DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22, Rokopise,sernc vračajo, Nefranldrana pisma se ne »prejemajo. Uprava: 'Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in sucijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 70.	Sreda 27. avgusta 1330.	Leto v.
Vir velikega zla.
Ob evharističnem kongresu v Zagrebu.
Po svojih velikih dostojanstvenikih je rimska cerkev minulo nedeljo organizirala v Zagrebu veliko manifestacijo, ki je po namenu in značaju in tudi po izvedbi jako karakteristična. Po obliki je bila to velika manifestacija, na katero so bili v množicah privedeni verniki iz daljnjih in bližnjih krajev, da poglobe svojo pobožno in kristjansko verstvo. Množica vernikov, ki jih je bilo okoli 200 tisoč, ki se je udeležila verske manifestacije, dejansko tudi ni imela drugega namena, kakor da brez sovraštva in dobrohotno, nikomur kaj zlega hoteč, izrazi svoje versko prepričanje v korist dober, ki jo uči krščanstvo.
Ali dočim je množica pobožno klečala v cerkvi in se s pesmimi oduševljali za versko popolnost, so se duhovni očetje, najvišji dostojanstveniki rimskega klera na čelu s poslancem rimskega papeža, na kon* ferenci posvetovali o znanih naših notranje-političnih razmerah, med drugim tudi o agrarnem vprašanju in o šolski izobrazbi.
Verniki so se zbrali v Zagrebu zaradi svojega verstva, a njih duhovni pastirji so prerešetavali politične probleme države z namenom, da bi s svojim vplivom usilili razvoju svoje nazore.
Presenetljivo je, da je v kratkem času to že drugi evharistični kongres v Zagrebu. In da je, kakor se čuje, za priprave tega kongresa votirala rimska cerkev 50 milijonov dinarjev.
Glavna misel kongresa je, če se ne omenja vsega ostalega, kar se je povedalo v pridigah, ki jih je bilo čuti na zagrebškem evharističnem kongresu, v pozdravnih telegramih in v pozdravnih govorih: da je rimski papež kralj nad kralji, da je cerkev nad državami, da je potrebno, da v vsem javnem življenju zavlada evharistija ter da morajo verniki tak duh agresivno širiti, ter končno, kot krona vsega, da so vsi ljudje zmotljivi, in le edini papež je nezmotljiv, ki ga morajo zaraditega vsi ubogati.
Iz vsega tega je jasno razvidna zaenkrat prikrita agresivnost rimskega klera, da se usili kot oblast vsemu svetu, vsem državam, razgla-šujoč papeža kot kralja nad vsemi kralji in cerkveno oblast kot nadoblast nad svetovno oblastjo. Razvijanje aktivnosti v tem pravcu je v bistvu to, kar je bilo v srednjem in v početku novega veka ter bi končalo na eni strani z znanimi križ. vojnami in na drugi strani bi rodil težke notranje spore o mejah in nalogah cerkvene in državne oblasti v vseh državah. Zgodovina je polna takih žalostnih bojev. Kadar je nastopila neobzirna borba za nadoblast, ki jo je vprizorila rimska cerkev, vselej je nastopala socialna in gospodarska kriza ter so se z ognjem in krvjo razčiščevali nazori in odmerjale sile. dokler ni rimska cerkev morala odstopiti od svojih zahtev po svetovni nadoblasti in verske nestrpnosti. Verske vojne so morale prenehati, ker se je uvidelo, da ne more biti ves svet tak, da bi mislil z glavo rimskega papeža. Toda v odnošajih med cerkvijo in državo so urejene na tak način, da se cerkev v svetne stvari ne sme umešati.
In čeprav se je ureditev sil izvršila na tak način, rimska cerkev te-
Napadi na strokovne organizacije.
Temni elementi na delu proti strokovnim organizacijam.
Zlobnost malovrednih elementov je pogostoma precej velika. Prikrade se na nepravo mesto ravno v sedanjem času, ki je posvečen konsolida-v najnedolžnejši obliki. To dejstvo ciji in grupaciji po interesih do besede mora v dnu duše ogorčiti vsakega poštenega človeka. Vsakogar, ki ima poštene ideale in cilje.
Ti paraziti človeške družbe trdijo na primer, da so strokovne organizacije politične tvorbe, dasi imajo delavske strokovne organizacije povsem nepolitičen značaj in med svojimi nalogami samo dve glavni pro-gramni točki, in sicer:
1. Izboljšanje socialnega položaja in
2. Izobrazbo.
Svobodne strokovne organizacije so ponovno izrekle svojo nevtralnost v politiki in so to tudi ohranile. Svobodne strokovne organizacije so neodvisne in so vedno tudi odklanjale naslanjanje na meščansko-podjetni-ške stranke, ker so ravno hotele biti samo interesna skupina delavstva v celotnem gospodarskem življenju.
