolj, v izreceno ali zapisano v glasu literature. 
In zato smo danes na poti mreže in postaj Slovenske pisateljske poti, ki simbolno povezuje – v zeleno in digitalno – razlicne literarne pokrajine Slovenije od prve tocke jezika – Tru­barjevega Doma v jeziku. 
Stopite torej z nami skupaj na pot 
– spoznavajmo skupaj razlicnosti slo­venskih literarnih pokrajin 
V teh »postcovid« casih zapove­danih »razdalj in bližin – na daljavo« si želimo tudi, da bi lahko kmalu s po­mocjo digitalne mreže na tockah SPP imeli v prihodnje tudi skupen prenos iz vec postaj in knjižnic ob istem casu in ob istem dogodku. 









TRŠKI DAN 
Sara Košir, obcinska uprava 
V okviru obcinskega praznika je v soboto, 12. 6. potekal tudi Trški dan na trgu v Velikih Lašcah. Na njem so se predstavili številni ponudniki na stojni­cah; poleg tega so svoje delo predsta­vili tudi nekatera društva in organiza­cije, ki delujejo v obcini Velike Lašce. 
Kmetija Korencek iz Gornjih Retij je predstavila svojo dejavnost; moko, kašo, zdrob in krompir so pripeljali iz kmetije Jakopic iz Podpeci; ekološka kmetija Kocjancic iz Gotenice je ime-la v ponudbi razlicne mlecne izdelke, mesarstvo Lah suhomesnate izdelke in sveže meso; iz Goriških Brd so iz kmetije Mavric pripeljali sveže cešnje in marelice. Društvo podeželskih žena Velike Lašce je napeklo veliko peciva in prikazalo izdelavo rož iz krep pa-pirja; clani Društva za ohranjanje de­dišcine Gradež so pripeljali naravno posušeno suho sadje in druge svoje izdelke; iz Cebelarskega društva Ve-like Lašce so pripeljali nekaj medu; kupili smo lahko tudi razlicno pecivo iz Sašine sladke ustvarjalnice. Tadeja Nemcek je na stojnici prodajala svo­je cudovite stvaritve iz stekla; s svojo ponudbo so se predstavili tudi VDC Ribnica in VDC Toncke Hocevar. Svo­jo stojnico je imela tudi Trubarjeva domacija. Prostovoljci Rdecega križa Ljubljana so izvajali razlicne meritve, prikazali postopke oživljanja in ljudi osvešcali o zdravem nacinu življenja, pomenu krvodajalstva in podobno. Z vadbo 1000 gibov se je predstavilo Društvo Šola zdravja, ki vsak delov­nik izvaja vadbe po razlicnih lokacijah po obcini; knjižnica Frana Levstika je ta dan ponudila brezplacen prvi vpis. Tenis Cereja je na Cereji predstavila svoje tecaje in teniško šolo. Z nekaj pesmimi se je predstavile Velikolaška vokalna skupina; zaigrali so ucenci iz Glasbene šole Ribnica; Val Mihelic iz KUD Marij Kogoj je zaigral na harmoni­ko. Izjemno veliko pozornosti s strani obiskovalcev je požela razstava pa-semskih malih živali, ki so jo pripravili clani Društva gojiteljev pasemskih ma-lih živali. Z razstavo rocnih del v glas­beni šoli se je predstavilo tudi Društvo upokojencev Velike Lašce. Najmlajši so se lahko udeležili predstave Ce­belici Tinka in Tonka; vsi smo se lahko posladkali s sladoledom, kokicami in sladkorno peno. 


Trški dan je privabil kar lepo šte­vilo obiskovalcev; vzdušje na trgu je bilo zelo prijetno; sonce nas je boža-lo s svojimi žarki; v zraku je bilo cutiti zadovoljstvo, da smo se po dolgem casu lahko bolj brezskrbno družili. S Trškim dnem smo tudi odprli velikolaš­ko tržnico, ki bo odslej delovala na ve­likolaškem trgu vsako drugo soboto. Lepo povabljeni, da se je udeležite in zase in svojo družino nakupite zdravo in okusno lokalno hrano. 
39. SRECANJE LIKOVNIKOV TRUBARJEVI KRAJI: 
UMETNOST KOT JAVNA DOBRINA 
Marjana Dolšina Delac | foto: Boštjan Podlogar, Silvo Kretic 
Velike družbene spremembe leta 2021 so sicer vzklile iz nepredvidljivih epidemicnih razmer leta poprej, a bodo najverjetneje vztrajale in se krepile še dolgo potem, ko bodo razlogi zanje že zdavnaj neaktualni. Nezaželenost doti­ka je obenem umaknila ocesni stik; te­lesna distanca je nekako opravicila tudi custveno in moralno. Gospodarska kriza je tehten argument za ozkoglednost, pogoltnost in nestrpnost. Kultura in z njo umetnost sta se zavoljo zdravja postavili v kot, a sta – kot kaže – tam tudi ostali. Evolucijski biolog Richard Dawkins, ki je v sedemdesetih letih 20. stoletja objavil razvpito knjigo Sebicni gen, je prav za-pis našega genetskega materiala, torej tega, kar v resnici smo, oznacil za osnov-no enoto sebicnosti (slovenska izdaja v prevodu Nikolaja Pecenka, Mladinskaknjiga, Zbirka Žepnice, 2008, str. 96). Cetudi njegova trditev izhaja izkljucno iz dognanj naravoslovnih ved z dodatkom teorije iger kot veje uporabne matemati­ke, je sporocilo, ki ga je zapisal na stra­ni 285, tako univerzalno, da bi ga mo-rali upoštevati tudi (ali celo predvsem) družboslovci in humanisti: »Ce lahko iz vsega skupaj potegnemo tudi nauk za našo cloveško rabo, je to ugotovitev, da moramo svoje otroke uciti nesebicnosti, saj ne smemo pricakovati, da jim bo pri­rojena.« 
Ob sedemdeseti obletnici postavitve Trubarjevega spomenika na Rašici (1951) smo z letošnjo naslovno temo srecanja likovnikov in likovnic želeli usmeriti pog-led navzven, v javni prostor, ki je ostal edino dovoljeno polje srecevanja in soci­alnih interakcij. Odmaknjenost v zasebna stanovanja in zagledanost v lastno dobro se v njem mora umakniti zavedanju sku­pnega soobstoja in priznavanju nujnosti osnovne tolerance. Tudi spomeniki, ki ga likovno in pomensko nadgradijo, so dobrina nas vseh in odražajo pomem­ben del kolektivne identitete. Ne samo, da nas oznacujejo kot skupnost, ampak pomembno vplivajo tudi na oblikovanje vrednot, ki jim dajemo prednost. Njihov nastanek je redko vezan na subjektivno odlocitev avtorja, saj gre praviloma za javno narocilo (ali izbor), ki izvira iz kon­senza oblasti in ljudstva. Ce to drži, je jasno, da Slovence najmocneje združuje umetnost slovenske besede, saj smo v nasprotju z drugimi evropskimi narodi vecino spomenikov namenili pesnikom in pisateljem namesto vladarjem (saj svojih vendarle nismo imeli) ali politicnim aktivistom. Kot je v objavljeni doktorski disertaciji Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja (Lju­bljana: Moderna galerija, 2000, str. 98)zapisala Špelca Copic »… spomenik ni nekaj prakticnega, kar morata imeti vas in mesto, temvec tisto nekaj vec, kar iz­raža hotenje skupnosti in ostane morda edino pricevanje te kolektivne volje.« Spomeniki torej povedo veliko o tem, kakšen je naš skupni velikolaški prostor in zato smo si na letošnjem srecanju, ki je bilo v soboto, 15. maja 2021, skupaj ogledali velikolaške javne spomenike, jih doživljali, vrednotili, postavljali v kon­tekst in jih subjektivno komentirali. 

Srecanje je tradicionalno zaokrožila skupinska razstava v galeriji Skedenj na Trubarjevi domaciji na Rašici, ki smo jo odprli 8. junija 2021 na državni praznik 
– dan Primoža Trubarja. Na njej je letos sodelovalo dvaindvajset ustvarjalcev s petindvajsetimi zelo razlicnimi deli, tako po zvrsteh, tehnikah, formatih, vsebini in izrazu. Veliko jih je ostalo tradicionalno zavezanih krajinarstvu in vedutnim upo­dobitvam: Drago Petrovic je ustvaril kra­jino Brez naslova (2021), Milena Gregor­cic Valovanja (2020), Skender Bajrovic Sonce na Okrešlju (2015), Veljko Toman Mlako (2020), Tadeja Nemcek je v steklu upodobila Kresni vrt (2021), Alenka Kle­mencic Razkošje jesenskih barv v Trubar­jevih krajih (2021) in Suzana Komel Cez brv v maln (2021). 
Na razstavi najdemo nekaj figurali­ke – najprej tri ženske akte: Silva Ros je ženski akt vkljucila v kamnito skulpturo Resnica prihaja iz vodnjaka (2020), Saša Sever pa je žensko figuro raziskovala z risbama na abstraktnem ozadju: GENE­SIS in ALTUM (oboje 2020). Dvakrat pre­senetljivo zasledimo tudi otroško figuro, in sicer na nadrealisticnem sanjskem prizoru Lojzeta Adamljeta Nekega popol­



TROBLA OBCINSKI PRAZNIK 19 

Na odprtju skupinske razstave Trubarjevi kraji 


dneva (2021) ter na otroški ilustraciji Na-talije A Lani Ianov odhod v vrtec (2020), pod katero je na ogled tudi celotna slika­nica z naslovom Ian podari dudo. 
Nekateri so komentirali aktualno družbeno stanje, kot na primer Silvo Kre­tic z delom Svoboda (2020), Bernardka Petrovic Mager s sliko Kje so maske? (2021) in Miha Edi Juvanc z Odsevom (2021): instalacijo tradicionalnega gline­nega kipca, ki išce dvojnico svoje po­dobe v elektronski tablici, torej tradici­onalno, ki skuša komunicirati s sodobno tehnologijo. Morda je v tem duhu nastalo tudi delo Mojce Borko z naslovom Ne me zezat (2021). 

Posamezne ustvarjalke in ustvarjalci so dela navezali na poezijo, izpeljali iz poezije ali združili s poezijo: Erika Žele­znik z delom Dekle i tica (2021) na istoi­mensko Levstikovo pesem, Martina Starc s sliko Hrast stoji v Turjaškem dvori, vrh dviguje svoj v oblake (2021) na Prešerno­vo Turjaško Rozamundo, Darinka Grmek Štrukelj je v kompozicijo Spomini (2021) vpletla lastno poezijo. 
Opis postavitve koncujem z likovnimi deli, ki se konkretno navezujejo na le­tošnjo temo – Umetnost kot javna dob-rina in na velikolaško kulturno dedišcino: Pavle Šcurk je upodobil Trubarjev park v Velikih Lašcah in portret Veljka Tomana (oboje 2021), slikarja, ki se teh srecanj udeležuje od zacetka, Janez Suhadolc pa Levstikov spomenik z naslovom 2 x Levstik (2021). Dušan Zekovic se je predstavil z Martinom Krpanom (2017), Marjan Platovšek pa s podobo Jožeta Ja­vorška in Turjaškega gradu (oboje 2021). 
Odprtje razstave, ki sva jo pripravili Helena Grebenc Gruden in Marjana Dol­šina Delac, je povezoval Matjaž Gruden; ustvarjalce in goste je nagovoril župan Obcine Velike Lašce Tadej Malovrh. Po-stavitev sem ob glasbeni spremljavi de­klet iz skupine The False Alarm (Eva Pec­nik, Klara Zakrajšek, Petra Kokelj in Špela Kokošinek) komentirala Marjana Dolšina Delac. Pri tehnicni izvedbi so pomagali še: Barbara Pecnik, Andrej Perhaj, Martin Gruden in Damjan Delac. Dogodek je fo­tografiral Boštjan Podlogar; video zapis so za arhiv pripravili Niko Samsa, Zdene Samsa in Nik Hren iz KUD-a Primož Tru-bar Velike Lašce. Za pogostitev je pos­krbela najemnica lokala Sonja Ahac s. 
p. Ob tej priložnosti je slikar Pavle Šcurk organizatorju, KUD-u Primož Trubar Veli­ke Lašce, ki je oboje izvedel ob podpo­ri Obcine Velike Lašce, podaril portret Veljka Tomana in z njim obogatil stalno zbirko, ki izrisuje ustvarjalno sled zadnjih štirih desetletij srecevanja in ustvarjanja. Iskrena hvala! 
Namesto zakljucka izpostavljam mi-sel umetnostne zgodovinarke in kura­torke Beti Žerovc, ki pravi, da »v neka­kšnem nenavadnem nasprotju s pogosto monumentalnim in nepremagljivim vide­zom spomenik zaradi izpostavljenosti v javnem prostoru vselej ostaja dostopen, skrajno ranljiv in zelo odvisen od svoje skupnosti« (predgovor kataloga Življenja spomenikov, Ljubljana: Moderna galerija 2018, str. 4). Takšna je tudi vsa umetnost, ko jo enkrat ponudimo na ogled. 


Z 18. REDNE SEJE 
OBCINSKEGA SVETA 
Nina Tekavec, obcinska uprava 

Obcinski svet Obcine Velike Lašce se je v cetrtek, 20. maja 2021 sestal na 18. redni seji. Po ugotovitvi sklepcnosti (pri­sotnih je bilo 11 svetnikov) je župan predlagal v potrditev naslednji dnevni red: 
1. 
Potrditev zapisnika 17. redne seje in 8. dopisne seje 

2. 
Porocilo odborov 


3. 
Predstavitev projekta Prenova in širitev kuhinje OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce 

4. 
Sklep o podelitvi priznanj obcine v letu 2021 

5. 
Sklep o potrditvi sestave skupne liste kandidatov za clane Razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije za mandatno obdobje 2021-2027 

6. 
Odlok o ustanovitvi organa skupne obcinske uprave obcin Rib-nica, Loški Potok, Sodražica in Velike Lašce – prva obravnava 

7. 
Odlok o dodeljevanju denarnih sredstev za tisk in vezavo diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog

8. 
Mnenje ustanovitelja k imenovanju ravnatelja OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce 

9. 
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o placah obcinskih funkcionarjev in nagradah clanov delovnih teles obcinskega sveta ter clanov drugih obcinskih organov ter o povracilih stroškov 


10.Letno porocilo koncesionarja za vodovodni sistem, plan dela za leto 2021 ter sklep o dolocitvi višine subvencioni­ranja cene storitve obvezne obcinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in o cenah oskrbe s pitno vodo na obmocju obcine Velike Lašce 
11. Pravilnik o varstvu osebnih podatkov pri izvajanju videonad­zora v Obcini Velike Lašce 
12.Pobude, vprašanja in predlogi svetnikov 
13.Porocilo župana 

Po potrditvi dnevnega reda so clani obcinskega sveta po­trdili zapisnik 17. redne seje in 8. dopisne seje. Obcinski svet je v nadaljevanju sprejel naslednje sklepe: 
Ad 2. Porocilo odborov 

Pred sejo obcinskega sveta so se sestali odbor za družbene dejavnosti, odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje pros-tora, statutarno pravna komisija in komisija za mandatna vpra­šanja, volitve in imenovanja. Predsedniki navedenih odborov so podali kratka porocila o sejah. 
Ad 3. Predstavitev projekta Prenova in širitev kuhinje OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce
Župan je besedo predal odgovornemu arhitektu Mihu Novini, ki je predstavil projekt. Kuhinja od izgradnje ni bila deležna poseb­nih vzdrževalnih del. Sproti so se odpravljale le pomanjkljivosti v skladu z odlocbami Zdravstvenega inšpektorata RS. V zadnjem casu se je zaradi prostorske stiske in zaradi zagotovitve osnovnih standardov pokazalo, da je širitev kuhinje nujna, saj ne dosega osnovnih normativov. Poleg kuhinje so predvideni tudi povecanje jedilnice, prenova sanitarij in prostora za tehnicni kader ter po­sredno tudi zagotovitev locene servisne poti do kuhinje in poti do šole za ucence. Omenil je problem s preveliko kolicino odpadkov in predlagal, da bi v prihodnje kupovali hrano z manj plasticneembalaže. Župan je še dodal, da so pomembno vlogo pri ideji za kuhinjo odigrale šolske kuharice, saj so jih prosili za mnenje, kakšnih sprememb si želijo, da bo kuhinja bolj funkcionalna. 
Ad 4. Sklep o podelitvi priznanj obcine v letu 2021
Župan je besedo predal Matjažu Hocevarju, ki je predstavil kan­didate. Dne 17. 3. 2021 je bil v Trobli št. 2/2021 objavljen razpis za podelitev priznanj Obcine Velike Lašce v letu 2021. Rok za oddajo obrazloženih predlogov je bil 4. maj 2021. Pravocasno sta prispela dva obrazložena predloga za podelitev priznanja Obcine Velike Lašce in en obrazložen predlog za podelitev pri­znanja castni obcan Obcine Velike Lašce. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki opravlja tudi delo komisije za priznanja in odlikovanja, je prejete predloge obravnavala na svoji seji in predlagala obcinskemu svetu glasovanje o podelitvi priznanj Obcine Velike Lašce. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel Sklep o podelitvi priznanj Obcine Velike Lašce v letu 2021, in sicer se castno obcanstvo Obcine Velike Lašce v letu 2021 podeli: 
• Katarini Venturini. 

Priznanje Obcine Velike Lašce v letu 2021 se podeli: 
• Prostovoljnemu gasilskemu društvu Škrlovica, • organizatorjem festivala Rocktronica Velike Lašce. 
Ad 5. Sklep o potrditvi sestave skupne liste kandidatov za clane Razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije za man-datno obdobje 2021-2027
Župan je besedo predal mag. Jerici Tomšic Lušin, ki je predstavila tocko. Obcina Velike Lašce je lansko leto za kandidata predlagala podžupana Matjaža Hocevarja. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Ur. l. RS, št. 20/11, 57/12, 46/16; ZSRR-2) v 
2. odstavku 11. clena doloca, da je mandat razvojnega sveta enak programskemu obdobju. Tekoce programsko obdobje 2014–2020 se je izteklo 31. 12. 2020. Skladno s tem je potrebno ustanoviti nov Razvojni svet Ljubljanske urbane regije za obdobje 2021–2027. RS LUR je v mandatnem obdobju 2014–2020 sestavljalo 65 cla­nov, in sicer 26 predstavnikov obcin Osrednjeslovenske regije, 26 predstavnikov gospodarstva v regiji in 13 predstavnikov nevladnih organizacij v regiji. Z izstopom Obcine Litija iz Osrednjeslovenske regije bo RS LUR 2021–2027 sestavljalo 62 clanov, in sicer 25 predstavnikov obcin Osrednjeslovenske regije, 25 predstavnikov gospodarstva v regiji in 12 predstavnikov nevladnih organizacij v regiji. Obcinski svet obcine Velike Lašce je sprejel sklep o potr­ditvi sestave skupne liste kandidatov za clane Razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije za mandatno obdobje 2021–2027. 
TROBLA OBCINSKE STRANI 21 

Ad 6. Odlok o ustanovitvi organa skupne obcinske upra­ve obcin Ribnica, Loški Potok, Sodražica in Velike Lašce 
– prva obravnava

Župan je zbranim povedal, da so se na to temo sestajali župani štirih navedenih obcin in da je predlagal, da se o tej temi se­stanejo tudi direktorji obcinskih uprav. Nato je besedo predal mag. Jerici Tomšic Lušin, ki je predstavila razloge za sprejem odloka. V obcinah ustanoviteljicah že deluje skupna obcinska uprava, ki zagotavlja opravljanje nalog na podrocju inšpektora­ta in redarstva in je bila ustanovljena na podlagi Odloka o usta­novitvi skupne obcinske uprave Medobcinskega inšpektorata in redarstva obcin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašce v letu 2013. Skladno s 4. odstavkom 26. clena Zakona o financiranju obcin, ki je pricel veljati s 1. 1. 2020, je obcina, ki izvaja vec nalog v okviru skupne obcinske uprave in je vkljucena v skupno obcinsko upravo z najmanj tremi obcina-mi, upravicena do sredstev iz državnega proracuna v višini 30 % v prejšnjem letu realiziranih odhodkov za financiranje sku­pnih obcinskih uprav. Posamezne naloge, ki jih obcine izvajajo v skupni obcinski upravi in so na podlagi Zakona o financira­nju obcin sofinancirane iz državnega proracuna, so naslednje: obcinsko inšpekcijsko nadzorstvo, obcinsko redarstvo, pravna služba, obcinsko pravobranilstvo, notranja revizija, proracun­sko racunovodstvo, varstvo okolja, urejanje prostora, civilna zašcita, požarno varstvo in urejanje prometa. Trenutno skupna obcinska uprava opravlja zgolj dve nalogi, in sicer obcinsko in-špekcijsko nadzorstvo in obcinsko redarstvo, kar pomeni, da so obcine ustanoviteljice upravicene do povracila stroškov zgolj v znesku 35 % (30 % + 5 %) ter dodatnih 20 % na tako dobljen znesek sofinanciranja. Ce bi se delovanje v okviru skupne ob­cinske uprave razširilo še na štiri dodatna podrocja opredeljena v ZFO-1, bi bil najvecji možni obsega sofinanciranja 55 % in še dodatnih 20 % na tako dobljeno višino sofinanciranja. Predsta­vila je tudi predloge statutarno pravne komisije za popravke odloka. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel sklep, da je Odlok o ustanovitvi organa skupne obcinske uprave obcin Ribnica, Loški Potok, Sodražica in Velike Lašce s pripombami statutarno pravne komisije primeren za drugo obravnavo. 
Ad 7. Odlok o dodeljevanju denarnih sredstev za tisk in ve­zavo diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog
Župan je povedal, da je bil ta odlok njegova želja, ker mu veliko pomeni, ce naši obcani dosežejo cim višjo stopnjo izobrazbe. Obcina trenutno nima tovrstnega odloka, ki bi mlade podpiral na tak nacin. S sprejetjem Odloka želi Obcina spodbujati mlade k nadaljnjem izobraževanju in raziskovanju tem z domacega obmocja. Besedo je predal Matjažu Grudnu, ki je povedal, da je odbor za družbene dejavnosti predlagal, da se zneski zviša­jo. Denarna pomoc se lahko dodeli za delno kritje stroškov za lektoriranje, tisk in vezavo naloge v trdi vezavi, pri cemer skup­ni znesek za diplomsko najvec 100 EUR in magistrsko nalogo znaša najvec 200 EUR in za doktorsko delo najvec 300 EUR. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel Odlok o dodeljeva­nju denarnih sredstev za lektoriranje, tisk in vezavo diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog. 
Ad 8. Mnenje ustanovitelja k imenovanju ravnatelja OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce
Župan je povedal, da so se vsi prijavljeni kandidati predstavili na 8. kolegiju župana dne 12. 5. 2021 in odgovarjali na zastav­ljena vprašanja župana in obcinskih svetnikov. Na podlagi opra­vljenih predstavitev in dogovora na kolegiju je obcinska uprava pripravila osnutek obrazloženega mnenja o vseh kandidatih in ga do seje obcinskega sveta posredovala clanicam in clanom obcinskega sveta. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je izdal mnenje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje. 
Ad 9. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika 
o placah obcinskih funkcionarjev in nagradah clanov de­lovnih teles obcinskega sveta ter clanov drugih obcinskih organov ter o povracilih stroškov
Župan je besedo predal mag. Jerici Tomšic Lušin, ki je predsta­vila Pravilnik. V veljavnem Pravilniku o placah obcinskih funkci­onarjev in nagradah clanov delovnih teles obcinskega sveta ter clanov drugih obcinskih organov ter o povracilih stroškov so vsi zneski sejnin doloceni v neto zneskih, izplacilo sejnine (bruto znesek) pa se razlikuje glede na zaposlitveni status funkcionar­ja. Zaradi poenotenja izplacil so vse sejnine dolocene v bruto zneskih (zaokrožen znesek navzgor). Na pobudo v. d. direktorja JZ Trubarjevi kraji sta v skladu s šestim odstavkom 13. clena Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za kulturo in turizem Trubarjevi kraji (Uradni list RS, št. 82/20) v 15. clenu Pravilnika dodani alinei o višini sejnine predsednika in clanov sveta Jav­nega zavoda Trubarjevi kraji. Obcinski svet Obcine Velike Laš-ce je sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika 
o
 placah obcinskih funkcionarjev in nagradah clanov delovnih teles obcinskega sveta ter clanov drugih obcinskih organov ter 

o
 povracilih stroškov. 



