igrala čvrslo Eoraïnlco. Te žico priča- kovani trenutek je nastopil in nasme- jan je vstopil na pozornico Hawkins. Pozdravilo ga je oglušujoče ploskanje in klicanje. Ko se je zahvalil za pozdra- ve na vse strani, Je odvrgel svoj p1ai& Trenutek je še postal, osvetljen od križnih pramenov svetlobe, v svoji tes- no se prilegajoči športni obleki IZ KRAJEV, KJER ŽIVIJO SLOVENCI A, Au Rezila in Reziiani Vzemiva v roke zemljevid, poiščiva najzahodnejše pokrajine, v katerih do- mujejo Slovenci, in se odločiva, da ob- iščeva v duhu najbolj zapuščen in naj- manj poznan slovenski obmejni kot — Rezijo. Pojdiva ob Soči navzgor do ovinka, * katerim seže ta »brhka hči planin« v •vojem zgornjem teku najdalj proti zapadu. Tu stoji prijazna vas Žaga. Z desne strani priteče v Sočo Učeja. Napotiva se ob njej proti zapadu. Do- lina je tesna, steza je ozka, zato pa to- liko bolj raztegnjena v daljavo. Sa- motne hiše so redke, več je senikov. Tu di planine za živino se vrste. Po osmih dolgih urah dospeva v Rezijo, lepo do- lino, ki so jo gorski velikani ujeli v svojo sredo. Na jugu stoje Mužci, na vzhodu straži Kanin s svojimi sosedi, na severu Kolk, Tolsti in Lomniški vrh. Le na zapad je dolina odprta in se steka v dolino Bele, v katero odva- ja Rezijanski potok vodo. Mala je Rezija. V njej so vasi Ra- venca, Rušče, Njiva, Osejani. Stolbi- ca. Korita in še nekateri manjši krajL Malo je Rezijanov, niti ne 5000, toda preveč jih je za tisto bore malo kruha, krompirja, korenja in fižola, ki ga da- je ro-Jo rodovitna rezijanska zemlja. Zato živijo Rezijani trdo in skromno. Največ jih gre v druge kraje, od vasi do vasi, od hiše do hiše, kjer si s tr- dim delom pošteno služijo kruh. Rezi- jan je znajdljiv, nadarjen in skromen. 2enske pobirajo stare cunje in kosti za igle in sukanec, moški vežejo lon- čeno posodo, popravljajo dežnike, bru- sijo britve in nože, cinijo preluknjano pločevinasto posodo, krpajo kotliče itd. Po sejmih prodajajo lonce in trgujejo z razno drobnarijo. Težavna je Rezija- nova pot po svetu, ker mora povsod vlačiti s seboj težko breme. Kadar se vrača domov z zaslužkom, se obloži z živili Svoj domači kraj ljubi nad vse. Mor- da ravno zato, ker ga mora tolikokrat zapustiti. Tujina mu je neprijazna. Pripovedovali so mi, da je nekoč vzel Rezijan svojega sina. ki je bil še otrok, na pot v svet Nenadoma mu je daleč z doma obolel in umrl. Nesrečni oče je prikril ljudem sinovo smrt, na- ložil skrivaj mrtvega otroka v kroš- njo in nesel dva in pol dni daleč to žar lostno breme, da je prišel v Rezijo, kjer ga je pokopal v domači zemlji. Mnogi Rezijani se naselijo v raznih poklicih tudi v bližnje in daljne trge in mesta, kjer dobro uspevajo, ker so žilavi in skromni. Rezijansko narečje je bogato in sta- rinsko. Razvilo in ohranilo se je precej ločeno od sosednih. Temu je gotovo • največji meri kriva lega doline, loče- ne od ostalega sveta. Nekateri domne- vajo, da se za to razliko skrivajo tudi zgodovinski vzroki, češ, da se Rezijani niso naselili v te kraje istočasno z osta- limi Slovenci ter, da so vse svoje po- sebnosti jezika in življenja prinesli ie s seboj. Ne bova raziskavala, kaj je resnica. Res je, da so Rezijani morda nekoliko temnejše polti in navadno tudi bolj črnih las kot ostali Slovenci. Po zna- čaju veljajo pri nas kot ljudje precej nagle jeze. Spominjam se neke zgodbe o Režija- mi, loncih in toči Rezijan je razpostavil na sejmu svoje lonce in jih prodajal. Zdajci se usuje debela toča in začne klestiti po njih, da se po vrsti spreminjajo v črepinje. Ko obupani možakar vidi, da ne more rešiti blaga ter da mu bo toča požrla ves zaslužek, noče onemogel in miren gledati tega prizora Ves besen skoči med lonce, začne jih z nogami drobiti na drobne kose in groziti toči: »Če je že tako, jih ne boš ti, ampak jazi«