Svobodne strokovne organizacije torej niso v nikakršnem nasprotju niti z današnjim stanjem v državi:
1. ker se omejujejo v svojem delokrogu samo na bistvena socialna vprašanja delavstva;
2. ker je njih namen, raztegniti svoje delovanje na vse delavstvo, ne-oziraje se na vero, pleme ali narodnost v državi;
3. pospeševati enotno izobrazbo v svojem gibanju.
To so v celoti cilji strokovnih organizacij, ki popolnoma nič ne pose-zajo v politične sfere kot političen faktor, kakor hočejo trditi nekateri obrekovalci tega gibanja. Po vsem svetu — z izjemom fašistična Italija — uživajo strokovne organizacije ugled in povsod jim zakonodaje puščajo svoboden razvoj in jih smatrajo kot avtoritetno zastopstvo delavstva, ki naj svobodno, aktivno in organizirano sodeluje pri socialno-poli-tični zakonodaji. Zakonodaja, zlasti socialno-politična zakonodaja, se pa ne more imenovati to, kar se imenuje politika ali pravzaprav — politično šarlatanstvo, kakor smo ga imeli pri nas že pred dvema letoma.
Strokovne organizacije imajo sveto misijo in se niso dale nikdar izrabljati.
To v album obrekovalcem!
Na Poljskem vlada manjšina nad večino.
Poljska vlada odstopila.
Pilsudski sestavil vlado.
Na Poljskem nočejo rednih parlamentarnih razmer. Vlada za vlado se vrsti, toda vse skoro dosledno diktatorske, Sedanji predsednik vlade Slawik je odstopil, ker se hoče posvetiti vladnemu bloku, to je, z vladno koalicijo bi rad zatrl demokracijo. Njegov naslednik je postal Pilsudski, ki bo nadaljeval dosedanjo nesrečno politiko — vrtanja. Pri tej priliki je treba pripomniti, da nobena vlada, ki jih je Pilsudski doslej sestavil, ni imela večine v parlamentu, V svrho, da prepreči izglasovanje nezaupnice pa vsaka izmed njih preprečuje parlamentarno dobo s tem, da podaljšuje »parlamentarne počitnice«, potem pa se izgovarja, da parlament nič ne dela. Poljsko ljudstvo pa tudi ni tako kratkovidno, da bi pravih krivcev, saboterjev parlamentarnega delu ne videlo.
Predsednik poljske republike je potrdil kabinet, ki ga je sestavil maršal Pilsudski, znan kot sovražnik vsake demokracije. Ker vlada v parlamentu nima večine, bo sejm naj-brže razpuščen in menda bo nared-benim potom revidirana tudi ustava.
Kongres evropskih dr2av.
Društvo narodov namerava predlagati sklicanje kongresa.
Proti Briandovemu načrtu o Pan-evropi se pojavlja mnogo pomislekov. Italija neti celo odpor. Vendar misli Briand po sklepu francoske vlade meseca septembra ob priliki zborovanja sveta Društva narodov pozvati interesirane države na posebno konferenco.
oretično tega stanja ni nikdar priznala. Ona je vedno stala in stoji na stališču starešinstva cerkve nad državo, da je papež nezmotljiv in kralj nad kralji, ter da ima cerkev, oziroma papež pravico, da kontrolira, sankcionira ali prekolne zakone po-edinih dežel na zemeljski obli ter da je mogoče, da obstoji samo ena su-vereniteta, kateri se morajo klanjati vsi, in to je suverenost papeža.
Ustanova rimske cerkve nima z demokracijo nič skupnega. Zato je nje agresivnost tudi začela v času, ko je italijanski fašizem zadavil vse sile, ki so svetovno oblast rimskega papeža pritisnile v — zidovje Vatikana, v katerem je papež sedel desetletja kot prostovoljen ujetnik, da bo, po lateranskemu sporazumu s fašistično vlado, po kateri je zopet, čeprav le majhna, ali vendar upostavljena papeževa država. V notranjosti neurejen fašistični režim je potreboval aktivno pomoč rimske cerkve glede na notranjo in zunanjo politiko. Tudi Vatikan tega ni zavračal. Po napravljenem sporazumu je Vatikan dosegel večje koristi.
Po dolgem čakanju je lahko zopet demonstriral stališče rimske cerkve o papežu kot kralja nad kralji in o pravici cerkve, da vodi duhovno življenje v državi in da državljane izobrazuje. Ta prioriteta cerkve, Vatikana, je obsežena tudi v obisku kralja Viktorja Emanuela pri papežu, ki ga je vrnil papež kralju potom svojega — kardinala! Za tem papeževim odlikovanjem kralja, ki je papežu poljubil roko in prejel njegov blagoslov.
Lateranski pogovor ni dal samo injekcijo fašizmu, nego je oživel tudi aktivnost rimske cerkve v borbi za duhovno in politično nadvlado v državah.