Ad 10. Letno porocilo koncesionarja za vodovodni sistem, plan dela za leto 2021 ter sklep o dolocitvi višine subven­cioniranja cene storitve obvezne obcinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in o cenah oskrbe s pitno vodo na obmocju obcine Velike Lašce
Župan je besedo predal koncesionarju. Koncesionar, Vodo­komunalni sistemi d. o. o. je pripravil Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v Obcini Velike Lašce. Ome­njeni dokument je predhodno obravnaval odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora. 
Obcina je na podlagi Zakona o varstvu okolja dolžna izvajati gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo. Koncesionar mora skladno z zakonodajo enkrat letno pripraviti elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe in ga predložiti obcinskemu svetu v potrditev. Obracunska cena vode oskrbe s pitno vodo v letu 2020 je za 11,69 % višja od predracunske. Obracunski stroški materiala so za 10 % višji od nacrtovanih; pri stroških storitev je obracunska vrednost vecja za 6,3 %. Pri stro­ških dela, dežurstva itd. je obracunska vrednost za 16,2 % vec­ja od predracunske. Pri splošnih stroških je povecanje za 5 %. Seveda na veliko stroškov upravljalec ne more vplivati in zato prihaja tudi do tovrstnih razlik med nacrtovanimi in dejansko obracunanimi stroški. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je po­trdil Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo v obcini Velike Lašce za leto 2021 ter Sklep o dolocitvi višine subvencioniranja cene storitve obvezne obcinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in o cenah oskrbe s pitno vodo na obmocju obcine Velike Lašce. 
Ad 11. Pravilnik o varstvu osebnih podatkov pri izvajanju videonadzora v Obcini Velike Lašce 
Župan je povedal, da bo Obcina z videonadzorom spremljala gradbišce POŠ Turjak zaradi vec razlogov – zaradi varovanja in zato, ker bomo posneli potek gradnje. Besedo je predal pred­stavniku pooblašcene osebe Obcine Velike Lašce za varstvo osebnih podatkov, Virtuo d. o. o., Miroslavu Milovanovicu, ki je pojasnil postopek uvedbe videonadzora. Obcina Velike Lašce bo na obmocju gradbišca Podružnicne šole in vrtca na Turjaku izvajala videonadzor zaradi zagotavljanja varnosti ljudi in pre­moženja. Pred uvedbo videonadzora je skladno z zahtevami 
35. clena GDPR izvedla Oceno ucinka v zvezi z varstvom oseb­nih podatkov, ki je namenjeno pravocasni identifikaciji tveganj in sprejemu ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj, s cimer lahko upravljavec prepreci, da bi prišlo do kršitev s podrocja varstva osebnih podatkov. Z izvajanjem videonadzora se ob-delujejo osebni podatki, zato mora Obcina sprejeti ta pravilnik, ki ureja postopek izvajanja videonadzora ter ukrepe za varova­nje osebnih podatkov pri izvajanju videonadzora na lokacijah in objektih v lasti ali upravljanju Obcine Velike Lašce. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel Pravilnik o varstvu osebnih podatkov pri izvajanju videonadzora v Obcini Velike Lašce. 
Zapisniki sej obcinskega sveta in posnetki sej so objavljeni na obcinski spletni strani: 
https://www.velike-lasce.si/obcinske-strani/obcinski-svet/ zapisniki-sej-obcinskega-sveta-1/mandat-2018-2022 
Vabila z gradivom so objavljena na spletni strani v katalogu informacij javnega znacaja: 
http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/ VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=aa1b19c7-d462-4ccd­920d-9df4f1095f04&osebna=1, rubrika obcinski svet. 

V Uradnem listu RS, št. 86/21 so bili objavljeni: 
• 
Sklep o potrditvi sestave skupne liste kandidatov za clane Razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije za mandatno obdobje 2021-2027, 

• 
Odlok o dodeljevanju denarnih sredstev za tisk in vezavo magistrskih in doktorskih nalog, 

• 
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o placah obcinskih funkcionarjev in nagradah clanov de­lovnih teles obcinskega sveta ter clanov drugih obcinskih organov ter o povracilih stroškov, 

• 
Sklep o dolocitvi višine subvencioniranja cene storitve obvezne obcinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in o cenah oskrbe s pitno vodo na obmocju obcine Velike Lašce, 

• 
Sklep o podelitvi priznanj Obcine Velike Lašce. 



Sofinanciranje lektoriranja, tiska in vezave zakljucnih nalog 
Morda zakljucujete študij 1., 2. ali 
3. bolonjske stopnje in ste tik pred oddajo zakljucne naloge? Še bolje – je vaše delo vezano na velikolaško obmocje? 
Po novem vam Obcina Velike Lašce sofinancira lektoriranje, tisk in vezavo naloge. Podrobnosti najdete na spletni strani Obcine Velike Lašce. 


Dotacija Obcine Velike Lašce za nakup šolskih potrebšcin
Nika Perovšek, obcinska uprava 
Obcina Velike Lašce šoloobveznim osnovnošol-skim otrokom s stalnim prebivališcem na ob-mocju Obcine Velike Lašce zagotavlja denarno pomoc v višini 25,00 evrov v posameznem šolskem letu. Otroci, ki obiskujejo OŠ Primo­ža Trubarja Velike Lašce, vlogo za uveljavljanje prejmejo v šoli. Za druge šoloobvezne otroke s stalnim prebivališcem na obmocju Obcine Velike Lašce je vloga dostopna na spletni strani. Za te­koce šolsko leto se vlogo lahko odda do konca septembra. 

TROBLA OBCINSKE STRANI 23 

Na podlagi Pravilnika o oddajanju prostorov v najem in uporabo (Ur. glasilo Obcine Velike Lašce št. 2/10, 2/16) objavljamo 
JAVNI RAZPIS za uporabo športne dvorane v Velikih Lašcah za sezono 2021/2022
vabimo športna društva, klube in druge zainteresirane uporabnike športne dvorane, da za sezono 2021/2022 oddajo vlogo za  uporabo  športne dvorane. 
Na podlagi zbranih vlog za uporabo športne dvorane bo upoštevana prednostna pravica uporabnikov po nasled­njem vrstnem redu: 
1. 
OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce za izvedbo šolske­ga pouka športa in šolskih interesnih dejavnosti, 

2. 
programi športnih društev in klubov  za otroke in mladino, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz obcine Velike Lašce, 

3. 
programi športnih društev in klubov za odrasle, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz obcine Velike Lašce, 

4. 
drugi klubi, društva in skupine iz obcine Velike Lašce, ki izvajajo športno rekreacijo, 

5. 
športna društva in klubi zunaj obcine, 

6. 
drugi uporabniki. 



Razpored uporabe dvorane na podlagi prijav pripravi ko­misija, ki jo imenuje župan. Predlog komisije potrdi župan. 
Z uporabniki športne dvorane obcina sklene pogodbo, v kateri se poleg splošnih placilnih pogojev in drugih dolocb o medsebojnih obveznostih lastnika, upravitelja in uporabnika, doloci tudi odgovorna oseba uporabnika, ki odgovarja za dogovorjeno uporabo športne dvorane, upoštevanje hišnega reda, za morebitno povzroceno škodo na objektu in opremi ter za varnost uporabnikov. 
Prijavo na razpis je potrebno oddati na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani  Obcine Velike Lašce (www.ve­like-lasce.si), lahko pa ga dobite tudi v tajništvu Obcine. 
Rok za prijavo je 6. september 2021. 

Informacije: barbara.pecnik@velike-lasce.si, 01/7810-360. 
OBVESTILO 


o povišanju cene storitev oskrbe s pitno vodo 
v skladu s sprejetim sklepom Obcinskega sveta Velike Lašce, ki je na svoji 18. redni seji dne 20. maja 2021 sprejel Elaborat o oblikovanju cene storitve obvezne obcinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter o dolocitvi višine subvencioniranja cene vode na obmocju obcine Velike Lašce, ob-vešcamo vse uporabnike oskrbe s pitno vodo, da so z dnem 1. 6. 2021 pricele veljati nove cene storitev oskrbe s pitno vodo: 
Cena vode: 1,6009 eur/m3 Subvencija obcine Velike Lašce: 0,6300 eur/m3 
Cena vodarine za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti: 0,9709 eur/m3 
Cena vodarine za gospodarstvo: 1,6009 eur/m3 
Omrežnina je nespremenjena 
Vodomer  Faktor  Znesek na  
omrežnine  vodomer mesecno  
DN do 20  1  5,8862  
DN 20-40  3  17,6587  
DN 50  15  88,2933  
DN 80  50  294,3109  


GRADNJA 

PODRUŽNICNE ŠOLE IN VRTCA TURJAK 
Nika Perovšek, Obcinska uprava foto: Boštjan Podlogar   
Gradnja podružnicne šole in vrtca Turjak napreduje. V podkletenem delu je izvedena talna plošca; v pripravi je izgra­dnja sten v kleti. Sledi priprava podlage v delu, kjer objekt ni podkleten in izvedba plošce nad kletjo. 
Nacrtovana je prestavitev trase vodo­voda na dveh linijah, ki potekata ob oz. v obmocju gradnje. Hkrati bo izvedeno tudi dokoncanje projekta prestavitve nizkonapetostnega omrežja (NNO), saj je zaradi rušenja starega objekta in po­vecanja moci novega objeta potrebno preurediti NNO. 
Napredovanje gradnje sta si ogledala tudi župan in podžupan ter se uvodoma pridružila rednemu operativnemu se­stanku na gradbišcu. 
Ob županu dr. Tadeju Malovrhu je projektantka in odgovorna vodja projek­ta Zvonka Korošac, univ. dipl. inž. arh. (AG-inženiring d. o. o.), na desni vodja del in vodja gradnje Salih Bajric, dipl. ing. gradb. (Dema plus d. o. o.) in na skrajni levi pomocnik (namestnik) vodje del Bo-jan Fajdiga, dipl. ing. gradb. 


Ob podžupanu Matjažu Hocevarju sta predstavnici Obcine Velike Lašce 
– Meta Klancar, inž. gradb., in Nika Pe­rovšek, univ. dipl. inž. kraj. arh., ter vodja nadzora David Rozman, inž. gradb. 






TIC TURJAK 
Sara Košir 
V maju je svoja vrata odprl manjši tu­risticno-informacijski center na Turja­ku, kjer lahko obiskovalci naše obcine dobijo informacije o turisticni ponud-bi v okolici. V TIC so na voljo razlicne zloženke in pestra izbira spominkov in drugih izdelkov, ki so povezani z našo kulturo in okoljem. Lokalni izdelki so lahko tudi odlicna izbira za manjše da­rilo ali pozornost. TIC je v letni sezoni odprt ob sobotah in nedeljah med 10. in 
17. uro. Življenje TIC dajejo štirje lokalni informatorji – Andreja, Nataša, Tara in Sreco, ki so za obiskovalce prijazen vir informacij. Vabljeni na obisk! 



NASILJE NAD STAREJŠIMI 
CSD Ljubljana – Most do vaše (po)moci. 
V mesecu juniju – 15. junija – obeležu­jemo svetovni dan osvešcanja o nasilju nad starejšimi, katerega pobudnica je bila Mednarodna mreža za prepreceva­nje nasilja nad starejšimi, ustanovljena leta 1997 v Kanadi. 
Mnogotere oblike nasilja 
Nasilje nad starejšimi je po definiciji Sve­tovne zdravstvene organizacije »enkratno ali ponavljajoce se dejanje oziroma neu­strezno obnašanje, ki se dogaja znotraj vsakega odnosa, ki temelji na zaupanju in ki škodi starejši osebi ter jo spravlja v nevarnost«. Kot opažamo pri delu s starej­šimi, je najbolj pogosto psihicno, fizicno in ekonomsko nasilje; druge oblike nasilja pri tem niso izkljucene. Med nasilje spa-da tudi zanemarjanje, to je odtegovanje nujnih življenjskih stvari, kot so na primer hrana, oblacila in zdravila. Med specificne oblike nasilja sodijo tudi omejevanje giba­nja, prisilno hranjenje, prisilno oblacenje in umivanje, zanemarjanje, preprecevanje osebnih stikov, preprecevanje opravljanja vsakodnevnih opravil. 


Zamolcano in prikrito nasilje 
Nasilje nad starejšimi je žal še vedno prikrito in zamolcano, kot ugotavljajo številne raziskave. V okviru Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi ugotavljajo, da »starejši o tem, da doživ­ljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov in partnerjev ali pa s strani zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, zelo tež­ko spregovorijo. Strah, nemoc, sram in odvisnost jim preprecujejo, da bi o svoji stiski spregovorili z osebami ali organiza­cijami, ki jim lahko pomagajo. Bojijo se, da bi razkritje nasilja še povecalo njihovo ogroženost ter odvisnost in jih pripeljalo še v vecjo stisko.« Tudi centri za socialno delo opažamo, da veliko težavo predsta­vlja prijava nasilja, ker vecina starejših ne želi, da se nasilje nad njimi prijavi, saj je to nekaj, kar tudi za žrtve ni sprejemljivo, sega izven tradicionalnih okvirjev in naci­na njihovih prepricanj in nacina življenja. 


Reagirajmo! 
Pomembno je, da nasilje prepoznavamo in ustrezno odreagiramo s prijavo nasilja na policijo ali na center za socialno delo. Ob tem je pomembno poudariti, da je v skladu z zakonodajo dolžan vsakdo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, ce sumi, da je žrtev nasilja oseba, ki zaradi osebnih okoli-šcin ni sposobna skrbeti zase. Nasilje ne sme biti nekaj družbeno sprejemljivega. Imejmo nicelno toleranco do nasilja ter s prepoznavanjem in pravilnim ravnanjem preprecimo pojav nasilja nad starejšimi. 

TROBLA OBCINSKE STRANI 25 


Obvestilo o spremembah na podrocju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev zaradi izteka epidemije in prenehanja veljave Odloka o zacasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja in prepre-cevanje širjenja okužbe v uprav­nih zadevah. 
Z iztekom epidemije preneha mesecno avtomaticno podaljša­nje pravic iz javnih sredstev: 
• 
Za letne pravice CSD odlocajo 

o podaljšanju pravic po uradni dolžnosti (v obliki informativnega izracuna ali odlocbe). 

• 
Za mesecne pravice (pravica do denarne socialne pomoci, varstvenega dodatka, placila pri­spevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, kritja razlike do pol-ne vrednosti zdravstvenih stori­tev ali subvencije najemnine), ki se iztecejo v mesecu juniju 2021, 


morajo upravicenci do 30. 6. 2021 vložiti vlogo za podaljša­nje pravice, da ne bo prišlo do prekinitve upravicenosti. 
Od 1. 7. 2021 naprej zacneta roka za dokazovanje namenske pora-be izredne denarne socialne po­moci in za predložitev dokazil, ki sta se iztekla v casu razglašene epidemije, teci znova. 
Pri vlogah za denarno socialno pomoc, varstveni dodatek, placilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in subvencijo najemnine, vloženih 
• v mesecu juniju 2021, se pre­moženje (razen prihranki in vrednostni papirji) še vedno NE upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, 
• od 1. julija 2021 naprej se premo­ženje pri ugotavljanju materialne­ga položaja ponovno upošteva. 





S SRCEM NA POTI 

– BREZPLACNI PREVOZI ZA STAROSTNIKE 

V petek, 4. junija 2021, je pred obcinsko stavbo potekal slovesni prevzem elektricnega vozila in vzpostavitev projekt Prostofer. Kljuce avtomobila je prevzel velikolaški župan dr. Tadej Malovrh in jih predal prvim prostovoljcem, ki bodo opravljali vožnje. Prostovoljci so se nato udeležili kratkega usposabljanja in poskusnih voženj pod mentor-stvom Mihe Bogataja, direktorja zavoda Zlata mreža, ki vodi projekt Klicni center za rezervacije prevozov je bil tako vzpostavljen; s prevozi so pro-stovoljci priceli v ponedeljek 14. junija 2021. 
Kaj je PROSTOFER? 
PROSTOFER je trajnostni vseslovenski prosto­voljski projekt za mobilnost starejših, ki pove­zuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in placljivih pre­vozov s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskocijo na pomoc. 

Komu je namenjen PROSTOFER? 
Prostofer je namenjen vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nizke mesecne dohodke in tudi slabše pove­zave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omogoca lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplacne prevoze do javnih usta­nov, trgovinskih centrov ipd. 
TROBLA OBCINSKE STRANI 27 


Zakaj PROSTOFER? 
Brezplacni prostoferski prevozi sta­rejšim omogocajo: 
• 
vecjo mobilnost, 

• 
vecjo socialno vkljucenost, 

• 
medsebojno povezovanje, 

• 
medsebojno pomoc, 

• 
boljšo kvaliteto življenja v tretjem ži­vljenjskem obdobju, 

• 
cim dlje lahko ostanejo doma (cim ka­snejši odhod v dom za ostarele). 




Kako deluje PROSTOFER? 
Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokli-ce na brezplacno številko 080 10 10. V komunikacijskem centru nato zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Po najavi prevoza klicni center obve­sti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoci uporabniku, za katerega se opravi prevoz. Vozilo je zagotovljeno s strani Obcine; prav tako je poskrblje-no za zavarovanje tako voznika kot tudi sopotnikov. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov vsak delovnik med 
08.00 in 18.00. Rezervacijo prevoza je potrebno najaviti vsaj 3 dni pred izvedbo storitve. Vozniki prostovoljci bodo pre­voze opravljali od ponedeljka do petka med 08.00 in 16.00; izjemoma se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo potrebam. 

Kdo je lahko PROSTOFER? 
Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svo­jem prostem casu pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. 

Kako postati PROSTOFER? 
Vozniki, ki želijo postati prostoferji, to sporocijo na Obcino Velike Lašce na telefon 01 781 03 70 ali po elektronski pošti obcina@velike-lasce.si 
Druženje in obcutek koristnosti igrajo pomembno vlogo pri aktivnem staranju. 
Pošljite SMS sporoilo s kljuno 

besedo LJUDEM5 na številko 1919 in prispevali boste 5 E R za humanitarno akcijo "Pomo in 
Prispevate lahko vsi uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, A1 in T-2. podpora stare šim''.  
VAŠE DONACIJE SPREJEMAMO TUDI NA NAŠEM HUMANITARNEM RACUNU: RDE.I KRIŽ SLOVENIJE - OBMO.NO ZDR ŽENJE LJ BLJANA IBAN: SI56 6100 0112 2334 482   |   DELAVSKA HRANILNICA D.D.   SWIFT ALI BIC: HDELSI22   |   SKLIC: SI00 10-2-7 NAMEN: POMO. IN PODPORA STAREJŠIM   |   KODA NAMENA: CHAR 
www.rdecikrizl ubl ana.si 





V MIŠJI DOLINI 
Urška Hren, mag. inž. agr. 

V okviru projekta Mala barja – Marja se na projektnih obmocjih v Mišji dolini (Knej, Rašica, Podlog, Marincki), vsa so del naravovarstvenega omrežja Natu­ra 2000, izvaja ponovna vzpostavitev mokrišc (travniki s prevladujoco modro stožko in nizka bazicna barja), ki so se zaradi opušcanja rabe (košnje) ponekod precej zarastla. Vodilni partner projekta je Zavod RS za varstvo narave, ki nacr­tuje in vodi vse projektne aktivnosti, ki se izvajajo na terenu, medtem ko Zavod Parnas sodeluje kot projektni partner in sodeluje na projektnih aktivnostih v Mišji dolini. Vodilni partner trenutno sodeluje tudi z dvema izvajalcema; v Mišji dolini sta to Gozdarsko Mazi, Blaž Mazi s. p. in EHO d. o. o., ki sta zadolžena za izvedbo projektnih aktivnosti (odstranjevanje zara­sti, mulcenje). Te aktivnosti potekajo le na vnaprej izbranih (ustrezen habitatni tip) in z lastniki dogovorjenih površinah (prido­bljena soglasja); izbira teh pa je potekala že pred zacetkom projekta (leta 2017). 
Obnova oziroma revitalizacija mo­krišc je precej dolgotrajen proces, kate­rega cas trajanja je odvisen od vremen­skih razmer in posledicno namocenosti tal ter razlicnih faz, ki morajo biti izpe­ljane v dolocenem zaporedju. Te faze so: odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin, odstranjevanje zarasti (secnja), spravilo lesa in biomase, gozdarsko mu-lcenje, sejanje senenega drobirja, trav­niško mulcenje in vsakoletna košnja, ki zagotavlja ohranitev želenega stanja in preprecuje ponovno zarašcanje povr­šin. Do zdaj smo najvec faz izpeljali na projektnih površinah v Kneju, kjer lahko že vidimo prve rezultate, ki kažejo na uspešnost dosedanjih aktivnosti. Te na­mrec potekajo od leta 2019, ko se je pri-celo z odstranjevanjem invazivnih tuje­rodnih rastlin (kanadsko in orjaško zlato rozgo), za kar gredo zasluge gasilcem in gasilkam iz PGD Karlovica. Ko je bil teren ocišcen invazivnih tujerodnih rastlin, se je zacelo z odstranjevanjem zarasti (ve-

cinoma crnih jelš); po tem je v letu 2020 
sledilo še prvo (gozdarsko) mulcenje. Po mulcenju so prostovoljci iz PGD Karlovica v sodelovanju s KGZ Velike Lašce (Kme­tijsko gozdarski zavod) posejali še oves in seneni drobir, ki je mešanica posuše­nega cvetja, plodov in zdrobljenih listov travniških rastlin. Letos so v februarju (ko so bile temperature pod niclo) površine še enkrat zmulcili, kar se odraža na sliki, ki prikazuje stanje med odstranjevanjem zarasti – secnjo (leto 2020) in po drugem mulcenju (leto 2021). Letos sledi še tretja faza mulcenja v Kneju, ki pa bo predvido-ma v poletnih mesecih, saj morajo biti tla dovolj suha in trdna. 
Mulcenje bo potekalo tudi na projek­tnih obmocjih Rašica in Marincki, kjer je bila letos odstranjena zarast. Izvedba mu-lcenja je predvidena poleti, saj bodo raz-mere na mokrišcih za to najbolj primerne (trdna in suha tla). Izvajanje aktivnosti na mokrišcih zahteva iz strani izvajalcev pre-ponekod vecino leta zelo namocena in ne zagotavljajo varnega dostopa in primer-ne nosilnosti za izvajanje gozdarskih del (secnja, spravilo, mulcenje). Po poseku se je na površinah v Kneju in Marinckih odprl celosten pogled na to, koliko je teren na-mocen, saj so prej drevesa crpala vodo – za ureditev vodotokov v tem projektu ni predvidenih sredstev. 


Aktivnosti potekajo z namenom, da ponovno vzpostavimo dragocene in red-ke mokrotne travnike, ki jih bo možno ko­siti enkrat letno; kmetje bodo z ustreznim gospodarjenjem na upravicenih površi­nah lahko uveljavljali financna nadome­stila – subvencije. Nova oblika, zanimiva za manjše kmete, je sklenitev pogodb o izvedbi prilagojene kmetijske prakse v okviru naravovarstvenega ukrepa Marja oz. v prihodnje pogodbenega varstva, ki bo kmetom omogocalo vstop v sistem tudi samo s posameznimi površinami. 
TROBLA KMETIJSTVO/NARAVA 29 


BOLEZNI IN POŠKODBE GOZDNEGA DREVJA 
Zavod za gozdove Slovenije, OE Kocevje, Krajevna enota Velike Lašce 
V prispevku so predstavljene naj­pogostejše bolezni gozdnega drevja iz preteklega leta v našem gozdno gospo­darskem obmocju, ki sega od Turjaka do reke Kolpe. Vzroki za razvoj bolezni so lahko abiotski in biotski. Abiotski ali dejavniki nežive narave so lahko mehan­ske poškodbe skorje, vej in drugih delov rastline po vetru, snegu, žledu, požaru, streli, suši, mrazu, soncnem ožigu, one-snaženem zraku ipd. Lahko so poškod-be biotske narave, npr. poškodbe po jelenjadi in drugih parkljarjih, glodavcih, npr. po navadnem polhu in voluharicah, ter poškodbe zaradi dela v gozdu. Preko poškodb se rastline okužijo z razlicnimi glivami, bakterijami, virusi. Zato drevo lahko delno odmre ali se v celoti posuši. 
V zadnjih desetletjih so vremenska dogajanja postala bolj turbulentna. Pri­haja do pogostejših ujm. Na zacetku tega tisocletja smo imeli tri zelo sušna leta, in sicer leta 2014 žledolom, leta 2017 izjemno mocan vetrolom, v mese-cu aprilu leta 2019 hudo spomladansko pozebo itd. Zelo vlažna leta s preobiljem padavin v spomladanskih in poletnih me-secih ravno tako povzrocijo porast raznih bolezni gozdnega drevja. 
Na Zavodu za gozdove Obmoc­ne enote Kocevje smo v lanskem letu oznacili za tako imenovane varstveno sanacijske secnje 197.600 m3 in posek oslabelega drevja 40.900 m3. Skupaj to predstavlja skoraj polovico vsega letne­ga poseka v obmocju. Pred desetletji je bilo teh secenj najvec do ene petine, v letu po vetrolomu pa skoraj v celoti le sa­nitarna secnja. Lani je bil pomembnejši vzrok sanitarnega poseka zaradi insek­tov (predvsem smrekovi lubadarji), in si­cer 186.000 m3, potem veter 18.000 m3 in bolezni 8.000 m3. Med slednjimi vzroki je prisotna štorovka (Armillaria sp.), ki se pojavlja tako na iglavcih kot listavcih in povzroca odmrtje spodnjega osrednjega dela debla in korenin. Smreke pogosto napade rdeca trohnoba (Heterobasidion sp.). Prisotnost slednjih dveh opazimo po odebeljenem spodnjem delu debla ob korenicniku. Po poseku ostane votel panj in poškodba najmanj na prvem hlodu. Rdeca trohnoba pri smreki je prisotna tam, kjer je bila v preteklosti smreka po­sajena na nekdaj kmetijskih površinah. V preteklosti je bilo veliko gorskih brestov oznacenih za posek zaradi holandske bolezni – odmiranja brestov. Bresti so zdesetkani; kljub temu je bilo lani po­sekanih 570 m3. Spore gliv prenašata hrošca veliki in mali brestov beljavar. Mlade breste objeda srnjad in jelenjad; slednja lahko pozimi olupi lubje brestov. Po prihodu holandske bolezni v Evropo so bresti na robu izumrtja. Pred nekaj leti so iz Severne Amerike zanesli bak­terijsko bolezen jesenov ožig (Hymeno­scyphus fraxineus). Najhitreje se širi ob vodotokih in na vlažnih obmocjih. Zadnja leta vsako leto po tem vzroku posekamo tisoc do dva tisoc kubicnih metrov velikih jesenov. Veliki jeseni pocasi odmirajo, a so nekateri tudi odporni – teh naj bi bilo od 3 do 5 odstotkov. Vsak tak zdrav veliki jesen je potrebno ohraniti za naprej, da bomo z njihovim semenom in podmlad­kom dobili odporna drevesa. 

