Južno-štajarska hranilnica v Celji. (Konec.) Veliko veselje je toraj probudilo osaovaaje in začetek poalovaaja ,,Južao štajarske hraailnice", v vaeb. aarodaib krogih ; kajti velike so tudi aade, ki amo ajih atavili ia DJia ataviaio Sloveaci v aarodao go6podarstveaem ia aarodnem oziru aa ta mladi deaarni zavod! Ali ae bodo te lepe nade apolaiie v polaej meri, odvisao je samo od naa Sloveac^v aamib. Ves aapredek ia razvoj deaaraia zavo€ov odviaea je od maužiae vlog; 6em ve<- deaarja se v aje vlaga, t >mve6 ga aopet izposojujejo ia s tem ve6ji je ajib. vpljiv ia pomea! Kakor amo vže v prejaa]ib olaakih pokazali. ni rea, kar trdijo aaši aaaprotuiki, da mi Sloveaci ae bi imeli deaarja: ampak ta aaš deaar aaložea je večiaoma v tujih aemškib hraailaicah, katere delujejo z aašim deaarjem ia se ž ajim bogate. Treba toraj le, da pride aaš deaar v sloveaske roke aazaj ia to se zgodi tedaj, 6e vlagamo Sloveaci deaar, ki ae mora v hraailnice vložiti, meato v aemške hraailaice, v Južno-štajarako hraailaico. Paatimo toraj Nemcem ajihove aemake hraailaice, aaJ8enjib ves^lijo; mi pa okleaimo se aaše Jažao-atajarske braailaice! Saj je to aaša sveta aarodaa dolžaost, kajti deaar, ki se bo tukaj vlagal, pride sopet aa dobro našemu aarodu; izpoaojeval ae bo aopet med Sloveace ia tako bo pomagal Sloveaec Sloveacu, kakor je prav ia kakor bi moralo vedao biti. Pa tudi še aekaj drugega je, kar aam aalaga dolžaoat, da vlagamo Slovenci deaar v Jažao-štajarako hraailaico. Po pravilih imajo aamreč hraailaice pravico, da porabljajo od zaslažka, ki ga aapravijo vsako leto, t. j. od čistega dobička, ea del za dobrodelae aameae. Kakor amo prej pokazali, delovale so dozdaj obstoječe liraailaice v velikej meri, aekatere, ame se re6i, izključljivo le z deaarjera sloveaskega ljudstva. Kar ao imele dobi6kov zaalu- žile ao z deaarjem sloveaskega ljudatva. Pričakovati bi toraj bilo, da se bodo pri razdelitvi oaega dela čistega dobioka, ki gre v dobrodelae aaraene, aporanile tudi aloveaskega aaroda ter Araile vaaj primerea del v ajega koriat Žal<|Slia se to ai zgodilo; porabljale ao v koriat ia olepšaaje aeaiškib. pa tudi v aamene, ki so sloveanasprotai, ia ki žalijo sloveaako avoje dobi m^at, delo akemu živ narodao č^ ,,Južaoštajarska braailaica" bo pa, se ve, da zaeske. ki njib ame po pravilih porabiti v dobrodelae nameae, porabijala v koriat aloveaakega ljudstva! Tako bodemo imeli Sloveaci '^fJTte bra-ailaice dvojao koriat. A¦;-, • Vpraaa se pa, ali je pa tudi deaar, ki sevloži v Južaoštajarako hraailnico dovolj varea, vsaj to!'ko varea, kakor v •nemškili hraailaicah? Zakaj od aikogar se ae ame ia ae more zahtfvati, da bode vložil deaar v tak zavod, kjer bi se mu bilo bati, da ga potem lehko zgubi ? Kako varaoat poaaja toraj ,,Južaoata jarska braailaica" vložiteljem? Varaoat, ki ajo poauja Južaoštajarska hraailaica za vloge ai samo taka, kakor pri aemških hraailaicaa, ampak smemo reči, ae večja! Hraailaice, ki ao v aemškib rokab, ao večiaoma mestne, občiaake hraailaice. Eao posamezao mesto, eaa posamezna občiaa, kakor Maribor, Celje, Ptaj, Ormož. Brežice itd. oanovale so si svojo hraailnico, 'ter je mesto porok za vae zaveze njeae braaila <ee, t. j. če bi treba bilo, moralo bi meato plačati zgabe. Južaoštajarske hraailaice pa ai osaovala samo eaa občiaa aropak ueiih 5 okrajev, aamreč: Sevaiški, Šmaraki, Soštaajski, Gornjegrajski ia Vraaski, ki obaegajo 54 občia. Ia vaeh teh 5 okrajev z vsemi 54 občiaami je porok za varaost v to hraailaico vloženega deaarja ia ajega obreati, kakor to pravi § 2. ajeaib pravil. To je toraj, varaoat, kakoršaje ae poauja kmalo katera druga hraailaica! Marsikdo bode ae vprašal, kaj bo pa sedaj s posojilnicami, ali ae bodo te sedaj aepotrebae, ia ali ae bi kazalo, da ajih opustimo ? Nikakor ne! Poaojilaice ia braailaica niso zavodi, ki bi izključevali drug dragega. Posojilaic je maogo; v vsakem večjem kraji je katera; ljudem so toraj jako pri roki, da lehko deaar v aje vlagajo. Posojilaice pa dajo tudi navadao aekaj višje obreati od vložeaega deaarja. Zarad tega vlaga marsikdo deaar raje v posojilaico. Na drugi straai pa sopet kaže marsikateremu bolje, da vzame deaar aa posodo pri posojilaici, kakor pri hraailaici, to je posebao tedaj, 6e je zaesek mal, ia čedotičaik miali, da bode kmalo poeojilo vrnil. I'a tadi, kdor potrebuje prav bitro deaar, šel bo v posojilaico, kajti ta daje deaar aa poroke, ia vsled tega lekko poaojilo koj izplača, med tem ko se pri hraailaici mora poaojilo vknjižiti, kar vedao traja več 6aaa, posebao če so aa zemljišču vkajižeai kaki stari dolgovi, katere treba prej zbrisovati. Posojilnice ia hraailaica 8e bodo toraj le podpirale v avojem deiovanju, posebno, ker bodo posojilaice, 6e imajo preve6 gotovega deaarja, ga vlagale začasao v hraailnico; ako pa ajim denarja izmaajkuje, bodo ga dobivale začasao od hraailaice aa poaodo. Sloveaec, ki ima toraj gotov deaar ia ga hoče vložiti, aesi ga v poaojilaico; ako ima pa ve6je zaupaaje v araailaico, ali pa ima deaar, ki ae po našib postavah še ae ame vlagati v posojilaice, kakor cerkveai ia sirotiaski deaar, vloži ga aaj v Južao štajarsko hraailaico. Kdor bi ae zaaaprej vlagal deaar v taje deaarae zavode, za tega sedaj ai aobeaega opravičeaja! Ako storiaio toraj Sloveaci po geslu: ,,Svoji k svojim", svojo dolžaost, poatala bode v kratkem ,,Jažao-štajaraka hraailaica" cvetoč, mogočea ia silea deaarai zavod; oaa bode naš poaoa, močea ateber aaše aarodao-gospodarstveae aeodvisaoati ia trdea temelj aašega aapredka! I. D.