V letu 2020 smo imeli vmesecumaju in kasneje vec padavin in s tem ugodnej­še razmere za razvoj raznih vrst gliv. Na listih javorjev se je v vlažnih neprevetre­nih delih gozda mocno razvila gliva ja­vorjeva katranasta pegavost; manj je bilo javorjeve bele pegavosti. Na bukvi je bilo prisotno rjavenje bukovih listov ter na rdecih in crnih borih sušenje najmlajših borovih poganjkov. Lipovec in lipa sta lani na listju imela veliko prisotnost gliv, pred­vsem cerkosporno lipovo listno pegavost (Mycosphaerella microsare). Listi so poru­meneli že konec poletja in prej odpadli. V vlažnih letih se na hrastovih listih pojavi siva prevleka iz glive hrastova pepelovka (Erysiphe alphitoides). Najprej se pojavi v bolj zaprtih sestojih na listih spodnjih delov krošenj, medtem ko je je manj ali je sploh ni na soncnih in bolj prevetrenih delih. Na mladih hrastih obcasno povsem preraste listje. Hrasti ne morejo opravlja-ti fotosinteze in lahko celo propadejo. Takšni hudi razrasti te tujerodne glive so pri nas razmeroma redki. 

V lanskem letu je bil trend upadanja števila smrekovih lubadark. Veliko zaslug za to ima vreme z veliko vlage ob razvoju prve generacije lubadarjev in pravocasna ter kvalitetna sanacija napadenih smrek. 
Mraz na zacetku aprila 2021 ter kas­neje veliko vlage sta povzrocila razrast gliv na mlajših iglavcih v gozdovih in živih mejah. Laboratorijska analiza na Gozdar­skem inštitutu Slovenije je pokazala, da sta se namnožili glivi z latinskim imenom Rhizosphaera pini in Chrysomyxa abietis. 
»Stranski produkt« globalne trgovine je obicajno nenameren prenos tujerodnih organizmov iz drugih obmocij sveta s po­dobnimi ekološkimi razmerami. Nekate-re vrste se pri nas ustalijo in povzrocajo izginjanje domorodnih vrst. Na vsak zelo neobicajen znak, kot  so sušenje, nena­vadne izvrtine v deblih, obarvanost listov, iglic ipd., bodimo pozorni in se pozanima-mo na spletu, npr. »zdrav gozd.si«, ali pri pristojnih gozdarjih Zavoda za gozdove Slovenije. S skupnimi mocmi in znanjem bomo zmanjšali ali celo preprecili poja­vljanje škodljivih organizmov v gozdovih. 

CIRILA IN MAJA MARINCIC 
PREDANI LOVSKEMU POSLANSTVU 
Dragica Heric 

Cirila Marincic se je zeleni bratovšcini pridružila leta2010 kot prva ženska Lovske družine Turjak, njenahci Maja pa leta 2015. Obe sta dejavni na razlicnihpodrocjih; obe radi peceta, sta clanici Društvapodeželskih žena in radi pojeta. Cirila je zelišcarka,vrtnarka in je v odboru za družbene dejavnosti.Maja je bila cebelarka; zelo jo navdušujejo kleklanje,fotografiranje; vedno išce nove izzive. Predvsem staobe lovki, ki si prizadevata za ugled lovstva v javnosti;cenita lovsko kulturo in obicaje ter spoštujeta lovskotovarištvo, kot je zapisano v lovskem eticnem kodeksu. 
Zakaj sta se prikljucili zeleni bratov-šcini? 
Cirila: Moj stari oce je bil poganjac 
– trajbar, mamin stric Franc Podlogar pa ustanovitelj Lovske družine Turjak, kar pomeni, da smo bili vsi, tudi ženske v družini, že od nekdaj povezani z lo-vstvom. Kot otrok se spomnim, da so lovci lovili divje prašice tudi na obmocju Malega Locnika; eno noc so jih uplenili kar pet. Takrat ni bilo hladilnic in odku-pa mesa, kot je danes, pac pa so si lovci meso razdelili. 
Ko sva si z možem Marjanom ustva­rila dom na Velikem Locniku se je Lovski družini Turjak najprej pridružil on, sama pa sem kot vecina žena lovcev pomagala pri številnih dogodkih v domu ter bila in sem še vedno blagajnik družine. Lovski dom na Turjaku smo zgradili predvsem z udarniškim delom, zbirali denar z veseli­cami in srecelovi, donacijami kmetov, pri cemer smo pomagale tudi žene lovcev, kot tudi pri vseh drugih dogodkih, ki jih ima lovska družina. 
Maja: Nikoli nisem mislila, da bom kdaj lovka. A ker sem imela željo, da bi se naucila streljati s pištolo, smo s pri­jatelji zaceli razmišljati, da bi se vkljucili v strelsko društvo. Ko sem to omenila staršem, mi je oce predlagal naj se vc-lanim v LD, kjer sta že bila clana oba z mamo. Oce je bil tudi tisti, ki je poskrbel, da imam danes vso opremo, ki jo lovec pri svojem delu potrebuje, lovski izpit, lovsko orožje, pripomocke za lov (dalj­nogled, obutev, obleko, nahrbtnik …). Bil je tudi odlicen pomocnik mentorja in še danes, se o vsem rada pomenim z njim, ga vprašam za nasvet. 

Kako postaneš lovka? 
Cirila: Najprej si lovski pripravnik, imaš svojega mentorja, ki ti pomaga pri spoznavanju lovišca, lovskih mej; skupaj se odpravita na lov. V casu pripravniške­ga staža kot lovski pripravnik spoznaš lovišce ter temeljna spoznanja, znanje in prakticne vešcine, ki izhajajo iz trajno­stnega upravljanja z divjadjo. Obseg pro-grama prakticnega usposabljanja z vklju-cenim društvenim izpitom iz prakticnega znanja traja od 150 do 200 ur in traja najmanj eno leto. Lovski pripravnik mora voditi tudi Dnevnik lovskega pripravnika. Pogoj za prijavo k opravljanju lovskega izpita je uspešno opravljen prakticni del izpita pri upravljavcu lovišca in pozitivno opravljeno preverjanje teoreticnih vse-bin. Ko kandidat za lovski izpit uspešno opravi vsa preverjanja znanja, se lahko prijavi za opravljanje izpita na ZLD. V okviru Zveze lovskih družin obiskuješ izobraževanje; prav tako moraš opra­viti prakticni del – preizkus rokovanja z orožjem. Kandidat za lovski izpit opra­vlja ustni izpit pred izpitno komisijo, ki preverja znanje iz biologije in ekologije divjadi, zakonodaje ter upravljanja z div-jadjo in lovišcem. Po uspešno opravlje­nem izpitu dobiš spricevalo in na podlagi njega lovsko izkaznico. 
Maja: V casu moje pripravniške dobe sem bila med 35 pripravniki edina ženska, zato sem imela posebno mesto in imenovali so me za razrednika, to je kot nekakšen informator in koordinator celotnega teoreticnega izobraževanja. Izobraževanja traja tri mesece vsak drugi dan od 3 do 4 ure predavanj; za vsakim predavanjem je izpit. Gradiva za izpit pri posameznem predmetu je bilo zelo ve­liko. Spoznali smo divjad. Velika divjad je najštevilcnejša vrsta parkljastih rastli­
TROBLA INTERVJU 31 
nojedov, to so jelenjad, srnjad, divji pra­šici in drugi; mala divjad oziroma mala poljska divjad so kune, lisice, jazbeci, race, šoje, fazani in še številne druge živali, tudi ptice. Pa na zveri, kot na pri­mer medved, šakal, volk in še kakšna, ne smem pozabiti. Za vse živali je bilo potrebno poznati vso anatomijo od zo­bovja naprej, bolezni, hranjenje, parjenje … skratka vse. Poznati je treba zakono­dajo, predvsem zakon o lovstvu, lovne dobe posameznih vrst divjadi in zveri. Pomembna je tudi kinologija – veda o psih in seveda vse o orožju, vkljucno s streljanjem. Skratka, pripravniška doba je zelo zahtevna. 
Kdo doloci mentorja? 
Cirila: Ko se želiš vkljuciti med lovce, je treba na LD vložiti prošnjo za sprejem v družino, saj ima vsak družina glede na svojo velikost lovišca doloceno kvo-to za število lovcev. Mi smo majhna LD z majhnim obmocjem lovišca. V LD nas je skupaj 32 clanov; od tega smo štiri ženske. Ima pa vsak, ki ima gozdno-kme­tijsko zemljišce, prednostno pravico, da ga v LD sprejmejo. Ko te sprejmejo v LD, upravni odbor družine doloci mentorja in pripravniška doba in izobraževanje za lo-vski izpit se zacneta. 

Maja: V naši LD je doloceno, da pri­pravnik pod vodstvom mentorja opravil v enem letu 180 delovnih ur. V okviru prakticnega dela lovskega izpita se mora lovski pripravnik udeležiti najmanj dveh lovskih kinoloških prireditev in najmanj dveh lovskih strelskih prireditev ter oce­njevanja trofej pri upravljavcu lovišca ali pri obmocnem združenju upravljavcev lovišc in lovišc s posebnim namenom. 
Kdaj sta opravili izpit? 
Cirila: Jaz sem ga opravila leta 2010. V moji generaciji nas je od 45 uspešno op-ravilo lovski izpit 39, šest pa neuspešno. V vsaki generaciji je tudi kdo neuspešen pri opravljanju lovskega izpita. Maja pa leta 2016 in po rezultatih je bila najboljša v generaciji in je imela ta privilegij, da je brala Zaprisego slovenskega lovca, ki so jo pripravniki ponavljali za njo. 
Danes morate lovci veliko delati na komuniciranju z javnostjo? 
Maja: To je bila tudi vsebine enega od predmetov na teoreticnem izobraže­vanju v casu pripravništva. Danes smo lovci še manj le tisti, ki plenimo živali, kot so to bili nekoc. Casi so se do lovcev zelo spremenili in javnosti je potrebno predstaviti, da smo lovci cuvaji narave in da skrbimo za živali v gozdu. Nekoc so bili lovci bolj spoštovani; danes se lovci izognejo srecanju z drugimi obiskovalci gozda, ki se premalo zavedajo, da so oni na obisku pri živalih. 
Kaj je glavno poslanstvo lovcev? 
Maja: Upravljanje z divjadjo, ki ob-sega nacrtovanje, ohranjanje, trajnostno gospodarjenje in spremljanje stanja div-jadi. Nosilec nacrtovanja in spremljanja stanja divjadi je Zavod za gozdove Slo­venije, ki pripravi in izdela predloge let-nih lovsko upravljavskih nacrtov obmocij. Nosilci trajnostnega gospodarjenja z divjadjo so upravljavci lovišc s podeljeno koncesijo in upravljavci lovišc s poseb­nim namenom. V slovenskih lovišcih so za gospodarjenje z divjadjo pristojne lo-vske organizacije. 

Kako velika je Lovska družina Turjak? 
Cirila: LD Turjak obsega 2.506 ha skupnih površin, od tega je 2.376 ha lov­nih in 130 ha nelovnih površin; 64 ha je gozda. Obmocje meji na obmocje LD Ve-like Lašce, LD Dobrepolje, LD Taborska jama, LD Škofljica in LD Mokrc. 
Maja: Z izgradnjo obrtne cone Lo­cica na Turjaku, ki je postalo nelovna površina, se je naše obmocje lovišca še zmanjšalo, kar pomeni, da se lahko družina združi s kakšno od sosednjih LD; upajmo, da se to ne zgodi. 
Kakšno so danes vajine dolžnosti? 
Cirila: Vsi lovci pripomoremo k iz­polnitvi plana odstrela; vecina plana se izpolni na individualnih lovih, nekaj pa na skupnih, predvsem mala divjad. Letno moramo opraviti 16 delovnih ur v lovišcu in 5 ur v lovskem domu. Naša naloga je polnjenje in postavljanje solnic, postav­ljanje in vzdrževanje lovskih opazovalnic in tudi krmnih in privabljalnih njiv. Na-men casovno in prostorsko usmerjenega krmljenja divjadi ni v dvigu natalitete in dvigu praga preživetja posameznih vrst, pac pa v preprecevanju vecje škode v njihovem življenjskem okolju, na goz­dnih in kmetijskih površinah, opazova­nju socialnih in drugih navad divjadi in lažji realizaciji nacrtovanih posegov v populacije z odstrelom. Locimo privab­ljalno, zimsko krmljenje in preprecevalno krmljenje. Poudarek je predvsem na pri­vabljalnem krmljenju z namenom lažjega in strokovnejšega odvzema in zimskem krmljenju z namenom zadrževanja živa­liv zimovališcih, kjer odstrel ni dovoljen. Krmi se jelenjad, zimsko in privabljalno, divjega prašica, privabljalno in preprece­valno. Vzpostavljen je kataster krmišc, ki dolocuje mesta krmljenja in s tem število oziroma gostoto posameznih vrst krmišc za posamezno živalsko vrsto v lovišcu. Namen solnic je olajšati spomladanski prehod na socno naravno hrano, zato je zalaganje solnic v zmernih kolicinah dovo­ljeno le v spomladanskih mesecih. Kjer je pomanjkanje površinske vode, vzdržujemo vodne vire ter osnujemo in vzdržujemo vodne kali oziroma kaluže. 

Kakšna je oprema, ko greš na lov? 
Maja: Jaz imam kar polno opremo: nahrbtnik, daljnogled, nož, vrecke, papir­nate brisace in vodo za primer uplenjene živali, lovski klobuk in puško. 
Cirila: S puško že dolgo nisem šla v gozd, velikokrat pa grem z daljnogledom. Imamo pa vsi enkrat na leto prestrelitev puške. Gre za preizkus pušk risanic, ko streljaš v tarco srnjaka. Mlajši od 65 let na razdaljo 100 m, starejši pa na 70 m Preizkus moraš opraviti, sicer tisto leto ne smeš streljati na divjad. 
Kakšne puške imata? 
Maja: Mene še vedno bolj zanima pištola kot puška. Pištola sicer ni lovsko orožje, a raje streljam s pištolo in hodim tudi na tekmovanja. V casu mojega man-data tajnika LD Turjak, smo izvedli dru­žinsko tekmo, na kateri smo se pomerili clani LD v tekmovanju z velikim kalibrom, malim kalibrom in tudi s pištolo. Moja prva medalja je bila drugo mesto na meddru­žinski tekmi Taborska jama, zmagala pa sem na družinski tekmi in na odprti tekmi Dolenja vas v ženski kategoriji. 

Cirila: Vsi trije imamo vec vrst orožja, odvisno za kakšen namen ga uporablja-mo. Na individualnem lovu lahko uporab­ljaš puško velikega kalibra ali pa kombi­nirano puško (kombinacija risane cevi in gladke cevi), za lov na malo divjad šibreni-co (lovska je obicajno dvocevka). 
Kaj sta že uplenili? 
Maja: Jaz nasploh pri lovu veliko prevec razmišljam. Ko imam divjad v oku­larju, razmišljam, da bom ustrelila; vedno gledam, kaj je zadaj za živaljo, kako ima obrnjeno glavo, kako jo bom zadela in vedno premislim preden stisnem petelina, zato dostikrat ne uplenim divjadi. Tako k izpolnitvi letnemu plana ne prispevam. V casu pripravništva sem uplenila dva srnina mladica in to je do sedaj vse. 
Cirila: Do sedaj sem uplenila srnjaka. Po prvi uplenitvi parkljaste divjadi te caka obred lovskega krsta. To je lep obred, ki si ga zapomniš. 
Maja: Upleniš, ko se za to sam od­lociš; kršcena želim biti za visoko divjad, kar pomeni jelenjad, divji prašic. Lovski krsti se razlikujejo in lahko si kršcen tudi za uplenjeno lisico. Krst je le eden od številnih lovskih obredov, kot so lovski ropot, zelena vejica, pozdrav lovini, zadnji grižljaj, lovski pogreb in še številni, pri ka­terih sodeluješ. Naš zavetnik je sv. Hubert; za uplenjeno divjad se vedno zahvalimo naši boginji Diani, tako na individualnem kot tudi skupnem lovu 
Koliko lovcev vas je v vašem revirju? 
Cirila: Jaz, moj mož Marjan, Maja, revirni vodja in clan, ki sicer ne živi tukaj, a se udeležuje delovnih akcij. V svojih vrstah imamo tudi clana castitljive starosti 90 let. Skupaj nas je šest. V okviru svojih delovnih ur ima vsak svoje solnice, ki jih je treba napolniti spomladi, preden narava ozeleni. V naši LD imamo samo eno mrho­višce za medveda, ki ga po novi uredbi EU (zaradi APK – Afriška prašicja kuga) lahko zalagamo le s koruzo. Pri tem so prepo­vedani klavni in drugi odpadki, ceprav se pogosto zgodi, da so v gozdu ali celo ob robu gozda odvrženi klavni odpadki, zato ni cudno, da divjad prihaja do hiš in vrtov. Za divje prašice imamo privabljalna krmišca s koruzo. Imamo tudi njive z oh-rovtom. Imamo naravno kotanjo z vodo, kalužo, kjer se zadržuje voda, da se divjad in tudi medved v njej kalužijo, hladijo in se znebijo parazitov. 
Se zgodi, da vas sosedje opozorijo na kakšno divjad in kako reagirate? 
Maja: Sosed nas je opozoril, da je opazil srno, ki se je cudno obnašala. Ugo-tovili smo, da ima cuden zadek; na njem so bili njeni iztrebki, kar je znak, da je bila bolna. V takem primeru vedno obvestimo revirnega lovca in gospodarja lovske dru­žine, ki dolocita, ali je potreben sanitarni odstrel in kdo ga bo izvedel. 

Kako pomagate ali preprecujete škode zaradi divjadi? 
Cirila: V naši LD ni škode na pašnikih kot posledice zveri. Toda v zadnjih letih se je povecal stalež divjih prašicev, ki pogosto povzrocajo škodo na kmetijskih zemljišcih, da o srnjadi in jelenjadi ter dru­gi divjadi, ki rada zahaja na naše vrtove, ne govorimo. Kmetu oziroma pridelovalcu se škoda na posevku izplaca, vendar le pod pogojem, da je imel njivo ustreznozavarovano. Škodo mora kmet prijaviti gospodarju LD, ki poskrbi, da se škoda oceni in izplaca. 
Se vama ne zdi, da bi lovci morali izva­jati vecji odstrel in bi bilo divjadi manj in tudi manj škod na posevkih in v credi? 
Cirila: Res je, danes je divjadi pre­vec, vendar o odstrelu zveri odlocajo v državnem zboru. Lovci lahko predlagamo interventne odstrele za zveri, ki povzro-cajo škodo in ogrožajo premoženje in lju­di. Zavod za gozdove pa pripravi lovsko upravljavske nacrte. Lovci upravljamo z obmocjem, z divjadjo pa upravlja zavod za gozdove. Zveri, kot so volkovi in med-vedi, so nasploh zašciteni s strani države in odstrel doloci država. Lovci sicer trikrat na leto štejemo medvede. Eno leto smo pobirali iztrebke medvedov in na podlagi DNK analiz so ugotavljali številcnost po­pulacije. Zagotovo pa je število medvedov bistveno vecje, kot so uradni podatki. 
Kaj naredita, ko srnjad pride in požre vaše pridelke? 
Cirila: Seveda sem jezna in bi jo v tis-tem trenutku, ko vidim pogrizeno solato najraje uplenila, a ko jo imam v okularju, je drugace. Zaradi lisice smo bili ob vse ko­koši, a ko sem jo imela v okularju, se mi je zaradi adrenalina zarosil in je pobegnila. Velikokrat se zgodi, da imaš plen v okular­ju, pa enostavno ne pritisneš na petelina. 
Imate pa tudi lovskega psa? 
Maja: Tisa je pasme slovaški gonic, ki so specialisti za divje prašice. Lovske­ga psa smemo lovci šolati samo v svojem lovišcu; psov se v lovišce ne sme spušcati 
– predvsem ne v casu poleganja srnjadi v maju in juniju, razen v jeseni ko so skup­ni lovi – pogoni/brakade. Stara je dve leti in v okviru kinološkega društva Kocevje opravlja šolanje. Hodili sva v malo šolo, ki je namenjena mladim psom do enega leta; recemo ji tudi mala šola; v njej je poudarek na socializaciji, druženju in spo­znavanju drugih psov. Uspešno sva opra­vili vaje poslušnosti Vp 1; sedaj opravljava Vp 2. Prav tako je opravila telesno oceno in preizkus naravnih zasnov. Ko sva bili s Tiso gostji v drugi lovski družini, je imela priložnost, da je lovce gonjace opozorila na skupino divjih prašicev, ki so se skrivali v podrasti; glasno je opozorila nanje in jih uspešno pognala proti brakirjem (lovcem, ki stojijo na stojišcu); tistikrat so upleni­li lanšcaka. Ob zakljucku lova je sledil obred pozdrav lovini, kjer je bila na desno stran položena divjad in izrecena zahvala: »Uplenjeni divjadi za lovski blagor – hvala.« 

Turjak ima lep lovski dom. 
Cirila Marincic: Res je, zgradba je spadala pod grad in je bila grofova last, a so jo po 2. svetovni vojni nacionalizirali in iz ruševine smo jo mi v devetdesetih letih obnovili in uredili v lovski dom. V postopku denacionalizacije so nam priznali vlaganja v stavbo, ki je bilo v glavnem udarniško, medtem ko je zemljišce, na katerem stoji lovski dom, državno, zato je tudi zgradba s prodajo prešla v državno last. Lovska družina Turjak nacrtuje izgradnjo novega Lovskega doma pod Turjakom. V doliniproti Želimljam smo kupili hišo s precej ohišnice, kjer bo zgrajen nov lovski dom. 
Najbrž sta v svojem lovskem stažu že veckrat videli medveda ali divjega prašica ali doživeli druga nepozabna srecanja? 
Cirila: Seveda. Danes moraš biti prip­ravljen, da naletiš na medveda, ko greš v gozd. Verjamem pa, da ti klop naredi vec škode kot medved. V gozdu moraš opo­zoriti nase; moraš se zavedati, da to ni tvoj prostor, da je to prostor divjadi in zveri. 
Maja: V državnih gozdovih, v lovišcu s posebnim namenom sem imela priložnost videti trop 17 kosov jelenjadi. Bil je cudo­vit prizor košut, jelenov, špicarjev, telet, skratka celoten trop jelenjadi. Lahko bi fo­tografirala, a sva bila oba s partnerjem, ki je tudi lovec, povsem tiho in pri miru. Ne-pozaben je bil tudi pogled s preže v casu pripravništva z mentorjem, ko je medved­ka ucila dva mladica hranjenja. Pobiranje jabolk s šapami in grizenje sladkega sade­ža je trajalo celih 45 minut. 
Maja, igraš tudi lovski rog, se ukvarjaš z lovsko fotografijo in še kaj? 
Maja: Zveza lovskih družin in Lo-vska zveza Slovenije organizirata veliko razlicnih izobraževanj; sama in skupaj s partnerjem sva se udeležila že veliko takšnih izobraževanj predvsem zato, ker se tako izpopolnjuješ; eden izmed zani­mivejših je bil tudi fotografski tecaj in od takrat sem veliko vec na fotolovu kot na lovu. Lovska zveza ima tudi precej nate-cajev za lovski koledar, lovske zgodbe in podobno. 
Odkar piham v rog so naši lovi bolj glasni in doživeti. V lovski rog pihnem na zacetku lova, ko se zacne pogon s kužki, med lovom in na koncu lova. Lovski rog je prisoten tudi na lovskem pogrebu; to je za pokojnika zadnji pogon; lovski rog je tisti, ki zacne in konca pokojnikov zad­nji pogon. 
Opravila sem tecaj za mentorja in infor­matika; zelo si želim in dolgo že razmišljam, da bi opravila tudi izpit za lovskega cuvaja, ki pa je dosti bolj zahteven od lovskega izpita; tega res ne opravijo vsi lovci. To je oseba, ki ima nadzor nad lovišcem, nad lovci, divjadjo in je zelo zahtevno. 

METODA KOLAR, RAVNATELJICA OŠ PRIMOŽA 



TRUBARJA 
Angelca Petric 
Zakaj ste se odlocili za pedagoški poklic? Bi se zanj odlocili še enkrat? 
Od prvega razreda, ko so me vzeli v šolo, se mi je zdelo, da je šola nekaj najlepšega na svetu. V šolo sem šla sicer eno leto prej kot obicajno, ker imam sta­rejšo sestro. Bilo mi je tako všec in dobro, da sem si rekla, da želim to poceti celo življenje. Od malih nog sem želela uciti otroke. In ce me vprašate zdaj, bi šla še enkrat cez to pot, ker otroci so tisto, kar je pošteno, dobro, cisto od zacetka. Tudi takrat, ko niso vec takšni, kot želimo, se moramo odrasli zavedati, da smo mi tis-ti, ki smo jim pomagali oz. pustili, da so takšni postali. Vprašati se moramo tudi o svojem ucinku, vzgoji ali delovanju. Zato je treba vsakega otroka spoštovati. 
Vi ne izhajate iz tega obmocja? 
Doma sem iz Litije. Do šole sem imela dva kilometra; to rada povem ot­rokom. Ko sem šla v srednjo šolo, pa ista dva kilometra do postaje. Menim, da je to dobro. Želim si, da bi našli varen na-cin, ki bi omogocal otrokom vec peš hoje v šolo in domov. Otroci, ki hodijo skupaj, si izmenjajo izkušnje, se pogovarjajo, so medvrstniško povezani. 
Kako bi predstavili svojo poklicno pot? Kaj se je od vaših zacetkov v šol­stvu in do konca poklicne poti spre­menilo? 
Še pred zakljuckom akademije sem prišla delat kot uciteljica razrednega pouka na podružnicno šolo Turjak. Od prvega dne sem cutila, da je to tista pra­va domaca, topla šola. Vecinoma sem poucevala v kombiniranih oddelkih. To, da hkrati uciš dva razreda, pomeni, da se moraš bolje organizirati. To so dobre stvari, ki jih v življenju tudi kasneje upo­rabiš. Tudi za ucence je dobro, saj pridobijo dolocene vešcine: da morajo malo pocakati in se s tem naucijo potr­pežljivosti, da je treba deliti, da ni vedno vse na tisti trenutek, da se je treba prila­goditi … Naucijo se tudi vecje vztrajnosti. 

Ce si vsaj cez uporabniške oci pred­stavljamo, kako poteka delo ucite­ljev, kakšne pa so glavne naloge ravnatelja? 
Delo ravnatelja je vpeto v okolje, v katerem deluješ. S tega vidika obsega od sodelovanja z obcino do proslav, pra­znovanj, dogajanj, razvoja kraja … Drug segment so starši. Ti so na drugi ravni kot ucitelji. Vec komunikacije je potrebne, kadar so vecji problemi. Sode­lujemo seveda tudi preko sveta staršev. Pogosto povem staršem, da se mora-mo vsi zavedati, da starši niso na enem bregu in šola na drugem. Otroci so tukaj pred nami, nas opazujejo. Ce bomo mi tekmovali, kdo bo zmagal oz. kdo bo mocnejši, bodo otroci to izkoristili. Ce bo zmagala šola, staršev doma ne bodo poslušali, in ce bodo zmagali starši proti šoli, potem nas ne bodo poslušali v šoli. Delovati moramo skupaj, saj imamo vsi en cilj: hocemo najboljše za otroka. Ni se mi še zgodilo, da bi skocili drug proti dru­gemu. Je pa res, da je treba v vse stvari, ki jih govoriš in delaš, iskreno verjeti. Ne govorim stvari, v katere nisem prepricana. Naslednji pomemben segment dela je kolektiv. To so strokovni, izobraženi ljud­je, oblikovane osebnosti, za katere tudi približno ne moreš racunati, da bi koga spreminjal. Zelo so si razlicni in razlicno je­mljejo svoj poklic. Nekateri ga jemljejo kot poklic, drugi kot poslanstvo. Vmes je 90 % razlike. Tistih s poslanstvom je kar veliko. 

To so ucitelji z veliko zacetnico. Za te sem izredno hvaležna in vesela za otroke, ki jih takšen ucitelj uci. Spreminjati ucitelja ozi­roma odraslega, to vemo, da ne gre. V na­rekovaju bi lahko rekla, da imamo zdrave ucence, ni kajenja, drog, nekega hudega nasilja. Je kaj cez mejo, a vedno sproti re-šujemo. Imamo zdrave ucence in za to gre tudi velika zahvala kolektivu. 
Je delo takšno, kot ste si ga predstav­ljali ob nastopu ravnateljevanja? 
Ne. Ni tako, kot sem si predstavljala. Pricakovala sem, da bo vecina dela narav­nana na pedagoško stroko, da bomo raz­vijali metode dela, s katerimi bodo ucenci aktivni, saj je v primeru, ce s svojo aktiv­nostjo pridobijo znanje, to dolgorocno in mocnejše znanje. Meni sedaj za pedago­ško delo ostane le nekaj odstotkov casa zaradi vseh birokratskih stvari, pravilnikov, okrožnic, organizacije … To je v našem šol­skem sistemu nujno potrebno spremeniti. 
Ucenci oz. delo z ucenci je tisti se­gment, ki mi je najljubši. Vcasih so nepos­lušne ucence poslali k meni. Jaz nisem reševala problema, ki se je zgodil. Na za-cetku sem jim povedala, ti si tam bil, jaz nisem bila. Lahko mi poveš prav, lahko na­robe, lahko si ne upaš povedati … Faktor­jev je vec. Zato ne morem soditi. Lahko ti samo recem, kako ravnati, ce se nekaj zgodi. Ce se je npr. zgodila krivica, kako boš odreagiral? Se boš stepel, brcnil, skregal ali morda stopil do razrednicarke in se pogovoril? V življenju so krivice; ne moremo jih prepreciti, lahko pa se nau-cimo, kako to rešujemo. Otroke je treba nauciti reagiranja na razlicne situacije. Vcasih je dobro tudi kaj prespati, ne odre­agirati takoj. Otroci prepoznajo iskrenost. In nekdo, ki je narejen, ne more do otro­ka. Ko so na primer letos dobili rezultate za nacionalno preverjanje znanja, ki so bili visoko nadpovprecni, sem se veselila z njimi. To iskrenost prepoznajo. 

Kaj je pri delu najbolj zahtevno? 
Kolektiv. Nekaj odgovora je že v ra­znolikosti, v odraslih izoblikovanih oseb­nostih, ki so takšne, kot so. Tudi v prime-ru, ko je moje razmišljanje, da je treba kaj spremeniti, je s tem treba delati tako previdno in v rokavicah, da vcasih zmanj­ka energije in tudi ni ucinka. 
Kako naj ravnatelj oz. navsezadnje kdorkoli na vodstvenem položaju za­gotovi, da bo kolektiv dobro deloval? 

Menim, da bi ravnatelj moral imeti v osnovi bolj dolocene pogoje, da sploh postane ravnatelj. Zaenkrat so preohla­pni. Kandidat za ravnatelja bi moral pred nastopom pokazati vec rezultatov, kot le izobrazbo, pet let de­lovnih izkušenj in pet let mentorstva. Verjetno bi morali biti vkljuce­ni tudi kreativnost, rezultati, samoinici­ativnost, raziskave, clanki. Tudi to bi morala biti osnova, da bi clovek zacutil vecjo širino in bi jo lahko dal naprej otrokom. Ko imaš takšnega ravnatelja, bi ta moral ime-ti na razpolago vec orodij, s katerimi bi lahko usmerjal in imel vecjo avtonomijo pri vodenju. 
Kako ocenjujete vsebinski program osnovnih šol? 
V casu korone se je pokazalo oz. smo imeli možnost, da smo lahko avtonomni, kar se tice vsebin in ciljev v ucnih nacrtih. Nekateri ucitelji so se tega lotili, nekateri 
TROBLA INTERVJU 35 

ne. Sama sem bila soavtorica nekaterih ucnih nacrtov in zavedam se, da imamo v ucnih nacrtih, seveda odvisno od pred-meta, vsaj 20 % balasta. Ne vem, zakaj se je potrebno v cetrtem razredu nauciti ucinek tople grede, ce se to ponavlja še v 6. in 7. razredu. Neka prevetritev po vertikali od drugega do devetega razre­da bi bila smiselna. Sedaj je bila neka možnost, a po drugi strani nismo vedeli, katere od teh vsebin so lahko vkljucene v Nacionalno preverjanje znanja. K temu, kaj izlociti, kaj se nepotrebno ponavlja, je potrebno pristopiti bolj strokovno. V sedmem, osmem in devetem razredu se izkaže, da imamo otroke, ki so sposobni, a se niso pripravljeni uciti. In kasneje v življenju se izkažejo kot odlicni delavci na podrocjih, ki jih zanimajo. A prav te ucence mi tako težko spravimo cez ke­mijo, anglešcino ali kateri drug predmet in jim povzrocamo frustracije. In ko se nas ta otrok reši, postane kasneje lah­ko odlicen in uspešen clovek. Prej pa mora cez težko pot dopolnilnega pouka, dodatnih ur pomoci. Nekdo za nekaj ni. Je pa za drugo podrocje odlicen. Šola bi morala imeti možnost, da prepozna te stvari. V osnovni šoli je stvari prevec, saj mora dati osnovo za ucenca, ki gre v po­klicno šolo in tistega, ki gre v gimnazijo. A kdor gre v gimnazijo, bo dolocena znanja tako ali tako moral os­vojiti. Najti moramo mocno podrocje vsakega otro­ka in mu dati možnost, da se tam razvija in doseže rezultate. To prinaša zadovoljstva, ki pomagajo kompen­zirati šibka podrocja. Otrok ti tako lažje sledi. Druga stvar je, da morajo biti otroci pri pridobivanju zna­
nja aktivni, morajo sodelovati, morajo raziskovati. Treba se je pripraviti, da jih navdušiš, in nato pustiti, da sami najdejo pot. Zato je veliko dela prej. Pri ucitelju pa najtežje prenašam, da se da domaca naloga in se je ne pregleda in ne da po­vratne informacije. Ce se je otrok trudil, mu je treba to povedati. In ce se ni, mu je treba ravno tako povedati. Otroci so nagnjeni k temu, da gredo po liniji naj­manjšega odpora. 


Ceprav naj bi bile vse osnovne šole enake, v cem smo v Lašcah boljši oz. slabši od drugih osnovnih šol? 
Malce smo šibki v povezovanju na mednarodnem podrocju z mednarodni-mi projekti. Pred koronskim obdobjem smo se sicer povezali z eno šolo na Kitaj­skem; tu je bil tudi predstavnik slovensko kitajskega prijateljstva. Poslali smo tudi nekaj naših stvari v paketu na Kitajsko, za kar so se nam zahvalili s filmckom. 
Dobri pa smo v tem, da izkoristimo prednost majhne šole. Poznamo otroke in ko opazimo, da so šibki, to hitro zazna-mo. Ne glede na to, za katero podrocje gre (financno, ucno, socialno). Tu stopi-mo v stik s starši in jim pomagamo. Cilj je, da najdemo otroke in jim pomagamo, še preden postanejo žalostni. Izpostaviti že­lim, da imam odlicno pomocnico, ki svoje delo opravlja kot poslanstvo. Mocni smo tudi na športnem podrocju, za kar gre ve­lika zahvala gospodu Novaku. 
Kako sodelujete z lokalno skupnostjo? 
Cutim zaupanje s strani obcine in žu­pana; lahko poklicem kadarkoli in vpra­šam karkoli. Vzpostavljeno je zaupanje, ki je temelj za sodelovanje. V tem casu sem res vesela, da se je zacelo graditi šolo na Turjaku in vse pohvale županu in zaposlenim na obcini, da je to uspelo. Nisem si predstavljala, da bo istocasno prišla na vrsto še investicija v kuhinjo in kotlovnico. Da je obcina pristopila k re-ševanju te problematike, sem izredno hvaležna. Za zelo veliko stvari sem v živ­ljenju hvaležna. 

Ucenci imajo razlicne sposobnosti. Kakšne možnosti imajo nadarjeni ucenci na eni strani in kako skrbite za tiste z ucnimi težavami? 
Za nadarjene, ki jih prepoznajo ucitelji in razredniki, imamo na voljo dodatni pouk in jim omogocamo razvoj na podrocjih, kjer so mocni, in udeležbo na raznih tek­movanjih. Šibkejši imajo dopolnilni pouk, odlocbe, imajo ucno in drugo pomoc, tudi individualne ure; imamo tudi tutorstvo, ko so si v pomoc sošolci. 
Otrokom vedno govorim, da so v živ­ljenju tudi krivice; pomembno je, da se naucijo, kako se z njimi spopadati. Zato smo že zelo zgodaj uvedli POPSZ ucen­ce, to so kratice vrednot, ki jih skušamo živeti, torej poštenost, odgovornost, prijateljstvo, spoštovanje in znanje. Tisti ucenci, ki niso ucno na najvišji ravni, ima­jo možnost živeti te vrednote in prejmejo enake plakete kot tisti z dobrim uspe­hom, ki se vpišejo v zlato knjigo. 
Druga stvar, na katero otroke nava­jamo, je dobrodelnost. Zame je izjemen dogodek Tek hocem, zmorem, tecem. V tega se je vkljucil tudi župan; tekla sem tudi jaz. To je bil izjemen dogodek, zara­di epidemije na žalost samo dvakrat. 
Koronski cas je nedvomno prizadel Kako gledate na vse pogostejšo rabo digitalnih orodij? V cem je njihova prednost in slabost? 
Ce se to vzame zrelo, odgovorno in je to ena od oblik in metod dela za cim mocnejše in hitrejše pridobivanje znanja, se lahko vkljuci in je to odlicno. Vedno pa je vprašanje, kaj je prava mera. Tu so prvi starši. V šoli imamo prepoved mobitelov, cesar se tudi držimo. Ampak mislim, da v teh casih otroci pridejo prehitro do tega in potem je prehitro predolgo in prevec uporabe. Vemo, da prepogosta uporaba vodi v odvisnost. 
Kakšen je vaš pogled na obstoj po­družnicnih šol? Glede marsicesa to ni racionalna odlocitev. Katere pa so prednosti? 
Prednost je z vidika prijaznejše soci­alizacije ter možnost biti v prvih razredih v domacem okolju in tudi delovati v do-macem okolju. Na podružnicnih šolah se izoblikuje obcutek pripadnosti, ker je ce­lotna zgradba manjša; manj je oddelkov; manjše je število ucencev in to dobro vpliva na otroke. 
Vcasih so sicer imeli težave pri vklju-cevanju v centralno šolo, a tega sedaj ni vec. Ucitelji med seboj zelo sodelujejo, tudi preko razlicnih dejavnosti, tako da pridejo otroci na centralno šolo zelo su­vereno. Kateri so po vašem mnenju glavni problemi našega šolstva? 
Problem je, da je ucitelj lahko vsak, ki konca izobraževanje. Ucitelj je mnogo vec kot clovek s pedagoško fakulteto in to bi moral biti tudi nek pogoj. Rekla bi mor­da nek sprejemni izpit, da se ugotovi, ali si nadarjen za to delo. Ucitelj preživi z otro-
ucni proces. Se bo to znanje nadok­nadilo v naslednjih letih? 
Pricakujem odgovor­nost uciteljev. V zakljuc­ku imamo navodilo, da vsak od uciteljev zapiše, kaj ni uspel predelati. To je naš interni dogovor. In to bo izhodišce za nasle­dnjo leto in verjamem, da bomo to postopno na­doknadili. 

TROBLA INTERVJU 37 
ki toliko ur, da je to treba delat s strastjo. Na drugi strani je problem, da imamo na naši šoli vec kot 30 otrok z odlocbami. To se kar množi. Od vsepovsod otroku, npr. enemu otroku, pomagajo trije odrasli, razrednicarka, specialna pedagoginja, lo-goped … Zasipamo ga z vsemi temi doda­tnimi možnostmi in naenkrat je vsega pre­vec. Predvsem jih moramo zaceti vzgajati v samostojnost in odgovornost. Vcasih je prevec slabše kot premalo. 
Koga bi v obdobju vašega ravna­teljevanja izpostavila kot nekaj posebnega? 
Kot nadarjenega ucenca se bom naj­bolj spominjala Drena Grudna, ki je ne­verjeten clovek. Šola je izdala prvo knjigo njegovih pesmi. In to je bil eden najlepših zakljuckov šolskega leta. Ko je odzvanjal zadnji ton, ki ga je zaigral, je ta odzvanjal vso njegovo velikost in širino. Izpostavila bi tudi obisk Petra Prevca, ko smo mu od­nesli knjigo, ki smo jo zanj napisali ucenci in ucitelji naše šole. Je eden izmed ljudi, ki jih najbolj cenim ne glede na zdajšnje re-zultate. Ker dela, se trudi, gara in je skro-men. Prišla sem do spoznanja, da so vsi veliki ljudje skromni. Tisti, ki pa delujejo pomembno – tam je veliko napuha. 
Kaj bi s tem vedenjem, ki ga imate ob odhodu v pokoj, spremenili? 
Ja, vcasih bi veckrat podelila delo in s tem pokazala vec zaupanja do sodelav­cev; veckrat bi se posvetovala z njimi. 
Cemu se boste posvetili v recimo temu, bolj umirjenem obdobju življenja? 
V dvojini tistemu, kar mi bo prišlo naproti. 



SPREJEM ODLICNIH DEVETOŠOLCEV 
PRI ŽUPANU 
Nika Perovšek, obcinska uprava 

Ob zakljucku šolskega leta je župan sprejel najuspešnejše devetošolce. Na krajšem srecanju, ki je letos potekalo na Trubarjevi domaciji na Rašici, jih je nagovoril in jim cestital. Ob tem jim je podaril knjigo Nataše Strlic in Damijana Stepancic: Osamosvojitev – skoraj vse o poti k lastni državi. Letošnji prejemni­ki nagrad za odlicen uspeh v devetem razredu so: Tristan Alex Hocevar, Tia Kujavec, Sara Modic, Lola Petrovic, Urh Zelnik, Matej Žagar, Eva Fajfar, Neja Zabukovec, Žak Tomšic Tekavcic, Ažbe Gradišar, Lea Fileš, Kaja Gr­car in Rebeka Merljak. Ucence so na sprejemu pri županu spremljali razre­dnika Marija Lampret in Renata Lesar Hržic ter ravnateljica mag. Metoda Kolar. Iskrene cestitke odlicnim devetošolcem in vsem ucencem, ki so letos uspešno zakljucili šolanje na Osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašce. 



ZA PRVOŠOLCE SE JE KONCALO ZANIMIVO LETO 

Branka Levstik 
Prvo leto izobraževanja je za naše prvo­šolcke minilo zelo zanimivo. Vsi veseli in v pricakovanju so septembra vstopili v prvi razred. Komaj smo se navadili drug na drugega, spoznali prostore v šoli, so-šolce, se povezali z devetošolci, že se je zacelo šolanje na daljavo. V upanju, da bodo pocitnice podaljšane »le za en teden« in da se cim prej vrnemo v šolo, smo zaceli z delom na daljavo, ki pa je kar trajalo in trajalo. Kmalu so se otro­ci navelicali le dela z navodili, ki so jim jih posredovali starši, in zmanjkovalo je snovi za utrjevanje, saj smo bili v šoli samo slaba dva meseca. Zacenjali smo se videvati preko videokonferenc. Sprva so bili otroci prestrašeni in so potrebovali kar nekaj casa, da so se na tako delo pri­vadili. Pri tem so scasoma postali pogu­mnejši in vse bolj spretni. Potrebovali so še pomoc pri prijavi na videokonferenco, vendar so dolocene stvari na racunalniku že obvladali. Tako smo imeli videokonfe­rence v dopoldanskem in popoldanskem casu. Preko videokonference smo izpe­ljali tudi razredno prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Z devetošolci smo si izmenjali vošcilnice.  Otroci so pot-rebovali pomoc staršev pri pošiljanju risb preko racunalnika. Konec januarja smo se koncno vrnili v šolo. Prvošolcki so bili dlje casa doma kot v šoli. Ponovno je bilo treba vzpostaviti red, ponoviti dogovore, se prilagajati in seveda potrebno je bilo zjutraj zgodaj vstati. Pocitnice v februarju smo nestrpno pricakovali in se tudi veseli vrnili v šolo. Otroci so se navadili na no-šenje mask v skupnih prostorih in na to, da se z otroki drugih razredov ne družijo v telovadnici ali na igrišcu. V maju smo izpeljali plesni dan s plesno šolo Miki in rolanje na igrišcu. Otroci so bili vsa­ke spremembe zelo veseli. Potem pa je prišel tudi težko pricakovani dan, ko so se popoldne vrnili nazaj v šolo s spalno vreco in pižamo. Dogovorili smo se, da smo prespali v razredu – »v mehurcku«. Da bomo lažje zaspali, smo šli pred tem še na pohod. 1. a se je odpravil do Malih Lašc, 1. b pa do Svetega Roka. V šoli smo imeli bogato vecerjo, ki so nam jo prip­ravile naše kuharice. Ker je bilo zunaj še zelo svetlo in zato prezgodaj za spanje, smo šli še v telovadnico. Sledilo je na­josnovnejše umivanje in pižama žur. Zjut-raj smo pospravili razred in nadaljevali z delom, ceprav malo bolj pocasi. Veliko smo se tudi igrali in kot zanimivost – igra je bila mirna in tiha.  Dogodivšcin v juniju pa še kar ni bilo konca. Ko so devetošol­




cloveku olajšali trpljenje in mu pomagali do cilja – živeti z manj tesnobe, premagati strahove in se z dvignjeno glavo spoprijeti s težkimi in stresnimi življenjskimi situacijami, da bodo lahko dosegli vse, kar si želijo. V knjigi so pred­stavljene prakticne vaje in tehnike za spoprijemanje s stresom in tesnobo, kot tudi vsa potrebna pojasnila, da razumemo ozadje in smiselnost vsake od pripravljenih strategij, vaj ali tehnik. Najvecji del prirocnika so prakticne vaje; vsebuje tudi ocenjevalne lestvice in domace naloge, s katerimi boste lažje razumeli vašo tesnobo. Vaje cujecnosti so pripravljene za to, da vam pomagajo obvladovati tesno­bo v sedanjem trenutku. 


Mladinski oddelek Stripi 
Wirbeleit, Patrick ; Heidschötter, Uwe: Škatla. [5], Matemagija 
Zavod VigeVageKnjige, 2021 
Peti, zaenkrat zadnji del Škatle se pricne z vajo za gledališko predstavo, v kateri v vlogi Lisjaka nastopa tudi Ahac, ki pa mora še nekoliko povaditi besedilo, da ne govorimo o preglavicah, ki mu jih povzroca matematika. Pozabil je na domaco nalogo v delovnem zvezku! Vikend je unicen, Ahac pa siten kot ponedeljek zjutraj, ker mu racunanje ne gre od rok. Odpravi se torej na obisk k carov­niku Zvizdanu Palicki in Škatli. Zunaj zapade sneg, prijatelja pa med carovnikovo odsotnostjo najdeta in poskusita enega od njegovih napojckov, superracun-ski napoj, ki naj bi pomagal pri reševanju matematicnih nalog. A stvari se, jasno, zapletejo ... pazlji­vo s kolicino! Združuje gledališce, matematiko in magijo ter pred­vsem koš prijateljstva in kancek dobrih manir, da o »kidanju« snega sploh ne govorimo! 
S seboj ima samo rdec kovcek. Deklica je pozabila, kako ji je ime, zato ji vašcani recejo Najdenka. Na bregu si postavi svojo kocico in stolp iz avtomobilskih gum. Toda prebivalci Puhljevega gozda me-nijo, da tako ne more živeti. Nekdo jo mora vzeti k sebi! Toda kdo? Veliki Juš? Doktor Hendrik? Pek z enajstimi sinovi? Kaj ce za nap-lavljeno deklico ni mesta v tako prikupni vasici, kot je Puhljev gozd? Morda so z njo same težave? Spomnimo se samo kolobocije z medvedom iz Puhljevske hoste. Ali celotnega cirkusa, ko je hotel gospod Valjon postaviti zabavišcni park! In tudi tistega trenutka, ko je Najdenka preprosto izginila. 


Odrasli oddelek Spomini 
Paltén, Kristina; Wahren Sta-ttin, Desirée: Brez strahu 
Didakta, 2021 
Kristina Paltén, svetovna rekor­derka v teku na tekalni stezi, se je jeseni leta 2015 odlocila preteci Iran, da bi s tem preizkusila samo sebe in premagala svoje strahove. Ji kot ženski lahko sami uspe dva meseca vztrajati na cestah dežele, v kateri je v veljavi šeriatsko pravo? Njena neustrašnost jo tako vodi po 1840 km dolgi poti, polni samotnih pokrajin, majhnih vasi in velikih mest. Na potovanju postaja vse bolj ocarana nad gostoljubnostjo domacinov, a obenem na svoji lastni koži obcuti, kako si clovek v deželi, v kateri domnevno na­kljucne odlocitve lahko vplivajo na življenja ljudi, vse manj upa izreci tisto, kar si misli. Kristina Paltén je pustolovka, predavateljica in tekacica. Desirée Wahren Stattin je novinarka in pisateljica. Po knjigi so posneli tudi dokumentarni film. 
Poletni obratovalni cas od 21. 6. do 28. 8. 2021 • ponedeljek 12:30–19:00 
• 
torek in sreda zaprto • cetrtek 12:30–19:00 • petek 8:00–15:00 

• 
sobota in nedelja zaprto 



Odrasli oddelek Kriminalni romani 
Širok, Mojca: Evidenca (trilo­gija) Rim-Ljubljana-Bruselj 
Mladinska knjiga, 2021 
V zaspani soseski v središcu Lju­bljane nedalec od predsedniške palace policija najde truplo. Trije mladi novinarji novicarskega sple­tnega portala odkrijejo mahinacijo z zemljišcem ob najvecjem leta­lišcu v državi, v katero sta vple­tena vplivni poslanec in podjetje s sedežem v davcni oazi. Znana televizijska novinarka na soocenju kandidatov za evropske volitve pomembnega ministra obtoži, da je bil sodelavec nekdanje jugoslo­vanske službe državne varnosti. Razkritje identitete trupla privlece iz pozabe temne sence preteklosti in klobcic, v katerega so zapleteni kriminalisti, politiki, poslovneži in novinarji, se zacne odvijati z vrtoglavo hitrostjo. Politicna srhljivka je polna preobratov in presenecenj, napeto branje, ki govori o zabrisanih mejah in prik­ritih povezavah v svetu politike, kriminala in medijev. 

TROBLA KNJIŽNICA 41 


Odrasli oddelek Diete in zdrava prehrana 
Perlmutter, David; Perlmutter, Austin: Negovani možgani 
UMco, 2021 
Dandanes beležimo vse vecjo izpostavljenost spletnim tehno­logijam in zaslonom vseh vrst, ki utrujajo in obremenjujejo naše možgane ter jih potiskajo v stalno hlepenje po takojšnih nagradah; razburjamo se zaradi nenehnih slabih novic, ki naše telo potiska­jo v stalni stres, ter doživljamo zasvojenost s predelano hrano, ki povecuje vnetja v našem telesu in škodljivo vpliva na naše možgane, kar vodi v tesnobnost in vse vecjo odsotnost empatije. Vse to se je v casu pandemije samo še poveca-lo. Kako zaustaviti in preobrniti ta strupeni cikel? Avtorja, prvi je priznani nevrolog z dolgolet­nimi izkušnjami, drugi pa mladi specialist interne medicine, v knjigi ponudita izhodišca za boljše negovanje naših možganov v prihodnosti. Zmanjšana izposta­vljenost tehnologijam, vec casa, preživetega v naravi, kakovo­stnejše spanje, bolj zdrava hrana, cas za meditacijo in redno telesno vadbo so elementi, ki jih podrob-no analizirata. Njihovo razumno vkljucevanje v vsakdanje življenje vas popelje na pot bolj zdravega, polnega in zadovoljnega bivanja, pri katerem bodo dobro delovali tudi vaši možgani. 
Poletne bralne dogodivšcine 
s Poletavci in Najpoletavci 
Igor Likar 

Poletje je cas, ko v Mestni knjižnici Ljubljana posebno pozor­nost namenjamo mladim bralcem, zato že enajsto leto zapored vabimo k pocitniškemu branju vse osnovnošolce in srednješolce. 
S sloganom »pol ure branja na dan prežene dolgcas stran« spod­bujamo otroke od sedmega do dvanajstega leta k 30-dnevnemu po­lurnemu branju, ker tako utrjujejo svojo bralno tehniko in pridobi­vajo bralno navado. Ctivo si izbirajo samostojno, lahko pa ideje za branje poišcejo v vsakoletnem Prirocniku za branje kakovostnih mladinskih knjig, v paketih Macek v žaklju za otroke in na prilo­žnostnih knjižnih razstavah. Poletavci, ki med poletjem osvojijo priznanje, lahko to jeseni v šoli po predhodnem dogovoru z men-torjem uveljavijo kot eno prebrano knjigo za Bralno znacko. Vsak Poletavec lahko v svoj bralni seznam zabeleži eno reševanje sple­tnega kviza Robinzonijada. 
V poletni bralni akciji je združenih že sedemnajst slovenskih splošnih knjižnic; vsako leto se razveselimo tudi nekaj mladih slovenskih bralcev zunaj slovenskih meja (Bosna in Hercegovina, Italija in Nemcija). Na spletni strani www.poletavci.si lahko mladi spremljajo namige za poletno branje in oddajo izpolnjene bralne sezname. 
NajPoletavci od trinajstega do petnajstega leta v casu poletnih pocitnic preberejo tri obsežnejše knjige po svojem izboru in odda­jo svoje mnenje o tem, kateri knjižni junak jih je najbolj navdušil. Tudi njim so na voljo predlogi za zanimivo in kakovostno pocitni­ško branje; knjigo si lahko izposodijo tudi na portalu Biblos.si. 
Konec septembra bomo vse poletne bralce, ki so pravocasno oddali svoje sezname ali mnenja o prebranem, povabili na zakljuc­no prireditev, kjer bodo prejeli majico in priznanje ter sodelovali v nagradnem žrebanju. 
Hvala za pozornost. 




Pesem si 2021 
izid zbornika in kratki film Pesniške razglednice 2 
Ana Porenta 

Pred Trubarjevim 513. rojstnim dnem je v soboto, 5. junija 2021, iz­šel letni zbornik poezije z najživah­nejšega slovenskega portala www. pesem.si, ki domuje v naši obcini na Kukmaki. Pesem si 21 na skoraj 370 straneh prinaša poezijo vec kot 80 avtoric in avtorjev, ki prihajajo iz vseh slovenskih pokrajin in v tu­jejezicnem poglavju tudi s podrocja bivše skupne države, iz srbsko, hr-vaško in bošnjaško govorecih dežel. V zborniku najdemo poglavja, ki so že stalnica pesniških knjig Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti: Pesem si izbrana, Podcrtana, Za otroke, Tujejezicna, Prevedena, Uredniška. Ob koncu zbornika so vsi avtorji tudi kratko predstavljeni. 
Tokratni, 15-letni zbornik smo uredili Lidija Brezavšcek, Luka Be­nedicic, Senada Smajic, Sara Špe­lec, Helena Zemljic in Ana Porenta. Za prelom in oblikovanje je pos­krbela Gaja Grešak. Knjigo lahko posvojite preko spletne knjigarne www.knjiga.org. Izid zbornika sta podprli Obcina Velike Lašce in Ob­

TROBLA KULTURA 43 



cina Sodražica, za kar smo jima iz srca hvaležni. 
Tudi letos smo se odlocili, da knjigo pospremimo na pot s krat­kim filmom. Naslovili smo ga Pesniške razglednice 2 (spomni-mo, lani smo že naredili podoben film) in v njem predstavili vse pe­smi – izbranke letnih casov. Za vsak letni cas namrec na Pesem si dobimo zmagovalno pesem, ki jo izglasujejo bralci, uredništvo pa izbere pesem letnega casa, kratko pesem, pesem vformiter tujejezicno pesem. Letos so po za­slugi prevajalcev s portala na filmu predstavljene tudi slednje, tako da v polurnem filmu prisluhnete vsem dvajsetim izbrankam pre­teklega pesniškega leta. 
Snemali smo na razlicnih kon­cih in krajih Slovenije; najvec pe­smi je posnetih na velikolaških tleh, posamezne pa so nam poslali avtorice in avtorji iz svojih krajev ter urednice in urednik s primor­skega, gorenjskega, štajerskega konca in celo iz Španije. Nekaj pesmi smo na film prenesli z Nejo Štaba Pecnik in Matejem Polzel­nikom, ki sta zastopala igralsko ekipo Gledeja iz KUD Primoža Trubarja Velike Lašce. Scenarij in režijo sva prispevala Gregor Gre­šak in Ana Porenta, montažo fil-ma, oblikovanje napisov in glasbo pa smo tudi tokrat zaupali Danu Grešaku, ki nas je znova presene­til, da je tako raznolike posnetke združil v gledljiv in ocarljiv pesni­ški kratki film. Še vedno si ga lah­ko ogledate na YouTube kanalu Pesem si!, kjer imamo objavljene tudi druge video pesniške vsebine. 

In kaj lahko recemo o poeziji v preteklem pesniškem letu? Po-menila nam je zatocišce, pribeža­lišce in srecevališce tudi v koron­skih casih. Zbornik Pesem si 21 je prepreden z vdolbinicami, rovi, brazdami, vršicki in poganjki, na katere so se ujemale za ta cas tako znacilne besede. Poezija in epide­mija se morda nikjer ne rimata, a obe boste našli tudi med odkriva­njem letošnje pesniške bere s por­tala www.pesem.si. Vabljeni torej v svet poezije s kratkim filmom Pesniške razglednice 2 in z zbor­nikom Pesem si 21. 

Konstelacija 
dvajset let smo se pozdravljali potem je vzšla luna ki je bila ogromna ogenj je prasketal padala je rosa polži so grizli našo in njihovo solato samo govorili smo o soli, sodi in pivu prešteli smo narašcanje in usihanje življenja na vasi omenjali daljne znance in prijatelje naštevali nove iz tujih dežel nazdravljali smo iskram ki so frlele z zelišcnimi žganicami grizljali rukolo, zeleno, sir pojoc smo lezli cez polnoc vse zvezde so bledo vztrajale videli smo jih kljub lunini svetlobi severnica, labod, kozorog, medved andromeda, kasiopeja, pegaz, zmaj mali pes se je zaganjal v velikega vlekli smo ju narazen in se smejali postajali smo vse bolj glasni imeli smo vse vec skupnih spominov 
naša vrata so odprta za vas in vaša nikoli niso bila zaklenjena 


Literarna skupina KUD Primož Trubar z Mentorico Ano Porenta ali 
kako postanešrazmišljujoci clovek 
Aleksandra Marijanovic 
Jutro. Sobota. V prejšnji Sobotni prilogi delam zapoznelo »domace branje« in preberem pogovor s pe­snico Barbaro Korun. Berem in raz­mišljam, kako zelo je predana svoji ideji spodbujanja ženske pesniške pisave pri nas in v svetu. Našla je svoj smisel in svojo pot. Umrla bo brez obžalovanj, da ni izživela svojega poslanstva. Ona živi presežno živ­ljenje. Zavidam ji to veselje do dela in predvsem pridnost. Potem pogle-dam sebe, še v pižami, ob mizi, s ko­lenom pod brado, in mi je jasno, da je naglavni greh nas vseh, ki nismo kot ona, pravzaprav lenoba. To nas vse loci od cesarkoli, kar bi radi dosegli na kateremkoli podrocju. Nedavno mi je moja najboljša prijateljica Eva rekla, da bi se lenuhi morali drugim pravzaprav zelo smiliti, ker je leno­ba kot kronicna bolezen, ki se je ne moreš znebiti, križ, ki ga nosiš vse življenje. Nasmehnem se, ko se v mislih zagledam zgrbljeno z velikim crnim križem na hrbtu. A nasmešek izgine, ko me potem presune, kako mi življenje polzi med prsti – poca­sna sobotna jutra s kavo in casopi­som in z razmišljanjem, kaj vse bi bilo vendar bolje delati kot to. Potem se zacne premlevanje od tolažbe, da je v bistvu vse v redu ali vsaj dovolj dobro, do prepricanja, da nic ni do-volj v redu in da bi bilo lahko vse še veliko bolje. 
Najbolj pa z zavistjo berem, pos­lušam in gledam prav ženske, ki imajo v sebi nekakšen notranji žar, veselje, neko energijo, s katero tiho obsijejo vse okrog sebe. Delajo kaj, s cimer pušcajo neizbrisljivo sled v sebi in v drugih. In taka je tudi naša literarna mentorica, prijateljica in pesnica Ana Porenta. Najbrž si še sama ne predstavlja, kako zelo spreminja ljudi, ki imamo sreco, da smo ne samo clani njene literarne skupine, ampak tudi njeni prijate­lji. Še danes se evolucijski biologi in lingvisti ne morejo zediniti okrog teorije nastanka jezika, a jaz sama sem kot laik prepricana, da se je jezik razvil do sedanje neverjetne stopnje razvoja predvsem zato, ker je v na­ravi cloveka mocna potreba po tem, da z drugimi delimo svoj notranji svet, svoje misli, custva. In kaj je li­terarno ustvarjanje drugega kot to? Ubeseditev našega notranjega sveta. Znanstveno dejstvo je, da se z govor­jenjem in pisanjem razvija leva po­lovica možganov, in to vse življenje. Nanofiziki pravijo tudi, da nas vsako srecanje z drugim fizicno spremeni na atomskem nivoju. Zato lahko po­polnoma argumentirano trdim, da sem zaradi odlocitve, da se vpišem v velikolaško literarno skupino, dru­gacna. Ce bi me Ana ne pregovorila, ne bi spoznala tako modrih in toplih ljudi, s katerimi smo se zaradi prepo­vedi zbiranja družili preko Zooma, se skupaj veselili izida zbornika VEZje, z branjem svoje poezije sodelovali na posneti proslavi za Prešernov dan 8. februarja in na prireditvi Knjižnica pod krošnjami, a se srecevali tudi na zasebnih druženjih, polnih smeha in tudi petja ob Srecovem igranju na kitaro ter zavedanja, da je naša skupina nekaj dragocenega. Letos smo se povzpeli tudi na Krvavški gric (1033 m) in za naslednji vzpon dolo-cili sv. Ahac. V teh urah ustvarjanja in druženja smo vsi clani preko po­govorov, branja in pisanja navdiho­vali in bogatili drug drugega ter tudi same sebe, se smejali in vcasih tudi jokali do solz, najveckrat pa gotovo od vzhicenja zaradi lepote estetskega užitka in obcutka, da se nam je uspe-lo dotakniti tiste prave umetnosti. 


Odkar je zoologinja Jane Goodall z opazovanjem šimpanzov zavrgla definicijo, da cloveka od živali loci zmožnost izdelave in uporabe orod­ja, in dokazala, da imajo tudi živali znacaj in sposobnost custvovanja ter skrbi za druge, je po mojem pre­pricanju edina prava razlika prav sposobnost ustvarjati in doživljati umetnost v vseh njenih oblikah. In že ko berem in pišem, se pocutim kot misleci clovek, saj živali ne znajo ne brati ne pisati. Brez umetnosti, kul­ture pa bi ljudje samo spali, jedli, »lo­vili« hrano v službi ter tako skrbeli za svoje gnezdo in za golo preživet­je sebe in svojih potomcev. Skratka, vecino casa sem tudi jaz res samo žival, ki pa se prav zaradi Ane in nje­ne literarne skupine trudim dvigniti nad raven golega obstoja in poseci po presežnem tudi tako, da kaj razmis­lim in napišem, kot sem na primer napisala pesem Anina hostija za praznovanje njenega rojstnega dne. In šele potem vem, da nisem le žival, ki samo preživi dan za dnem; sem tudi razmišljujoci clovek, vreden svojega imena, ki naj bo tudi zname­nje za vse nas. Homo sapiens. 
TROBLA KULTURA 45 


Anina hostija 
V Aninih sivecih laseh gnezdi jokajoca lastovka, ki se nikoli ne preseli na jug, ker rada domuje v njeni toploti. Iz mehkih pesniških oci se ji še vedno svetijo dragulji, nabrani v domacem Slatniku na rosni travi, po kateri so tekale njene bose otroške noge. V drobovju ji rastejo deževni gozdovi, prisojni vinogradi in muljasta mocvirja z lokvanji. Skozi srce ji tecejo slapovi, potoki in reke, ki se cez njeno narocje izlivajo domov v morje. Njene nosnice hranijo vonj po domacnosti kuhinje stare mame, ki ji je zapustila sebe in svoj glas. V mehkem trebuhu, iz katerega je rodila sina in hcer, sedaj nosi svojo ostarelo mamo, ki hrani kokoši, in skljucenega oceta, ki ji je na skrivaj prinesel hostijo, ker ni vedel, da ima njegova hci že svojo cerkev, zgrajeno iz knjig, in svojega boga, ki je sama ljubezen. In da druge vere ne potrebuje. Z njenega jezika se kotalijo besede kot zlati orehi, mi pa jih željno pobiramo, prebiramo, tresemo, tremo, lušcimo in si jih tlacimo v usta, da bi še mi dobili to njeno hostijo za pokoro, za odrešitev, posvetitev, in potešitev, da bi nas v dolgih noceh ne preganjali strahovi kot tuleci volkovi. Besede, samo še besede, nas tolažijo z mehkim mahom, ki bo enkrat obrasel tudi naše, vedno pocasneje se vrtece mlinsko kolo, ko se bo iztekel cas, ki ga poganja, in bomo slišali glas, ki vse nas že od davnine klice tja prek, v migotanje zvezd, brbotanje globin, v belino, v tišino, v brezbesedje, v rojevanja in umiranja sosledje. 

Tako kot lani bomo tudi letos sodelovali v Knjižnici pod krošnjami in tako s tem lite-rarnim dogodkom na Trubarjevi domaciji pocastili leto, ki je posveceno 140. oble­tnici smrti Josipa Jurcica. Ce želite z nami poklepetati ali pa se nam mogoce tudi pridružiti v naslednjem šolskem letu, nas najdete na tem idilicnem prizorišcu nas­lednje 4 nedelje ob 15.30, in sicer 27. 6., 

4. 7. ter po pocitnicah 29. 8. in 5. 9. 

To razstavo sem naslovila kot ZDRUŽITEV, ker me platno, les in steklo kot mediji mocno privlacijo. Do nedavnega sem te medije raziskovala loceno, tu pa je zdru­žitev platna, lesa in stekla. Tako so z ene strani slike na platnu, ki jih okvirja lesen okvir; z druge strani roko podajajo steklene slike, ravno tako v lesenem okvirju. Stisk roke je zlitje platna, stekla in lesa. Moje slike so izdelane mnogoplastno, zato vsaka slika žari in vibrira z vsemi barvami, ki so njen sestavni del. Tako tvo­rijo svoj energijski svet in dvig energijskega nivoja. 
Mojca Borko 
V aprilu in maju letos je bila v ga­leriji Skedenj na ogled samostojna razstava z naslovom ZDRUŽITEV avtorice diplomirane slikarke Moj­ce BORKO. Že desetletje jo pozna-mo, saj je vsako leto udeleženka na srecanjih likovnih umetnikov na Trubarjevini in sodeluje na skupin­skih razstavah. Tokrat nam je svoje ustvarjanje razkrila celostno in nas s svojimi deli kar malo presenetila. 
Kljub drugacni predizobrazbi je uresnicila željo in umetniško nadar­jenost dopolnila na Šoli za obliko­vanje. Nato je študij nadaljevala in diplomirala na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Njeni profe­sorji so bili Silvester Plotajs Sicoe, Dare Birsa, Marko Butina, Mladen Jernejc in Huiqin Wang. Predala se je ustvarjanju zaradi notranje potrebe, z veseljem in vso resnostjo. Sedaj je v najboljših ustvarjalnih letih, s svojo izoblikovano filozofijo, stilom in z uporabo njej lastnih postopkov v ob-delavi materiala – lepljenega stekla. 

Razvila je kompleksno tehniko preoblikovanja stekla z obsežno pa-leto raznolikih barvnih pigmentov, okvirjenega z lesom. Rezultati so, kot da bi gledali v izsek Picassa v steklu. Njena poraba barv je presenetljiva in 
Po vecmesecnem premoru je bila v galeriji Skedenj med 
16. aprilom in 1. junijem 2021 postavljena nova likov­na razstava, razstava diplo­mirane slikarke Mojce Borko z naslovom Združitev. 
Odprtja likovne razstave žal nis-mo mogli izvesti v tradicionalni obliki, smo pa zato organizirali dve javni nedeljski vodstvi, na katerih je obiskovalce po svoji razstavi popeljala sama ume­tnica. V maju smo posneli tudi pogovor z umetnico o razstavi in njenem ustvarjanju. Z njo se je pogovarjala Helena Grebenc Gruden; posnetek pogovora si lahko še vedno ogledate na sple­tni strani Trubarjeve domacije virtualna.domacija.si. 

izjemna. Njena dela ob viru svetlobe in ustrezni razsvetljavi v prostoru zaživijo v vsej carobnosti in barve se gledalca tako dotaknejo, da se pocuti udobno, dobro in »dvignjeno«. 
To je leta 2004 prepoznala tudi žirija in ji dodelila enkratno podpo­ro Rotary kluba Ljubljana za odlic­nost. Njeni dosežki vkljucujejo tudi sodelovanje na likovnih srecanjih na Rašici s priznanimi avtorji, razsta­vljanju slik na mednarodnem Arts Festivalu v Sussexu v Angliji in na slikarski razstavi v Parizu. Pouce­vala je izdelavo vitraža na šoli Insti­tuto Callegari in koordinirala pustne 
TROBLA KULTURA 47 


maske na karnevalu Zelenega zmaja 2003. Je dinamicna umetnica, ki jo vedno zanimajo novi izzivi. Promo-vira se kot umetnica in zagotavlja mednarodno predstavljanje sloven-ske umetnosti. Pred kratkim je bila na naslovnici in v reviji Zaprebrat, v casopisu Naš casopis. Imela je in-tervju na RA Slovenija, 1. program, in na radiu Slovenia International v oddaji My life, my music. 
Sprehod po razstavi nas popelje med štirimi cikli, ki se nadgrajujejo. Vecino del so klasicne slike na plat-no v akrilu in olju, imenovane cikel slike na platno, z mocnimi barvnimi naplastitvami. Vec takih slik je pove­zala tudi v »instalacije«. Take kompo­zicije je imenovala Gnezda. Drugi ci­kel Vesolje predstavljajo nadgradnjo slike na platno z vložkom lepljenega stekla. Tretji cikel je avtorica ime­novala Baloncek. Dela tega sklopa najlepše predstavljajo tehniko leplje­nega stekla, ki jo je sama razvila. Po-seben izziv so zanjo bili mehurcki, ki so nastali z vbrizganim zrakom. Zato so »slike« še bolj »zracne« in lebdece. Cetrti cikel se navezuje na predmete vsakdanje rabe in opremo interierja, v katere so vkomponirani elementi lepljenega stekla. Tako je dopolnila in dala dodatno vrednost industrijskim izdelkom, ki so unikatni. Vedno je pri­soten mocan barvni ucinek. 

Prof. dr. Mirko Juteršek je napisal, da so vsa njena dela stilsko bližja ab-strakciji in neposredni poduhovlje­nost kot podobam realnega sveta. Njen slikarski svet so abstrahirane barve, povezane s svetlobo. Na svojih likovnih delih ustvarja z barvo izvir-no in individualno doživeto iluzijo cloveku še vedno neznane in skriv­nostne prostranosti. V vseh motivih je poudarjena bolj slutnja kot goto-vost. Zato deluje njeno sporocilo s cutno govorico barv predvsem raz­položenjsko. Koncno podobo doda­jo leseni okvirji, ki jih izdela sama. Ti sliko sicer okvirjajo, vendar je ne zaprejo, temvec ji pustijo, da se širi na vse strani in ji pustijo »dihati«. Povedati moramo še, da se od leta 2002 predstavlja in razstavlja doma in v tujini vsako leto na skupinskih razstavah, od 2005 pa tudi na sa­mostojnih, ki jih je bilo do danes sko-raj dvajset. Tudi pri nas se je v posne­tem razgovoru z menoj predstavila sama; kar nekajkrat je obiskovalce popeljala tudi po razstavi. 
Helena Grebenc Gruden 
In še rezime: 
Ce vsemu videnemu in slišanemu dodamo še vse tiste stvaritve, ki bi jih lahko predstavili samo v sliki, ker so že del neke vgrajene stanovanjske opreme, lahko zakljucimo, da je avtorica presegla meje umetnostne obrti in dosegla višji nivo ustvarjanja. Cestitke in zahvala za lepo razstavo. Želimo ji še veliko inovativnih umetniških trenutkov. 


POD KROŠNJAMI 
20. junij – 5. september 2021 Trubarjeva domacija, Rašica 
V sodelovanju z Zavodom Divja misel (Vodnikova domacija) bomo ponovno gostili Knjižnico pod krošnjami na Trubarjevi domaciji v sencki ob potoku Rašica 
Cas za listanje: 
nedelja, od 20. junija naprej, med 10.00-17.00 
Program 
Poleg brezplacnega branja in listanja knjig bomo v knjižnici gostili pravljicarko za najmlajše; svoje pesmi in druge literarne stvaritve bodo brali lokalni ustvarjalci vseh generacij. Priredili bomo izmenjevalnico igrac in razlicne delavnice. 
Spremljajte naše objave na spletni strani www.trubarjeva-domacija.si in FB domacije. 
Lepo vabljeni! 


Barbara Pecnik | foto: Boštjan Podlogar 
Letošnje leto je v znamenju obeležja 70. obletnice postavitve teme­ljev Trubarjevemu spomeniku na Rašici, zato smo na domaciji ob Med-narodnem muzejskem dnevu, 18. maja 2021, pripravili vsebine za sa­mostojni sprehod med skulpturami Trubarjeve domacije. Poimenovali smo ga Kiparsko sožitje Trubarjeve domacije. 
V vsakem koticku domacije se namrec odraža sodelovanje Trubar­jeve domacije in lokalnih umetnikov. Njihove umetnine ji dajejo edin­stveno podobo, vpeto v osrcje neokrnjene narave.
  Kako se lotite takega sprehoda? V naši sprejemnici poišcite letak, ki vas bo z namigi popeljal po poti med skulpturami. Nekatere najdete hit-reje, nekatere pa tudi malo težje. Preko QR kode in telefona pobrskajte po spletni strani virtualna.trubarjeva-domacija.si in najdite odgovore na postavljena vprašanja. Lepo vabljeni! 
POLETNA MUZEJSKA NOC na Trubarjevi domaciji


Barbara Pecnik 
Tokratna Poletna muzejska noc je bila prav zares poletna noc. Vreme je bilo odlicno, vzdušje prijetno. Priceli smo knjigoveško delavnico v knjigo­veznici zavoda Parnas; nato je sledil koncert glasbenega dueta v zasedbi pevke Nine Virant in Domna Bohte­ta na bas kitari. Mlada glasbenika sta nam postregla z avtenticnimi staro­davnimi tradicijami in novejšimi folk okusi, vse od Bosne, Bolgarije, Koso­va, Slovenije in tja do Amerike. Cu­dovit vokal in mojstrstvo na kitari sta pricarala pravo glasbeno poslastico. 
Nina Virant, domacinka z Rašice, s svojim vsestranskim umetniškim izrazom deluje že vrsto let, z eno nogo na domacih tleh, z drugo na Ni-zozemskem, na številnih podrocjih, od raziskovanja glasbenega izrocila predvsem slovanskih kultur, popa, jazza in vse do eksperimentalnih žanrov, progresivnega rocka, punka in sodobnega gledališca. Nase je kot solistka med drugim opozorila na Festivalu slovenska popevka 2014 in Festivalu slovenskega šansona kar dvakrat zaporedoma. Leta 2019 je otvorila 60. Ljubljana jazz festival s projektom LAS v tandemu z rusko glasbenico in producentko v razi­skovanju zgodb in napevov naših skupnih slovanskih prednikov. Iste­ga leta je diplomirala na prestižnem Jazz konservatoriju v Amsterdamu ter ustvarjala in se šolala pri številnih mednarodno priznanih glasbenikih, kot so Jay Clayton, Claron McFad­den, Joey Blake, Theo Bleckmann, Becca Stevens, Raul Midón in drugi. Leta 2017 je posnela svoj drugi al­bum LiLa z etno/eksperimentalno zasedbo Dvojina, kjer zabriše okvire vokalne razsežnosti; takisto nadalju­je na snemanju EP-ja v sodelovanju z internacionalno 12-clansko punk/"­live" elektronsko/progresivno rock zasedbo Barmy FiveseveN. Svoj prvi album s slovensko pop/coutry zased­bo Lybra je posnela pri rosnih sedem­najstih. V Amsterdamu med drugim sodeluje z gledališko režiserko Ilario Forciniti in je del sodobne gledališke skupine NIM Theatre. Jeseni 2019 je v razprodanem gledališcu Het Amsterdams Theaterhuis z njimi v vlogi protagonistke nastopila v pre­mieri z naslovom Possessions.

 Domen Bohte je diplomant Prins Claus konservatorija, kjer je v letu 2020 magistriral. Je tudi umetni­ški vodja delavnice in festivala Jaz­zinty. Ustvarja in deluje kot basist, studijski glasbenik, producent, skla­datelj in organizator. Svoje izku­šnje iz tujine uporablja v sodobnih in modernih glasbenih praksah. Je clan slovenskih in mednarodnih za­sedb Container Doxa, C H I M E R A, Hiske Oosterwijk kvartet in Austeja Žvirblyte kvintet, bivši in ustanovni clan skupine Mrfy in clan zasedbe Mihe Guština – Guštija. Igral in šolal se je pri mednarodno priznanih glas­benikih, kot so Tim Lefebvre, Wayne Krantz, Evan Marien, Becca Stevens, David Binney, Matt Wilson, Michael Mossman, Jonathan Kreisberg, JD Walter in številni drugi. 
Vecer smo zakljucili s predava­njem Andreja Perhaja Trubarjevi stebri slovenstva. Njegova razmi­šljanja lahko preberete v naslednjem prispevku. 

TRUBARJEVI stebri  slovenstva 
Andrej Perhaj 
V letošnjem letu praznujemo 30. oble­tnico samostojnosti Slovenije. Primož Trubar in ostali slovenski protestan-ti so s prvo tiskano knjigo, prvo slo­vensko slovnico in prevodom svetega pisma v slovenšcino postavili temelje, na katerih se je izoblikoval slovenski narod; na njih je kasneje nastala tudi slovenska država. 
V nadaljevanju boste spoznali raz­mišljanja Andreja Perhaja, dolgole­tnega vodnika na Trubarjevi domaciji, razlagalca življenja in dela Primoža Trubarja o štirih, po njegovem izboru najpomembnejših, Trubarjevih steb­rih slovenstva. 
1. Prva slovenska knjiga 
Izid prve slovenske knjige je tisto temeljno dejanje v zgodovini Sloven cev, brez katerega bi bilo vse druga ce. Je mogocen temelj za nadaljnji razvoj slovenske narodne zavesti. Knjiga je uspešno preživela in se ok repila v viharjih, vcasih v zelo težkih in nevarnih obdobjih, in predstavlja tisti medij, preko katerega se ideje, razmišljanja, pricevanja o dogaja njih prenašajo na kasnejše rodove. S knjigo se artikulira zavest o poveza nosti skupnosti. Trubar se je zavedal, da s knjigo ostanemo in obstanemo. Pisatelji tako postanejo borci za slo vensko kulturo in samobitnost. 
Kako lahko clovek sploh napi še svojemu narodu knjigo, ki nima prakticno nobene tradicije v zapiso vanju svojega jezika? Od kje Trubar ju pogum za tak podvig?Ta izhaja iz njegove globoke in iskrene vere, neverjetne samozavesti, zaupanja v lastne sposobnosti in zavezano sti poslanstvu, da s pisano besedo razodene in posreduje božjo bese do. In seveda njegova brezpogojna ljubezen do “lubih Slovencev”. To pri Trubarju ni le vljudnostna fraza, ampak je treba ta nagovor razumeti dobesedno. Intimno pa je Trubarju knjiga tudi sredstvo, preko katerega v pregnanstvu išce izgubljeni stik s svojimi rojaki, ki ga je prej kot izje men pridigar imel. Knjiga mu je kot luc, ki se napaja iz domovine. 

2. Knjižni jezik 
Knjižni jezik je umeten jezik, ki ga v vsakdanjem življenju nihce ne govori, vendar ga morajo vsi ne gle de na to, iz katerega narecja ali druž bene skupine prihajajo, razumeti. Torej: ce Prekmurec napiše knjigo, jo mora bralec iz Pirana brez težav brati. Enoten knjižni jezik je nujen, kot so nujna pravila pri športu, saj bi bila tekmovanja na višji ravni nemo goca. Knjižni jezik mora zato izvira ti iz živega govorjenega jezika, ki ga nadgradi, sistematizira in standardi zira. Povsod se tako za osnovo vzame osrednje narecje (ob upoštevanju po sebnosti iz ostalih okoliških narecij), ki je obicajno najbolj razširjeno in je zaradi stikov in vpliva razumljivo tudi širše. 
Tako Trubar za osnovo vzame osrednje narecje, ki se govori v Lju bljani in okolici ter v 16. stoletju spada v dolenjsko narecno skupino, kar seveda danes ni slucaj. Njego va izjava, da je pri pisanju izhajal iz narecja rojstne vasi, ne drži povsem, vendar nam domacinom Trubarjev jezik z malo vaje ne povzroca poseb nih preglavic. Trubar je imel izostren 

posluh za jezik in je zelo dobro poz nal jezikovno sliko pri Slovencih. Služboval je v Ljubljani, Laškem, Tr stu in Šentjerneju. Prva žena Barbara je bila iz Kranja. In kot je sam rekel, ni iskal “kunštnih” izrazov. Tako so bile postavljene osnove slovenskega knjižnega jezika in od tu naprej smo Slovenci narod, ki svojo identiteto in samozavest povezuje predvsem z 

TROBLA KULTURA 51 
jezikom. Brez lastnega jezika nas ni. Knjižni jezik je tako še danes zunanji izraz naše notranje podobe. Je odraz slovenske duše. 
3. Vsem Slovencem 
“Na zacetku je bila beseda.” Ta svetopisemska izjava velja tudi za Slovence. Trubar takoj na zacetku Katekizma zapiše, da je knjiga na menjena Slovencem, torej predvsem ali celo samo Slovencem. Besede si Trubar ni izmislil, je pa prvi, ki rabi ime Slovenci v istem pomenu, kot ga razumemo tudi danes. Kot ime na roda. Ime je živelo med ljudmi, le da se je v razlicnih okoljih lahko pojmo valo nekoliko razlicno. Zavest o po vezanosti Slovencev je ostajala pred Trubarjem, a ni bila definirana. Na to kaže kmecki upor 1515 leta. Tak rat so se združeno uprli podložniki na Kranjskem, Štajerskem in Koro škem. Tiskani letak, ki je pozival k uporu se je glasil: Le vkup, le vkup uboga gmajna (gmajna = obcestvo, skupnost). Ta povezanost je lahko le rezultat vecstoletnih povezav in stikov. Ker je bil upor krvavo zatrt, ni obrodil sadu. Trubar tako z eno besedo zgradi temelj, na katerem se potem krepi zavest o skupnosti slo venskega naroda. 


O izvoru Slovencev se lomijo kop ja in se bodo še. Spori izhajajo tudi iz zmede razlicnih imen za poime novanje Slovencev. Za Trubarja in druge slovenske reformatorje dileme ni bilo. Adam Bohoric napiše, da so Heneti Veneti, Vindi, Sloveni ... isto ljudstvo enega izvora. Trubar ele gantno razreši terminološko zmedo z eno besedo – Slovenci. Posledicno se ime uveljavi tudi mednarodno. Tako na nemških zemljevidih besedo Wenden zamenja beseda Slowenen. Trubar tako povzroci internaciona lizacijo imena Slovenci, ki daje tudi ime državi – Slovenija. 
4. Sveto pismo 
Dalmatinov prevod celotnega Svetega pisma leta 1584 je vrh lite rarnega ustvarjanja slovenskih refor matorjev in je najvišje možno kultur no-civilizacijsko dejanje tistega casa. Prevod je ugledal luc sveta le 34 let po izidu Katekizma. Tak skokovit razvoj pisanja je na prvi pogled neverjeten, vendar dokazuje, da je bila slovenšci na že pred Trubarjem izoblikovan in bogat jezik. Brez bogatega in razno vrstnega jezikovnega zaklada bi bil prevod Biblije nemogoca stvar. 
V Svetem pismu prakticno ni stvari, ki je ni. Najrazlicnejša in zelo raznovrstna besedila opisujejo mnoštvo cloveških in družbenih si tuacij ter posegajo na vsa podrocja clovekovega delovanja, razmišljanja in custvovanja. Tako lahko beremo pripovedi, ki so prave sage, kronike, porocila, legalne predpise, preroške vizije, modrostne izreke, himnicno in ljubezensko poezijo itd. Nekatera besedila so napisana v bolj povzdig njenem slogu, druga bolj preprosta. 

Prve slovenske besede, zapisane z zlatimi crkami v Trubarjevi spominski sobi na Rašici 
Slovenšcina je bila torej v 16. stoletju izrazno dovolj mocna, da je prenes la tako zahteven prevod. Prišli pa so tudi ljudje z dovolj znanja in po guma, ki so poskrbeli, da je “beseda meso postala”. 
Za tako obsežen in kompleksen prevod je nujna tudi urejenost pi sanega jezika. Tudi tu potrebujemo standarde, norme, red in pravila. Bo horic je zapisal: ”Mi moramo narediti sestav.” Na tem sestavu je zacel delati že Trubar. Bohoric je napisal slovnico in dolocil pisavo, ki se po njem ime nuje bohoricica in je bila v rabi vse tja v 19. stoletje. Dalmatin pa je vse to znanje udejanjil v praksi. Tako je bil postavljen jezikovni kod za vse naslednje rodove. Prevod so sprejeli tudi ideološki nasprotniki reformaci je in Biblija v protireformaciji ni bila sežgana. Slovensko pisanje tako tudi danes kontinuirano sledi jeziku Dal matinovega prevoda Svetega pisma. Slovenski reformatorji so si v 16. sto letju zadali zelo težko nalogo, a opra vili so jo z odliko. 
V borbo brez kruha za ta ljubi kruhek 
(Lenckova tepka in Goli otok) 
Naj na tem mestu povem še eno neverjetno zgodbo. Mislim, da je bilo spomladi leta 1945. Na Malo Slevico je iz smeri Svetega Gregorja prišla vecja partizanska brigada. Vec jih je govorili srbsko ali v meni neznanem jeziku (Morda je bila to Gubceva bri­gada – nisem preprican). Ta enota je imela svojega intendanta in svojo kuhinjo z vrecami krompirja. Na jasi vrta pred Lenckovo hišo so postavili poljsko kuhinjo z dvema kotloma. Ni bilo pa kurjave, saj so drvarnico izpraznile njene predhodnice. Teta je pristopila k intendantu in mu do-volila, da lahko posekajo tisto debelo hruško, ki je rasla na dvorišcu ob hiši, ker »od nje ni haska, tepke, ki v jeseni odpadejo, se na trdih tleh razletijo; hiši dela senco in da bi jo že sami po­sekali, a jo je težko vreci, ker bi lahko padla na drvarnico ali svinjak«. 
Kmalu so prišli trije partiza­ni. Teta jim je ponudila žago. Tisti »glavni« iz skupine pa jo je odklonil; »Ne trebam, imam ja svoju testeru.« Izpod pazduhe je izvlekel krajšo se­kiro s širokim rezilom. To je bil precej temnopolt manjši možakar, zelo pri­jaznega nastopa, ki se je vedno držal na smeh. Druga dva sta nosila v ro­kah dolgo vrv. Eden je splezal na hru­ško in vrv navezal na njen vrh. Po-tem se je zacelo. Pomagaca sta prijela za drugi konec vrvi in cakala… Sekac je zacel s tisto sekiro mahati prav pri koreninah hruške. Kmalu se je dre­vo nagnilo; pomagaca sta vlekla in hruška je padla tocno med drvarnico in svinjakom. Pomocnika sta zacela lomiti veje in jih zlagala v butare. Se-
Jože Centa, 20. 3. 2021 

kac pa je nabrusil svoje orodje in za-cel mlatiti po deblu, zdaj z ene, zdaj z druge strani. Iveri so letele dalec od debla. Pomagaca sta jih pobirala in metala na kup. V dobri uri in pol je bila hruška zdrobljena. Ostale so samo debelejše veje. Otroci smo ga z zacudenjem spraševali, kje se je tega navadil. Izgledalo je, da nas je razu­mel. Zasmejal se je, pokazal na svoja pomocnika in povedal »mi šumari iz Bosne«. Aja, da so gozdarji, se nam je posvetilo. Potem smo hoteli vedeti, kako mu je ime. Spet se je zasmejal in rekel: »Ja Šefikija, I….c Šefikija. Imam troje dece.« Tako mlad pa ima že troje otrok, smo modrovali. Ime Šefikija nam je bilo tako všec, da smo se kasneje zaceli v igri obmetavati s: »Ti si Šefija, I….c Šefkija«. Vse to ne bi bilo nic nenavadnega, ce … 
Cez dobrih šestnajst let sem mo­ral že šestindvajsetleten po študiju na služenje vojaškega roka. Ker ni­sem želel v šolo za rezervne oficirje v Zadar, so me poslali v srbsko Cupri­jo, v kazenski bataljon za pešaka. Povsod postriženi »na balin« in zap-rašeni z diditijem* smo bili poslani pod tuše »na kupanje«. Nagi smo si bili zelo podobni. Smo pa hitro pre­poznali, kateri od nas je musliman. Bila jih je vec kot polovica. Kmalu smo tudi ugotovili, da so mnogi sta­rejši od nas, tudi šestdesetletniki. Ko smo se po kopanju zbrali na dvorišcu kasarne in so nas formirali v cete, sem zacel iskati stik s tistim starej­šim vojakom manjše rasti in temne kože. Veckrat sem ga želel neuspe­šno nagovoriti. Ko je zvedel, da sem Slovenec, se je omehcal in mi dejal: »Bio ja u Slovenija u partizani: tamo kod Velike Lašce.« (Tudi srbsko je go-voril slabo.). Potem je dodal: »Sem sem prišel iz Golega otoka na služe­nje roka. Potem pa domov. Imam že devet vnukov. Petorica je muško.« Zabical mi je, da ga naj o tem vec ne sprašujem. 
Ko smo za državne praznike do-bili pri kosilu »šaljico ružice« (še najbolj podobno našemu cvicku), mi je vedno prinesel svojo »šaljicu« in se nasmejal. Jaz pa sem mu uslugo vrnil s »poparo«, ki je bila za zajtrk ob ponedeljkih. Z mastnim kropom poparjen star kruh nam Sloven-cem ni prevec teknil. Smo pa pri­dno praznili »šaljice z ružico«, saj bi sicer izkazali nehvaležnost, ce bi ostale polne na mizi. Tako smo reše­vali slovensko cast. 
Za vse tiste, ki ste imeli sreco, da ste se rodili po vojni, in tistim, ki smo vojno preživeli in za cuda še živi, pa za osvežitev spomina dodam: Pri­padnikom bele garde ni bilo treba prosjaciti za hrano, ne krasti in ne rekvirirati; vse to jim je nudil ita­lijanski okupator. V casih vojnega zatišja so celo domacim prinašali marmelado in makarone, »… ker nam ostaja …« Tudi domobranci, ki so služili nemškemu okupatorju, so nosili hrano domov. Ostajale so jim konzerve z mesnimi malicami, sir in margarina. Preprosti, neizobraže­ni kmecki fantje so verjeli, da se jim bosta v italijanski Ljubljanski pok­rajini cedila med in mleko … Svojo naivnost in zapeljanost so mnogi 
*diditi – prašek za razkuževanje 


placali v nerazumni zavrženosti – s smrtjo v Rogu ali po drugih sloven-skih breznih. To je bil cas osebnega obracunavanja zaradi brazde njive, cez mejo posekane bukve ali ukra­dene deske. V vojni se prebudijo vsi negativni nagoni. 
Priklicimo iz spominov še ne­katere dogodke, ki so trgali narod. Italijanska in nemška okupacijska vojska je imela zalogo hrane v skla­dišcih okupirane Ljubljane. Posto­janke v drugih krajih (Velike Lašce, Ribnica, Kocevje) so bile v »modi« treni. Tren je bila mocno zašcitena vlakovna kompozicija, varovana z vagoni – oklepniki, ki so bili oborože­ni s težkimi mitraljezi (breda, šarec), rocnimi bombami (paradajzarica, štilarica). Lokomotiva je pred seboj rinila odpisan vagon za vsak slucaj, ce je bila proga minirana. Parno vle­ko sta obicajno upravljala mašinist in kurjac – oba kaznjenca pod strogim nadzorom. S takimi vlaki so dostav­ljali tudi orožje in strelivo. Te trene so veckrat napadli partizani in ce se jim je posrecilo vlak zaustaviti, so zasegli veliko kolicino hrane in orož­ja. Drugi nacin zaustavljanja kom­pozicije je bilo razdiranje proge. Ko sva ob neki priliki (mislim, da je bilo kmalu po zacetku vojne) šla z mamo z v voz vpreženo Muro v Kamenvrh po smrecje, je bila pot cez progo pri Podplani neprevozna. Dve dolžini tracnic, skupaj s pragovi vred, sta bili prevrnjeni; prva v hrib, druga pod progo na cesto. Domacini so se cudi­li, kakšno moc in tehniko je morala imeti ekipa, ki je vse to opravila samo s »horuk!« 
Ce je bila proga dlje casa nepre­vozna, so organizirali cestni prevoz do in iz Ljubljane. Vec tovornjakov, naloženih s potrebami za posto­janke sta spredaj in zadaj varovali oklepni vozili. Tem formacijam so rekli kolona. Cestni prevoz je bil bolj ranljiv. Napadi med Turjakom in Pijavo Gorico so bili pogosti. Ukrep okupatorjev je bil nehuman in zavržen. Koloni so dodali civilni 

Jože Centa, Lickarji, olje 1954 
Koruzni žganci in mocnik sta bila osnovna hrana medvojne in tudi povojne prehrane. Na deželi je bila koruza vkljucena v kombinacijo z zeljem, krom­pirjem in fižolom. Vse te poljšcine smo v Evropo dobili šele v 16. in 17. stole-tju po odkritju Amerike. Obred lickanja koruze je naredil na avtorja mocan vtis in ga je naslikal, ko mu je bilo komaj petnajst let. Sliko je priložil ob spre­jemu na akademijo. Mojstri, kot so bili Božidar Jakac, A. Gojmir Kos in Fran­ce Mihelic, mu niso verjeli, da jo je narisal on. Preprical jih je tako, da je pred njihovimi ocmi na sprejemnem izpitu narisal prizor ribanja zelja. Božidar Jakac je navdušen vzkliknil: »Bravo, kmetavzar, zdaj si pa naš …« 
avtobus. Vec domacinov je želelo v bolj je primanjkovalo, (danes težko Ljubljano na obiske svojcev, v bol-verjamemo!) soli, sladkorja, tobaka nice in tudi po nakupih najnujnej-in – denarja. Italijanski okupatorji šega materiala za popravila. Žeblji, so se hoteli pokazati kot dobrotni­žica, orodje so bili dragocenost. ki. Uvedli so prodajo »na karte« in Prav zaradi tega civilnega avtobusa »na tocke«. Pri tej prodaji je dobila v koloni, so bili napadi zelo riskan-vsaka družina liste kvadriranega in tni, ker bi bile žrtve med civilisti. oštevilcenega papirja, na katerem ti 
Trgovine za civilno prebivalstvo je prodajalec odtrgal (tako kot danes podeželja so bile izpraznjene. Naj-pri poštnih znamkah) znesek pora­bljenega denarja za hrano. Za tekstil so bile uvedene »tocke«, ki pa jih je bilo treba odrezati s škarjami. Ta na­kup »za vse enako« pa je bil kratkega daha. Družinam, ki so imele katerega od clanov v partizanih ali internaciji, je bil tudi ta privilegij ukinjen. Tako je bilo tudi s šolsko kuhinjo. Ta je bila že po nekaj tednih za vse ukinjena, saj »so vsi, tudi otroci, brezbožni ko­munisticni banditi …«. 

O vsem tem so vodili evidenco in dajali informacije v nekaterih, ne vseh farovžih. V naši fari je bil župnik Ramovš (Gorenjec!) proti okupatorjem in (seveda tudi proti komunizmu), oba kaplana pa sta bila med organizatorji bele garde. Na župnikovi strani je bil tudi orga­nist Brejc – oce Jožeta Javorška. Med vojno ni vec pobiral bire; kar je po­menilo »s konjickom in vozickom od hiše do hiše z merico za žito«, ki so jo bili dolžni dati župniku predvsem vecji kmetje. On pa jim je v zahvalo dal šcepec neblagoslovljenih hostij 

– hrano za dušo … 
Proti koncu vojne, ko je bilo par-tizanstvo že mocno povezano z za­vezniki Angleži in Americani, se je ponudila še ena oblika pomoci v pre­hrani, oblacilih, z vojaškimi sredstvi in oborožitvijo. Dogovorjen je bil na-cin dostave te pomoci. Partizani so na dolocen dan ob tocno doloceni uri zakurili pet ognjev na mestih konic peterokrake zvezde in s to markacijo obeležili svoj teren. Ko se je stemnilo, je cez hrib zelo nizko in tiho prilete-lo tovorno letalo in odvrglo direktno ali s padali svoj tovor. Zgodilo se je, da nekajkrat tovor ni prišel v prave roke, ker so za to zvijaco kmalu iz­vedeli tudi domobranci. Spretnost v vohunjenju in izdajstvu je tu odigra-la veliko vlogo. 
Do tu sem uspel navesti le nekaj spominov in dejstev oskrbovanja 
s poudarkom na prehrani v dru­
gi svetovni vojni, ki je bila takrat v 
veljavi na našem koncu. To naj bo 
za osvežitev spomina tistim, ki so 
vojno živeli in jo preživeli, in tistim 
mlajšim, ki ste bili o tem drugace 
pouceni. 
Prav mladi bi se morali necesa 
zaveda in nikoli pozabiti. Ce se ne bi 
ta krvava, napadalna vojna koncala 
tako, kot se je, vse to ne bi bilo napi­
sano v slovenšcini ali sploh ne … Da 
bi bila trditev bralcu razumljivejša, 
bi mu ob zakljucku želel vošciti »Do-
ber tek« ali po domace »Bog žegnaj 
…« Ob drugacnem razpletu vojne bi 
bilo na tem mestu zapisano »Buono 
apetito« ali »Guten Appetit«. 
Kdo je v drugi svetovni vojni imel 
prav, naj pri sebi zakljuci vsak sam. 
Oton Župancic je zapisal: »Domo­
vina je ena, nam dodeljena, in eno 
življenje, in ena smrt …« Ta misel je 
napisana tudi na spomeniku sprave. 
Jože Centa, Temna jesen, olje 2001 
Za obcanke in obcane, šopek domovine 
Bela cesta v dalj se vije, topel, mehak njen je prah. V njem premnoge so stopinje, pušca jih popotnik vsak. 
Cas nikoli izgubljen ni, ce se ustavi ti korak. Sredi množice hitece vidiš, kar ne vidi vsak. 
Polje te cvetoce vabi, grici mehko vzvalove, na obzorju tam v daljavi se s planinami spoje. 
Te vinogradi dolenjski na trgatev vabijo, v mali zidanci prijazno vinca ti ponujajo. 
Bela krajina vsa nežna kot nevesta se ti zdi, ženin njen, Zeleni Jurij, v krošnjah brez se prebudi. 
Jezero presihajoce Notranjski je v ponos, ljubosumno v ljudskih bajkah svojo cuva nam skrivnost. 
Štajerska je vsa vesela, vina polne so kleti, Pohorska lisica zlata slavo s kurentom deli. 

Je Gorenjska vsa ošabna, jezeri kar dve ima. In nad njima kakor krona Triglav se ocak baha. 
Se Primorska koplje v soncu, oljcni gaj ji daje hlad. Kras odkriva ti skrivnosti, morje moder svoj sijaj. 
In prekmurska polja rodna žita dajejo za vse, tam na Muri stari mlini zrnja v moko razdrobe. 
Pod goro Peco mirno sanja junak slovenski, kralj Matjaž. Dišeca lipa prvobitna, koroški zemlji je v okras. 
Tu, pri nas ob vsaki poti božja znamenja stoje. Ko popotnik greš ti mimo, tiho sreco ti žele. 
Kadar v vecernem mraku zvon v daljavi oglasi, žitno klasje si utrgaj, z makom v šopek ga povij. 
Šopek ta naj v tvojem domu vsem ljubezen podeli, domovina v njem naj biva, nje lepot naj bo spomin. 
Nataša Vybiralik Klinc 
ivanjšcica nežna, privlacna cvete, vabi, ovene bela snežinka na travniku šopek 
Ana Pia Debeljak 
TROBLA UMETNOST/POEZIJA 55 


Brazilka 
S srebrno poltjo v soncu luci, take lepote svet videl še ni. Graciozna, glamurozna, s tangom osvaja, salsa, samba, cacaca, nas s plesom obdaja. 
Velicastna, obdarjena kot Amazonka, vztrajna, sijajna, šarmantna je le Brazilka. Vsepovsod žari lepota njenih oci, v vodi modre gladine odsev lebdi. 
Kot lunica oblikovan okrogel obraz, obdan s cudovitimi kodri, vitek njen stas. Telo kot fana bazarja, z vsakim gibom ga ponazarja. Dopadljivo govori, lepo se izraža, turiste razvaja, je kot podoba iz raja. 
Brazilke, skromna, delovna dekleta, njihov car naraven v svetu mode. Na karnevalu v Riu zbrane mladenke, trebušni ples, maske, iskrive Brazilke, moškim dopadljive, zaželene, mikavne. 
J. Novak 


Iz velikolaškega okraja
Smolo so drli 
Metka Staric 
Imate tudi pri vas še ohranjeno posebno ime za vašcane? Malolašca­nom pravijo »kozli«, Velikolašcanom »purgerji«; Rašcani so »komarji«. Marsikateri vzdevek je še vedno v spominu domacinov; nekateri bi na­nje najraje pozabili. O raških komar­jih se je ohranila zbadljivka: »Raški komarji so hujš' ku mesarji, ce zajca dobo, kosmat'ga požro.« Janez Debe­ljak v Trubarjevi Rašici zapiše še, da so komarja za malo žegnanje po veliki noci privezali pod ta suhi most in ga pitali do sv. Jerneja, ko so imeli drugo žegnanje. Tudi Fran Levstik piše »o svetem Jerneju, ko dero komarja«. 
Skoraj pozabljeno je ime »coklar­ji«, kot so prebivalcem Krvave Peci rekli tisti z druge strani Iške. Kot pripoveduje Vera Gorjup, so fantje z bloškega Osredka radi hodili vasovat k puncam v Krvavo Pec. Cez Iško so prišli v coklah, ki so bile takrat obi­cajno obuvalo. Da pa se jih po vasi ne bi slišalo, so cokle pustili na zacetku vasi. Krvavcem seveda ni bilo všec, da hodijo k njihovim dekletom v vas, zato so jim cokle poskrili. Tako se je Krvavcev prijelo ime coklarji. 
Eni redkih, ki pa se radi pohva­lijo s starim vzdevkom, so krajani Velikega Osolnika. Izraz je povezan s kuhanjem šmira ali kolomaza, za katerega so potrebovali smolo. V spominu se je ohranila tudi rima: »Osoncan je nesu šmir gorak, de b'mu ceu teden za tobak.« 
Župnik Anton Mrkun v letu 1943 med naštevanjem nekdanjih obrtni­kov navede tudi smolarje in njihovo središce postavi na Veliki Osolnik v župniji Rob. »Pred vec leti (še 1880), ko skupni gozdovi še niso bili razde­ljeni, so si mnogi služili kruh s tem, da so nabirali smolo … po gozdovih. 

Zgodaj spomladi so bajtarji precej v živo zasekali na soncnih krajih naj­lepše mlade smreke na vec mestih od tal nekaj metrov. Cez poletje so se v teh zasekah nabrale cele kepe lepe smole. Na jesen so šli smolarji z vrecami smolo dret. Kopali so jo in obirali s tako imenovano sodarsko ali smolno grebljo. Na dolgem lese­nem držaju je bila pritrjena zakriv­ljena in na koncu priostrena plošca­ta strgulja ali greblja. Ti smolarji so bili neke vrste tihotapci, ki so imeli velik strah pred grajskimi gozdnimi cuvaji – borštnarji. Pretkani so bili kot divji lovci, polni zvijac. Poma­gali so jim prekupci, ki so ob mogoci priliki te gozdne varuhe v kakšnem zakotju gostili in napajali, pod roko »kupovali« grašcinski les, medtem pa dali prilicno kakšno znamenje, da je v gozdu »varno«. Smolodreja se je vršila nemoteno.« 
Kuhanje šmira je potekalo obi­cajno zunaj vasi, saj se je ob kuhanju mocno kadilo. Ena od šmirenc je sta-la tudi v bližini cerkve sv. Lovrenca na Velikem Osolniku, kjer so doma-cini v zemlji našli precej crepinj. Na zgornjem delu so imeli lonci poseb­ne kape s podaljšano cevko. Foto­grafijo šmirovske loncene kape iz 60-ih let hranijo tudi v Slovenskem etnografskem muzeju; poslikali so jo pri Antonu Klancarju na Velikem Osolniku, pri Ruparju pa so skicirali strug oz. strgalo za smolo. 
Kuhan šmir so šmirarji nalili v lesene »banke«, posode, ki so sicer namenjene prenašanju vode. Tako so lahko prenašali šmir dalec po sve­tu in z njim trgovali. »Nekateri so si svoj cas napravili denar, drugi pa v šmiru utonili, vse sproti zapili,« ugo­tavlja Mrkun. 

Tudi Orlove ekipe so zabeležile nekaj spominov na šmirarje. »Šmir so kuhali iz drevesne smrekove smo­le. Rano so naredili na deblu. Sonce je bilo, smola je tekla in se nato str­dila na deblu. S strgalom so postrgali smolo z drevesa v pisker. Smolo so šmirarji placevali za en funt 2 sou-da. Samo eden je kuhal, pri Štefinu, poprej dva (bil še en Francelj), v Ja­vorju tudi eden kuhal. Kuhali so blizu cerkve. Zraven skale, da so imeli za­vetje zaradi vetra. Kuhali takole: dva kamna spodaj, zgoraj velik pisker, ki je bil pokrit s kapo z rolam. Pod ro-lam je bil še en pisker, da je šmir (šmi­rov ole) tekel notri. Ole so zlili v sod, iz soda pa v banke. V banko so nalili polovico tople vode, nato pa šmir. Ce je bilo prevec vode, je bil šmir slab. Oce je kupil šmirov ole in nosil pro-dajat v banki na hrbtu (oprtan, opr­te morajo biti). Nosil je od Litije, po Dolenjskem in Štajerskem in po Kra­su. Kmetom so prodajali za vozove mazat. Pešplnogam! Tudi furmani so kupovali šmir. Prenehali so približno leta 1900. En star mož je pripovedo-val: Dokler bo Sava, bo tudi šmir teku. Zdaj je pa takole: Šmira vec ni, Sava pa še vedno tece. V Javorju so bili tudi šmirarji (pri Mohorju, star Mohor bi vec vedel). Ko so na Velikem Osolniku nehali kuhati, so hodili baje po šmir na Gorenjsko. Prenehali so, ker oblast ni pustila, ker so hudo smreke odrli, škoda se je delala.« 
TROBLA DEDIŠCINA 57 
Lahko si predstavljamo, da so bili šmirarji velik trn v peti posestnikom. Borštnarji so jih preganjali po goz­dovih in ko so šmirarji odšli prodajat šmir po svetu, so jim njihove šmiren­ce požgali. Mrkun zapiše: »Ob casu kuhe se je valil visoko v ozracje crn, dušec dim. Kadar je to pojenjalo, so ljudje vedeli, da so šli ti tovarnarji po kupciji. Ko so se vracali, so v okolici spraševali, ce je na Osolniku kaj gore-lo. Odgovor je bil navadno pozitiven: ce ne vse, vsaj deloma je pogorelo.« Konec 19. stoletja to obrt opustijo, Mrkun pa ugotavlja: »Sicer pa živijo sedaj, ko so se tesneje oprijeli polje­


Ilustracija: Marija Prelog, akad. slik. (nastalo v projektu Zidovi in drevesa 
– LAS PPD) 
Viri: Anton Mrkun, Narodopisna knjižnica, 2. zvezek – Obrti in trgovina, Mestna knjižnica Grosuplje, 2013. Zapiski Orlovih ekip (ok. 1960), hrani Slovenski etnografski muzej 

»Turki na Slevici« se vracajo
Velikolaški vodniki 
To je turška zgodba preteklosti, prestavljena v sedanji cas in prostor. To je napovednik. To je spomin na ljudsko legendo z Velike Slevice in turške case, v zvezi s katerimi so se porodili tudi Stritarjevi verzi v pripovedni pesmi “Turki na Slevici”. Letos je 155 let od nastanka Stritarjeve pesmi z versko vsebi-no o casih, ko so Turki ropali in lomastili po naši deželi. 
14. avgusta 2021 bo Velika Slevica polna, saj se bomo na ta dan pred Turki zatekli pohodniki, romarji, družine z otro­ci, kolesarji in ljubitelji doživetij. 
Velikolaški vodniki vam pripravljamo posebno in edin­stveno turško zgodbo. Tako kot Turki bomo tudi mi pustili 

sledove doživetja na ta dan. Zakurili bomo ogenj, da naz­nanimo prihod Turkov. Tudi orgle bomo zagnali, da bomo dež in grom pregnali. Turki bodo na konjih prišli, a domov bodo peš odšli. 
Tudi na delne odpustke nismo pozabili, lahko jih boste tam kupili. Ta dan bo tudi na krožniku marsikaj; najboljša kuhinja in tržnica bo kar pod krošnjami dreves naskrivaj … 
Sledite nam in si rezervirajte ta dan še danes! 

ORATORIJ 2021 

ORIGINALEN.SEM 
23. – 27. avgust 2021, od 9. do 16.ure 
Dragi otroci! Dneve pred novim šolskim letom preživite na Oratoriju v Velikih Lašcah. Letošnji junak oratorija je bl. Carlo Acutis. Carlo je mlad najstnik, ki je pri 15 letih umrl za levkemijo. Zaradi njegove žive vere, dobrodelnosti in cudežev, ki so se zaceli dogajati po njegovi smrti, so ga ljudje že kmalu prepoznali za svetnika. Cerkev ga je za blaženega razglasila 10. oktobra 2020. 
Prijave do 15. avgusta Branka 031414867, branka.levstik@gmail.com, ali v župnišcu, zupnija.velikelasce@rkc.si 


SPOMLADANSKI POHOD KONJSKIH VPREG 
Tinkara Rupar 

Na zadnjo majsko soboto smo se na povabilo Ivana Rupar­ja zbrali ljubitelji konj in voženj z vpregami. Nekaj clanom do-macega Konjerejskega društva Velike Lašce so se pridružili še konjerejci iz Društva prijateljev konj Višnja Gora, Konjerejskega društva Martin Krpan z Blok in Konjerejskega društva Kozjanski furmani iz Šentjurja. 
S petimi vpregami smo se odpravili izpred koce v Rutah (Mohorje), od koder smo pot nadaljevali skozi Mackovec do Krvave Peci. V letnem gledališcu Lojzov teater smo imeli posta­nek, kjer smo posneli nekaj posnetkov in preizkusili akustiko tega ambienta. Pot nas je nadalje vodila skozi gozd do koce pri Mitji Zakrajšku. Tam smo se vsi udeleženci dodobra okrepcali, pocakali, da se je zlila ploha, in se nato odpravili proti cilju. Tja smo prišli tik pred novo, precej vecjo pošiljko dežja, hvaležni, da nas ni namocilo. Dan se je zakljucil v prijetnem vzdušju. 
Na tem mestu bi se radi še posebej zahvalili Mitji in Gini za izkazano gostoljubje pri njuni koci in seveda Romanu, ki nam je ob tovrstnih dogodkih vedno nepogrešljiv. Hvala! 



TURISTICNI VODNIKI NA NOVI TURISTICNI POTI 
- ŠUMNIK OD IZVIRA DO IZLIVA 
Sreco Knafelc 

V cetrtek, 10. junija 2021, se je skupina turi­sticnih vodnikov obcine Velike Lašce podala na rahlo adrenalinski pohod. Cilj: prehoditipot od izvira potoka Šumnik pod Krvavo Pecjo do izliva v reko Iško. Naj vam tale mala fotore­portaža vsaj malo približa lepoto divje narave na okoli 800 m dolgi poti od izvira do izliva. Pot od izhodišca pred Domom veteranov v globel in nazaj traja približno tri ure, z ogledi in postanki, premaga pa se okoli 600 m višin­ske razlike v obeh smereh. Zaradi omejenega prostora smo pri predstavitvi dali prednost fotografijam, ce pa želite doživeti ta del ob­cinskega naravnega bogastva v živo, ste do-brodošli v Krvavi Peci. 



KAKO ZMANJŠATI HRUP 
ZARADI PROMETA SKOZI NASELJE 
Niko Samsa 
Za zmanjšanje hrupa, ki ga povzroca promet na magistralni cesti skozi na­selje Velike Lašce, je potrebno: 
• 
nižja hitrost kotaljenja kolesa vozila po cestišcu zniža frekvenco in jakost zvoka (zimski plašci na kolesih povi­šajo hrup); 

• 
površina cestišca mora biti cim bolj gladka, da vozilo ne poskakuje, da s tem ne povzroca dodatnega hrupa; 

• 
prepreciti kakršnokoli ponovno ko­panje v zgradbo cestišca, ki pozneje povzroca neenakomerno podajanje vozne površine in s tem neravno po­vršino cestišca; 

• 
v cestišce naj ne bi vgrajevali komu­nalnih vodov; 

• 
popravila asfaltne površine naj bi bila v celotni širini vozišca z gladkimi prehodi na staro plast; 

• 
prepreciti gradnje zašcitnih pregrad postavljenih pravokotno  na cestišce, saj s tem samo preusmerijo zvok na nasprotno stran ceste (otroci kaj hit-ro ugotovijo, kaj se zgodi z žogo, ce jo vržejo v steno, in kaj, ce jo vržejo 


v grmovje. Podobno je z zvokom. Energija zvocnega vala mora oslabiti na materialih, ki se upognejo ali po­dajo zaradi zvocnega vala – zvok op-ravi delo in s tem se zmanjša jakost zvoka. Kadar ni te možnosti, zvok preusmerimo s klancino ob cestišcu, saj s kvadratom razdalje jakost zvo­ka pada.); 

• 
posaditi grmovnice ob cestišcu (naj­bolje zimzelene); 

• 
zatraviti brežino ob cesti; 

• 
ce je travnik med stavbo in cestiš-cem, pri košnji pušcati daljša stebla, saj višja trava absorbira hrup; 

• 
dvorišce med stavbo in cesto pokriti z mehkimi materiali, ki niso gladki; 

• 
fasade stavb naj imajo mehko in hra­pavo površino, 

• 
novo zapadli sneg je potrebno cim kasneje odstraniti, da duši zvok, ki se odbija v površine (v jutranjem zim­skem casu, ko s ceste ni hrupa in je nenavadno tiho, stanovalci v bližini prometne ceste vemo, da je zapadla kar zajetna kolicina snega). 


PRVI VTISI IZ MALEGA TIC-A NA TURJAKU 
Aktivni v TIC-u Turjak: Andreja Vesel, Nataša Tanko, Tara Marolt in Sreco Knafelc 
Po vseh težavah in odlogih je TIC na Turjaku zaživel. Zaenkrat mu življenje dajemo tri promotorke in en prostovo­ljec, ki spoznavamo, da je turizem zelo živa in predvsem nepredvidljiva zadeva in v skladu s to ugotovitvijo so se tudi dogajale stvari v in okoli male lesene zadeve. Nekaj malega smo prodali; predvsem smo bili za kar nekaj nakljuc­nih obiskovalcev prijazen vir informacij. Zdaj že nekako ugotavljamo, da bi bilo dobro, da bi bil objekt odprt že v petek popoldne, saj se takrat zacne vecji pre­tok turistov po glavni prometnici. 
Spoznali smo se tudi z blagajno in izdajanjem racunov; opozorili smo tudi na nekaj malenkosti, ki smo jih ob delu v objektu zaznali kot pomanjkljivosti. 
Dobrodošle so tudi dobre ideje in pobude krajanov, zato jih ob tej pri­ložnosti vabim, da sporocijo na obcino svoje predloge. 


»GRADEŠKI KRHLJAK«, STARA JED NA SODOBEN NACIN 
Andreja Vesel 
Društvo za ohranjanje dedišcine Gra­dež se je v maju 2021 prijavilo na državni natecaj TZS v kategoriji prehranski spo­minki. Spominek Gradeški krhljak je dose-gel zelo visoko mesto in se uvrstil med pet najboljših prehranskih spominkov. 
Zgodbo Gradeškega krhljaka kot spo­minka smo odlicno umestile v sedanji prostor in cas avtorice Andreja Vesel, Jo-žica Zabukovec in Marinka Petelin. 
Turisticna zveza Slovenije je kot par-tnerica projekta Evropska gastronomska regija – 2021 organizirala državni natecaj za izbiro kulinaricnih in gastronomskih spominkov v Osrednji Sloveniji & Ljubljani. Triclanska komisija je med tridesetimi pri­javljenimi spominki izbrala tri najboljše v dveh kategorijah: prehranski spominki in kuhinjski pripomocki. 
Triclanska komisija v sestavi prof. dr. Janez Bogataj (ambasador projekta ERG Slovenija ), dr. Bojana Rogelj Škafar (Slo­venski etnografski muzej) in Darja Škufca Adlešic (Ministrstvo za gospodarski ra­zvoj in tehnologijo) je ocenjevala 12 ku­hinjskih pripomockov in 18 prehranskih spominkov. Prispevek, kjer je tudi naš spominek, si lahko ogledate na tej pove­zavi https://youtu.be/XejNdVbx8UE. 

Najbolje uvršceni bodo sodelovali na mednarodnem izboru Mednarodnega in-štituta za gastronomijo, kulturo, umetnosti in turizem IGCAT, ki je Sloveniji tudi podelil naziv Evropska gastronomska regija 2021. Vsi sodelujoci natecajniki bomo sodelova­li s svojimi spominki tudi na Dnevih slo­venskega turizma v oktobru 2021, ki bodo letos potekali v Postojni. 
Kakšno zgodbo pa piše »Gradeški krhljak?« 

Kulinaricni spominek »Gradeški krh­ljak« je nadgrajena zgodba, ki sega v vec kot 200 let staro krajevno tradicijo suše­nja lokalno pridelanega sadja na tradici­onalen nacin. V sadovnjakih Gradeža pri Turjaku so pridne kmecke roke v sadov­njaku stoletja pobirala jesenske pridelke. V casu pomanjkanja hrane ter hudih stisk za preživetje, so predniki zaradi preobili­ce sadja zgradili pec na drva – sušilnico. 
Že Valvasor je omenjal, da so v 17. stoletju na Kranjskem pred zimo posuši­li veliko sadja. Jabolka in hruške, zlasti tepke, so sušili v posebnih sušilnicah, samostojnih objektih, ki so jih gradili v bližini svojih domacij. Ponekod na Do-lenjskem so jim rekli sušivne. Eno takšnih vaških sušilnic sadja smo lepo ohranili na Gradežu. Tako kot vcasih je v njej še da­nes namešcenih 12 originalnih les. Števi­lo les sovpada s številom hiš v takratnem Gradežu. Lesa je lesen pladenj z letvami, namenjen za sušenje sadja. Vašcani v sušilnici sadja še danes na tradicionalen nacin sušijo ekološko pridelano sadje, ki mu ne dodajajo nobenih konzervansov. Ta sušilnica je edinstven primer kulturne dedišcine, ki na tak nacin še deluje v Slo­veniji.

 V »Gradeški krhljak« je zapakirana stara jed v novih casih, ki pa še vedno živi na gradeškem podeželju. Je pisan mozaik zgodb preteklosti naših predni­kov. Predstavlja tradicionalno kmecko dobroto, zapakirano na sodoben nacin. Lahko je poslastica za gurmane. »Že vcasih je dobro bilo, zdaj je še bolje!« Narejena je hrušk, jabolk in sliv, ki dozo­rijo v naših sadovnjakih. Za sladokusce je to prav poseben sadni kruh iz lokalno pridelanega sadja, zamesen s krhljevo vodo in z mlinskimi kamni mleto pšenic­no moko. Vsak hlebcek je izdelan rocno, kot narekuje dolgoletna tradicija. 
Gradeškem krhljaku smo priložili roc­no izdelane zobotrebce, ki jih na Grade-žu izdelujemo že najmanj 200 let. Imenu­jejo se «Klinci« in so del naše registrirane nesnovne kulturne dedišcine. 
Spominek smo obogatili z lesenim krožnikom in nanj zapisali delcek pre­teklosti. To je spominek, ki ga ne »po­guglaš« ampak okusiš in doživiš! 
Gradeški krhljak 

je odlicna interpretacija slovenskega sadnega kruha in nov prodajni turisticni produkt Društva za ohranjanje dedišcine. 
NITKE 
SEKCIJA ROCNIH DEL PRI DRUŠTVU UPOKOJENCEV VELIKE LAŠCE 
Helena Grebenc Gruden 
Vec kot leto dni smo imeli obcutek, da se ne dogaja nicesar, da vse stoji, da nihce nic ne pocne. Pa ni bilo tako. Na deželi se je življenje dogajalo kot vedno. Delalo se je na polju, v hlevu, v gozdu, v hiši in okolici. Starejši smo bili veseli, da ni bilo toliko vrveža in prometa. Uživali smo mir. Seveda je bilo tudi slabe volje, da so otroci – starši delali od doma, da otroci – vnuki niso šli v šolo, v vrtec. Tudi mi smo pogrešali družbo, lokale, cerkev, kulturo. Ampak koliko pa mi hodimo na­okrog? Vsako leto, ko smo starejši, se naše obzorje manjša in najvec nam po­meni zavetje in sigurnost doma. 
Vecina nas ima vedno veliko zanimi­vih del za cas, ko imamo cas. Že od nek­daj so se naši starši, stari starši ukvarjali z rocnimi deli. Potrebno je bilo družini kaj zašiti, splesti, narediti in popraviti orodje. Seveda je danes velika ponudba vsega in cedalje bolj prevladuje miselnost, da se »nic ne splaca«. Toda starejši vztra­jamo. Poskušamo nauciti mlade, da je doma izdelano, vzgojeno in pridelano vrednota. Tudi rocna dela sodijo v to kategorijo. Šivanje, kvackanje, pletenje, vezenje in še druge oblike obdelave bla­ga z »nitkami« so domena naših clanic, ki skušajo nauciti mlade, da je to oblika naše kulture, etnologije in tudi koristi. Nekateri mladi cinicno pravijo: »Pa kdo sploh še to dela«? Ko pa nekaj izdajo, so veseli in ponosni na svoj izdelek. 


Na svoje izdelke so ponosne tudi Nitke, clanice sekcije Rocna dela pri Društvu upokojencev. V koronskem casu so bile zelo marljive. Ob obcinskem pra­zniku je bila priložnost, da pokažejo, kaj vse zmorejo. Na velikolaški tržnici svoje stojnice nismo imeli, ker je prenaporno stati celo dopoldne na soncu. Zato pa so clanice pripravile razstavo svojih izdel­kov v društveni sobi Glasbene šole. Na stotine pentelj, zank in vbodov smo videli in ce prištejemo še slab vid, nespretne, neokretne roke in vse ostale težave, ki pestijo tiste, ki so obsojene samo na do­mac zapecek, moramo cestitati prav vsa­ki posebej. Spoštujmo njihovo vztrajnost, napor in moc, da zmorejo! 

SLOVENSKA BAKLA V NAŠI OBCINI ŽIVAHNO IN RAZGIBANO KOT NEKDAJ NA DAN MLADOSTI 
Jani Levstik | foto: Aleš Fevžer/OKS 
Z zgornjim naslovom so v Olimpijskem komiteju Slovenije opisali prihod bakle v obcino Velike Lašce, ki je v torek 25. maja prešla našo obcino od Turjaka, Ra-šice, Roba do Velikih Lašc. Tam je bila predana županu Tadeju Malovrhu, ki je pri OŠ odtekel zadnji krog, nagovoril mladino in besedo predal olimpijki, judo-istki Raši Sraka Vukovic, ki je nekoc orala ledino slovenskega ženskega juda in kot 



prva Slovenka osvojila kolajno na sve­tovnem prvenstvu. Vse osnovnošolce in druge prisotne na osrednjem dogodku je nagovorila tudi ravnateljica Metoda Ko­lar. Baklo so pozdravili tudi osnovnošol­ci na podružnicnih šolah na Turjaku in v Robu. Po zakljucenem dogodku v Velikih Lašcah so osnovnošolci iz Velikih Lašc štafetno z baklo pritekli do Ponikev, kjer 



so jo predali obcanom Dobrega polja. Bakla bo med aprilom in julijem obiskala vse slovenske obcine, povezala mlade tekace, rekreativne športnike, obcanke in obcane ter vrhunske športnike ter s tem okrepila pomen športa za vse, soli­darnosti, upanja in jeklene volje ter hkra-ti namenila dobre želje slovenskim olim­pijcem za Olimpijske igre v Tokiu 2021. 
V imenu organizatorja celotnega dogod­ka Športne zveze Velike Lašce se zahva­ljujem Obcini Velike Lašce, ki je podprla ta projekt, ravnateljici Metodi Kolar, ki je z navdušenjem sprejela in zagotovila vso potrebno podporo za udejstvova­nje osnovnošolcev in izvedbo osrednje prireditve, športnemu pedagogu Boja-nu Novaku za organizacijo in aktivaci­jo ucencev za sodelovanje pri teku ter vsem ostalim vpletenim uciteljicam na podružnicnih šolah Rob in Turjak. Poseb­na zahvala vsem 40 tekacem in tekaci-cam, ki ste tekli z baklo in s tem postali del olimpijskih sanj. 
ADL O TEM IN ONEM 
O GLOBALNIH SPREMEMBAH 
Pripravlja Jože Staric 
Pred leti se je govorilo o global-nem segrevanju. Kasneje se je to spremenilo v klimatske spremembe; zdaj govorimo o klimatski krizi. Ne verjamem, da clovek lahko vpliva na vse. Dejstvo pa je, da oblast, tudi s pomocjo klimatskih sprememb, ki so se v zgodovini vedno dogajale, manipulira z ljudstvom: vceplja mu slabo vest za pretekla dejanja, vcep­lja mu strah pred prihodnostjo in ga odmika od sedanjosti. 
Gre pa za družbene globalne spremembe; smo sredi nekakšnega globalnega družbenega inženirin­ga. Ena od teorij pravi, da je nacrt globalnih družbenih sprememb obstajal že prej in da so le izkoristi­li situacijo s korono. Druga govori, da je nacrt obstajal že prej in da bi ga lažje izvedli, so povzrocili koro-no. Trdi torej, da korona ni nastala slucajno, ampak je bila razvita v laboratoriju. O tem obstajajo celo dokumenti. Prispevki o tem so celo na YouTubu ponovno legitimni; še pred mesecem ali dvema so bili cen­zurirani. 
Svetovni gospodarski forum pro-movira Veliko ponastavitev (The Great Reset). V tem programu govo­rijo o globalni centralizirani državi (Global Government). Teoretiki že nekaj casa razglabljajo o poenote­nju celotnega planeta in uvedbi ene družbene ureditve, o vse bolj poeno­tenem zdravstvu, šolstvu, skratka vsem. V zadnjem casu se ponovno pojavlja slogan Zgradimo spet bolj­še (Build back better). Skratka, sve­tovni voditelji so zaceli promovirati ideje, da je svetovno ureditev treba spremeniti in jo preurediti v bolj pravicno. K temu dodajo še Novo ze­leno obzorje (New Green Horizont). Ceprav je misel precej utopicna, pa program obstaja in je zapisan. 

Dogaja se torej nekaj dirigirane­ga. Še nikoli se ni izpolnilo toliko t. i. teorij zarote kot v zadnjem casu. Sle­herni teden se kakšna od teorij spre­meni v dejstvo. 
Pojavlja se tudi transhumanistic­ni program, ki stremi k izboljšanju cloveka. Pri tem želijo spojiti clove­ka s strojem oziroma umetno inteli­genco. Transhumanizem obstaja v medicini, kjer raziskujejo, kako bi z elektroniko in mehanskimi poma­gali izboljšali življenje ljudem, ki za­radi zlomljene hrbtenice ne morejo hoditi. Po drugi strani se znanstve­niki, pravim jim Frankensteinovski, ukvarjajo s tem, kako bi izboljšali cloveka in tako cloveka dehumani­zirajo. Prizadevanja znanstvenikov so povezana z globalnim spremi­njanjem družbe: posameznik ni vec individuum, ampak je zgolj atomizi­rani delcek znotraj množice. Ni vec samostojna osebnost, ampak je s po­mocjo umetne inteligenco povezan v možgansko omrežje (Brain Net). 
O znanosti se danes govori kot o »sveti kravi«. Le znanost vedno daje pravilne odgovore; vanjo spadajo samo »pravi« znanstveniki: tisti, ki dvomijo ali mislijo drugace, niso »pravi«– njihovega glasu se ne sli­ši. Znanost je »zlizana« s politiko. V znanosti so priceli govoriti o konsen­zu, a konsenz v znanosti ne obstaja; soglasno razmišljanje je možno le v politiki. Vemo, da konsenz tudi v po­litiki ne deluje; v resnici tisti z vecjo mocjo nekako prepricajo šibkejše in na koncu se vsi strinjajo. V znanosti pa ne more biti konsenza; znanost je postopek – postopek v poskusu, ki v kontroliranih pogojih pripelje vedno do istega rezultata. Znanost je pro-ces, ki vodi do konkretnih rezultatov, ki jih moraš doseci veckrat, da lahko receš, da si potrdil teorijo in jo s tem znanstveno dokazal. Vcasih ne vem, ali se politiki skrivajo za znanstveni­ki ali je obratno. 

Del globalnih sprememb je tudi transspolni (Transgender) program, ki v grobem pomeni, da cloveku spol ni dolocen ob rojstvu, ampak si ga lahko izbere; da ne obstajata samo dva spola, ampak jih je vec. To je zadeva, ki na prvi pogled zgleda obrobna, a ni. V ZDA se na atletskih tekmovanji že pojavljajo moški, ki se identificirajo kot ženske. Ker so takšne ženske fizicno mocnejše od tistih, ki so se kot ženske rodile, so seveda uspešnejše. Na olimpijskih igrah v Tokiu bo v novozelandski ekipi dvigalk uteži nastopila ženska, ki se je rodila kot moški. 
Današnji cas je zmes vsega: od govorjenja o klimatski krizi in cetr­te industrijske revolucije do velike ponastavitve. Vse poteka pod krinko ustvarjanja boljše družbe za malega cloveka, kar še nikoli v zgodovini ni uspelo. A v resnici to ni namen; na-men je pridobiti moc za vladanje po svoji volji. Verjamem, da vse to ni spontano, da sta v ozadju program in tudi denar za uresnicitev. Pravim, da so ti ljudje psihopati s fiksno idejo, da so bogovi. Ne samo, da imajo bož­ji kompleks; dejansko mislijo, da so bogovi. Svet hocejo kreirati po svojih lastnih željah in ga predrugaciti na družbenih, bioloških, jezikovnih in ideoloških temeljih. Svoje ideje pro-movirajo kot spreminjanje sveta na boljše, iz zgodovine pa vemo, da kaj takega še nikoli ni uspelo. 
Razkritje: Adl z odprtimi ocmi in ušesi spremlja svet okoli sebe, zato so pogovori z njim vedno zanimivi. Ker se mi zdi škoda, da bi vse odletelo v pozabo, pogovore snemam in nato iz njih izlušcim, kar se mi zdi zanimivo. Vse, kar je napisano, je po­vedal Adl, možno pa je, da je zapisano v drugac­nem kontekstu, zaradi cesar je odvezan vsakršne odgovornosti za zapisano. 
VODA V PRAHU 
Piše inženir dr. Alfonz Brusek. Instituto de Investigacion de Enfermedades de la Pina, Kostarika 
Vsi dobro poznamo vodo in njene osnovne fizikalno-kemicne in seveda biološke lastnosti. V normalnih pogojih je tekocina; pri okoli 100 °C se spremeni v plinasto stanje, pri 0 °C pa je v trdnem stanju. Manj poznano je, da se lahko z vnosom prevelike kolicine vode v telo zastrupimo, kar se med drugim kaže kot otekanje možganov. Voda je dobro topilo in kadar govorimo o mehki vodi, mislimo na vodo, v kateri je raztopljeno manj apnenca. S fizikalni-mi in kemicnimi postopki lahko pripravimo popolnoma cisto vodo v kemicnem smislu, brez primesi in takšna voda se uporablja npr. v kemiji in medicini za pripravo cistih raztopin. Podrocje parazna­nosti se z vodo ukvarja tudi iz vidika proucevanja vodnih kristalov, ki jih opazujejo pod mikroskopom. Obstajajo dela, ki podrobneje opisujejo barvo in strukturo kristalov, ki jo povezujejo z informa­cijami (custvi), ki naj bi jih voda sprejela. Uradna znanost temu nasprotuje, saj ni dovolj dokazov oz. so ti dokazi vcasih pridoblje­ni na nacin, da ne zadostijo sodobnim znanstvenim algoritmom. Spomnim se nekaterih poskusov, da bi dokazali in objavili argu­mente o spominskih lastnostih vode ali pa o dodajanju bioenergi­je vodi, ki naj bi imela potem zdravilne lastnosti. V Sloveniji imate mednarodno poznan incident ali pa poskus izvedbe doktorata na podlagi spomina vode, ki je skregal znanstveno srenjo in na kon-cu kljub zagovoru doktorata niso priznali, ker sta bila tematika in raziskovalni pristop neznanstvena. Tudi bioenergetike, ki so vodo v kozarcu domnevno oplemenitili, so z znanstvenim pristopom slepe probe šokirali, ko so jim te oplemenitene, a na skrivaj ozna-cene, kozarce vode v prostoru brez njihove prisotnosti zamenjali. Ko so jih spustili nazaj v prostor, so morali ponovno prepoznati tiste, ki so bili po njihovo oplemeniteni z bioenergijo. Rezultati so seveda dalec odstopali od pricakovanj, kar so potrdile tudi stati­sticne analize te slepe probe, da gre le za nakljucne dogodke in ne za ciljno prepoznavanje dodanih energetskih sprememb vodi.Proti koncu leta 2017 in na zacetku leta 2018, ko so v Švici na velikem hadronskem trkalniku (LHC) blizu Ženeve zaradi nadalje­vanja raziskovanja protonskih trkov opravili manjši remont, se je zgodila tehnicna nevšecnost, ki je vodila do zanimivega odkritja, ki pa še do danes ostaja v senci znanstvenega porocanja. Pri pripravi cevi, po katerih v vakuumu blizu absolutne nicle s skoraj svetlobno hitrostjo v magnetnem polju potujejo protoni (pozitivno nabiti jedrni delci), sta vstopila voda, njen izvor predvidevajo iz zracne vlage, ter helij kot hladilni medij. V obeh ceveh dolžine 27 km, ki sta osnova trkalnika, so se pojavili nepredvideni pogoji, ki so jih poskušali cim hitreje odpraviti. Kljub temu so nadaljevali z izvajanjem trkov protonov, da bi dokazali Higgsov bozon (božjidelec), ki naj bi igral glavno vlogo pri nastanku vesolja. Številni senzorji so zaznali neobicajne impulze, ki si jih znanstveniki niso znali razlagati, vendar iskanega delca niso našli. Mnogoštevilne analize rezultatov, njihovo ponavljanje in kasneje ponavljajoci se novi remonti, sicer ob delovanju LHC pod vakuumskim pritiskom, so pripeljali do dejstva, da so nejasnosti in probleme v tej najvec­ji znanstveno tehnicni napravi povzrocile molekule vode, ki so vstopile v cev v casu predhodnega remonta. Zadeva ne bi bila tako problematicna, ce ob ponovnem daljšem in temeljitejšem remontu med cišcenjem v cevi ne bi našli zaznavno kolicino mi-kronskega prahu, katerega izvor najprej ni bil poznan. S fizikalni-mi in kemicnimi analizami prahu, ki se ga je v celotni dolžini cevi nabralo nekaj vec kot 50 kg, niso prišli do nekih konkretnejših rezultatov, razen seveda, da ima srebrno siv prah specificno težo izredno nizko, 0,000975 kg/dmł. V eni izmed analiz mikronskega prahu iz cevi trkalnika, kjer se uporablja visokoenergetska ultra­vijolicna svetloba (UV), valovne dolžine med 10 in 15 nanometrov (10-9m), se je zgodil nepoznan fenomen, ko se je prašni analit po natancno 6,23 sekundah utekocinil. Nenavaden pojav so v kon­troliranih pogojih veckrat ponovili, pri cemer se je izkazalo, da je cas, potreben za utekocinjenje prahu, premo sorazmeren valovni dolžini uporabljene UV svetlobe v intervalu med 8 in 25 nanome­trov. Serija znanstvenih clankov, objavljena v revijah Journal of Quantum Physics and Biology ter Avandgard Chemical Reports predstavlja in razpravlja o fenomenu HEWD (high energy water dehydration), pri cemer gre za pojav nove oblike agregatnega stanja vode. Tako imenovano vodo v prahu lahko z dodajanjem visoke energije preko UV žarkov spremenimo nazaj v obicajno, tekoco obliko, kar seveda v prihodnosti prinaša številne nove iz­zive. HEWD je v eksperimentalnih pogojih že mogoce uporabljati kot nacin za namakanje zemlje v pušcavskih predelih, kjer prah z letali posipajo po površini; le-ta se potem zaradi UV sevanja son-ca pocasi utekocinja, kjer rekonstituirana voda potem namaka zemljo. Tudi nedavna kitajska odprava v vesolje je kot alternativni vir vode za astronavte preskusila HEWD, ki mocno zmanjša tovor-no maso rakete. Zaenkrat je HEWD tehnologija za širšo uporabo še nedostopna, kajti omejujejo jo izredno visoka cena (vec kot 3 milj. dolarjev/gram) ter dejstvo, da veliki hadronski trkalnik zaradi nadgradnje ne bo obratoval najmanj do leta 2027. 
P. S.: Z veseljem seveda pricakujem odziv, tako vprašanja, komentarje, kritike in predloge po sodelovanju, ki jih sprejemajo na uredništvu lokalnega medija, s katerim sodelujem. Od tam mi bodo seveda posredovali vse odzive na strokovne edukativne prispevke skladno z Zakonom o izdaji lokalnih medijev (ZILM). 

Pozitivne napovedi Sloveniji
Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije 
Na pragu poletja, ki ni tako toplo kot obicajno, se sprošcajo ukrepi, ki jih je Slovenija sprejela v spopadu z epidemijo koronavirusa. 256.784 ljudi je korono pre­bolelo, dobrih 785,400 je cepljenih z enim odmerkov, 568.727 pa z obema odmer­koma. Ker je cepljenje najbolj ucinkovito sredstvo za preprecevanje okužbe, vas vabim, da se cim prej cepite. Sama sem v petek, 28. 5. 2021, prejela drugi odmerek cepiva Astra Zeneca. Precepljenost bo za­gotovila bolj normalno življenje, kot smo ga bili vajeni v zadnjih mesecih. Gospo­darske in druge napovedi za Slovenijo so dobre, kar pomeni, da bi lahko že konec letošnjega poletja dosegli nivo, kot smo ga imeli pred epidemijo. 
Mednarodni denarni sklad – IMF je pripravil porocilo za Slovenijo, v kate-rem so ocenjevali primernost ukrepov v casu pandemije koronavirusa in splošne prihodnje usmeritve države. Pandemija je povzrocila veliko trpljenja, celo smrti, a so kot odgovor nanjo dobro vplivali hitri, obsežni in dobro usklajeni politicni odzivi. Protikrizni ukrepi so pomagali oh­
2,3 

ranjati delovna mesta, zagotavljati likvi­dnost podjetjem in dohodkovno podporo ranljivim skupinam. 
Prav tako je Evropska komisija v spomladanski napovedi izboljšala napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo. Slovenija bo v letu 2021 in 2022 imela eno najvišjih gospo­darskih rasti in eno najnižjih stopenj brezposelnosti v EU. Napoved Evropske komisije je še en obetaven pokazatelj, ki kaže na to, da je Slovenija pri spopadanju z gospodarskimi in socialnimi posledicami epidemije uspešna. Na spodnjem grafu lahko vidite, da smo na 1. mestu v EU, kar se ne zgodi prav pogosto 
Tudi zadolženost se bo zmanjšala, saj naj bi po napovedih Evropske komi­sije bruto javni dolg v letu 2021 znašal 79 odstotkov BDP, leta 2022 pa le še 76,7 odstotka BDP. Obeti so dobri in v Slove­nijo se vraca optimizem. 
Obvešcam vas, da vsako drugo so-boto sodelujem v oddaji na Radiu Zeleni val, kjer porocam o dogajanju v Držav­nem zboru. Prisluhnite v soboto ob 17.30. 


V zacetku meseca ste praznovali Praznik Obcine Velike Lašce. Ob tem vam iskreno vošcim in želim, da bi obcina napredovala in se razvila ter s tem omogocala prijetno bivalno okolje za vsakega izmed vas. Srecni in ponosni smo tudi zaradi 30-letnice samostojnosti in velikega napredka, ki smo ga v vseh teh letih dosegli. Imamo veliko razlogov za hvaležnost in optimizem in želim vam lepo praznovanje ter iskrene cestitke. 
Naj zakljucim z besedami dr. Jožeta Pucnika: 
»Moc naroda ni v letalih in oklepu, je v njegovi volji.« 
DONACIJA LIONS KLUBA GZ VELIKE LAŠCE 
Temeljni postopki oživljanja (TPO) se izvajajo pri osebi, ki je neodzivna, ne diha (oz. ne diha normalno) in se ne premika. Ce sumimo, da je pri osebi prišlo do zastoja srca, pricnemo s TPO. GZ Velike lašce je za potrebe vaj in izo­braževanja iz ved temeljnih postopkov oživljanja v mesecu juniju kupila vad­beno lutko in demonstracijski avtomat-ski eksterni defibrillator (AED). Lutko in AED so nekatera društva že preizkusila na svojih rednih vajah; na voljo bo vsem gasilskim društvom v GZ Velike Lašce in vsem drugim obcanom, ki bi se želeli pri­dobiti ali obnoviti znanje TPO. 

Investicija je znašala okrog 1100 €; približno cetrtino oz. 300 € je k naku­pu primaknil Lions klub Ribnica. 


Lions klubu Ribnica se za donacijo iskreno zahvaljujemo. 
Za lep nasmeh skrbimo že 25 let 
Preventivni pregledi  BREDENT SKY implantati in posveti Nevidni ortodontski aparat  Konzervativa INVISALIGN Protetika Ortopansko slikanje zob
 25 let 

Adamiceva 30   I   1290 Grosuplje    I    T +386 1 787 34 13   I   M +386 41 723 731 
Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče 
031 331 920,   01 7881 999,  www.avtohisa-zalar.si,  prodaja@avtohisa-zalar.si, FB, Instagram, Twiter 


V NAŠI PONUDBI IMAMO: 
PVC okna in vrata 
ALU okna in vrata 
Sencila (rolete, zunanje žaluzije, roloji, screeni, pliseji, notranje žaluzije, komarniki, tende, ... ) 
• 
Sekcijska in industrijska garažna vrata 

• 
Rolo garažna vrata 

• 
Okenska ALU polkna 

• 
Notranje in zunanje police    

• 
Strešna okna VELUX 

• 
Suhomontaža Knauf in Rigips 

• 
Avtomatska drsna vrata 



Info: 051 402 780 / www.pribaokna.si 


POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE 
BREZPLACNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNICNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI 




IZPUŠNI SISTEMI 


AVTODIAGNOSTIKA AVTOVLEKA 



NAGRADNA KRIŽANKA 

Nagrajenka iz Troble št. 3 je Tina Strnad. Nagradni bon bo prejela po pošti. CESTITAMO! 
Rešitev samo nagradnega gesla z vašim polnim naslovom pošljite na naslov uredništva Troble, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce ali ga oddajte v tajništvu obcine oziroma pošljite rešitev na naslov trobla@velike-lasce.si. Rešitve sprejemamo do datuma uredniškega sestanka, 8. septembra 2021. Izžrebanec nagradnega gesla bo prejel nagradni bon in bo objavljen v Trobli št. 5. Nagrado bo izžrebanec prejel po pošti. 

Zahvale ob izgubi bližnjih lahko oddate preko e-pošte trobla@velike-lasce.si ali v tajništvu Obcine Velike Lašce. Zahvali lahko priložite fotografijo; besedilo naj bo v obsegu do 600 znakov s presledki. Cena objave znaša 16 EUR + DDV. 
Uredništvo 
Vsak clovek je zase svet, cuden, svetel in lep kot zvezde na nebu ... 
(T. Pavcek) 


zahvala 

Ob nenadni smrti našega oceta, brata, dedka, tasta 
DUŠANA KRAŠOVCA 
iz Podstrmeca (14. 2. 1961 – 28. 5. 2021) 

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem znancem za izreceno sožalje, darovano cvetje in svece. Za lep pogreb se zahvaljujemo tudi podjetju Žale, pevkam skupine Mjav, Tanji Zajc Zupan, trobentacu, gasilcem PGD Karlovica, motoristom in združenju Sever. 
Vsi njegovi 
TROBLA ZAHVALE 71 

Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleca, naj ti v nebesih dana bo sreca. 

zahvala 

Od nas je tiho odšla draga žena, mama, babica, sestra in hci 
BREDA KOŠIR 
z Male Slevice (5. 8. 1965 – 16. 5. 2021) 
Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se od naše Brede poslovili in jo pospremili na njeno zadnjo pot, zanjo molili ter darovali sveto mašo, cvetje in svece, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo patronažni sestri Petri za skrbno nego na domu. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Andreju Ojstrežu za lepo opravljen poslovilni obred, ge. Veroniki Vasic in ge. Metodi Kolar za lepe besede ob slovesu ter pevcem, trobentacu, pogrebcem in pogrebni službi Zakrajšek. 
Žalujoci vsi njeni 
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vecno ostal. 

zahvala 

V 83. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oce, tast, dedek in pradedek
RUPAR JOŽE 
iz Tomažinov (21. 3. 1938 – 10. 5. 2021) 
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrecena sožalja, darovano cvetje in svece. Posebna zahvala PGD Rob za opravljen pogreb in govor, pevcem za odpete pesmi, gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Zakrajšek za pogrebne storitve. 
Žalujoci vsi njegovi 

SOBOTA, 10. JULIJ, 24. JULIJ, 7. AVGUST, 21. AVGUST, 4. SEPTEMBER, 18. SEPTEMBER od 8. do 11. ure Velikolaški trg
VELIKOLAŠKA TRŽNICA 
Vse obcane prijazno vabimo, da se tržnice udeležite in podprete lokalne pridelovalce in kmete. Lokalno pridelana hrana ima veliko prednosti, saj je bolj sveža, prepotuje bistveno manj kilometrov in vsebuje vec hranilnih snovi. Vse zainteresirane lokalne kmetije in proizvajalce hrane vabimo, da se nam javite (sporocite kontaktne podatke in ponujene pridelke) na telefon 01 7810 370 ali na elektronsko pošto 
obcina@velike-lasce.si. 
Predstavili vas bomo na naši spletni strani ter družbenih omrežjih. 

SOBOTA, 10. JULIJ Turjak
LOKOSTRELSKA TEKMA ZA SLOVENSKI 3D 
(LK Turjak) 
SOBOTA, 31. JULIJ Turjak

LOKOSTRELSKA TEKMA ZA SLOVENSKI AH POKAL 
(LK Turjak) 




SOBOTA, 4. SEPTEMBER ob 13. uri Krvava Pec 

PROSLAVA OB 30. OBLETNICI SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI 
Vabljeni na slavnostno prireditev,  govornika bosta brigadir Tone Krkovic in župan Obcine Velike Lašce dr. Tadej Malovrh. 
(OZVVS Velike Lašce, 
Obcina Velike Lašce) 



Zaradi negotove situacije v zvezi s koronavirusom lahko pride do odpovedi posameznih dogodkov in programov. Spremljajte aktualne informacije na spletni strani Obcine Velike Lašce – KOLEDAR DOGODKOV in na 

Obcina Velike Lašce.