Rimski kler je na važnem pohodu.
On že izziva ljubosumnost klera drugih ver. Naše javno življenje že reagira na nove moči, ki naglo naraščajo. Odločno je treba nastopiti proti zavladanju klera in naj prihaja od katerekoli strani. Razvoj je treba zasledovati, da nas ne preseneti. In vernikom pustiti polno svobodo ve-roizpovedanja.
Rad. Novine, Beograd.
Posvetovanje Socialistične internacijonale
Eksekutiva socijalistične internacijonale je te dni zborovala v Ziirichu.
Navzoči so bili:	predsednik	De
Brouckere (Belgija), Albarda (Holandija), Abramovič (Rusija), dr. Bauer (Avstrija). Bračke (Francija), Cri-spien (Nemčija), Modigliani (Italija), Moller (Švedska), tajnik dr. Adler in blagajnik van Roosbroeck. Največ se je bavila s pripravljalnimi deli za bodoči kongres Internacijonale, ki se ima vrišiti 25. julija 1931 na Dunaju, ob priliki II. delavske olimpijade.
V	Španiji vedno večja kriza.
Finance rušijo diktaturo.
Španski republikanci so imeli svoj kongres v San Sebastianu. Glavna zahteva republikancev je povratek k parlamentarizmu in razpis volitev. Na kongresu so obenem dovolili Kataloncem, da predlože novemu parlamentu statut za katalonsko avtonomijo v okviru Španije,
Veliko senzacijo so pa vzbudile vesti, pa katerih se vlada in kralj bojita razpisati volitve, ker nista sigurna, da dobita večino. Tako daleč je zavedena španska politika.
Nekateri ministri se pa vendar zanašajo na patriotično unijo, ki jo je ustanovil že Primo de Rivera. S to unijo pravijo nekateri politiki, bi se dala zmaga izvojevati.
Položaj pa ni tak. Finančni minister je povedal, da je bila patriotič-na liga diskreditirana zaradi obsolu-tizma in gospodarskega propadanja. Zato se nanjo ni zanašati, pač je priti čimprej k ustanovnosti. Večina ministrov pa je bila proti temu in je finančni minister odstopil, ker ne more biti več odgovoren za politiko.
Kmalu po tem kronskem svetu pa so poklicali na dvor predsednika patriotične unije, kar znači, da sta se v nerazumevanju položaja vlada in kralj odločila za vzdrževanje dosedanjega režima.
Če presojamo prav psihološko razpoloženje na Španskem, bo ta trdovratnost režima škodovala stabilnosti španske politike.
Okoli kraljeve razpo-roke v Romuniji.
Kriza zaradi kronanja kralja rešena.
Spor med romunskim kraljem in predsednikom vlade je rešen v tem smislu, da se odgodi kronanje do spomladi. Kralj hoče biti kronan tudi brez kraljice, če se med njim in kraljico ne doseže poravnava. Predsednik vlade Maniu pa pravi, da mora biti kronana takrat tudi kraljica, to je, kralj Karl mora počakati na sporazum, oziroma razveljavljenje ločitve zakona.
Dr. Seipel na delu
za Habsburžane.
Ob proslavi Habsburžanov se je mudil bivši avstrijski kancler na Madžarskem. Tam je opozarjal na sinajski dogovor med Romunijo in Jugoslavijo ter rekel, da bo dogovor postavil Evropo pred nove naloge. Zato je potrebno, da se sporazumeta Madžarska in Avstrija. — Znamenje časa^___________________  ____________
Spor med Turčijo in Perzijo zaradi Kurdov se reši potom sporazuma.
Mednarodni zadružni kongres.
Mednarodna zadružna šola in druge predkongresne prireditve.
»Velikanski uspeh"!
Beograjske žolte organizacije. — Zaman ves trud, pridobiti delavce s podjetniškim denarjem.
Te dni je objavil znani »Rad i Trud«, ki ga izdajajo beograjske obrtne zadruge kot delavsko glasilo, obračun »delavskega sklada« za dobo petih mesecev obstoja. Iz obračuna se vidi, da je bil dosedanji uspeh »ogromen«, zakaj sklad napreduje prav po rakovo.
Takole pravi poročilo:	Skupni
prejemki od članov sklada s pristopninami vred znašajo 4.042.50 Din. Čisti dohodek samih članskih prispevkov pa znaša le 3500 Din.
Če te prispevke porazdelimo na mesece, dobimo, da je bilo vplačanih
v februarju.................Din	165.—
v marcu  .....................»	667.—
v aprilu......................»	667.—
v maju........................»	667.—
v juniju......................»	667.—
v juliju....................._»____667,—
Din 3500.—
Če delimo gorenjo vsoto na tedne, to je 23 tednov, tedaj je znašal povprečni tedenski prejemek, odkar sklad posluje, okoli 152 Din.
Skupnih izdatkov za gorenji čas sklada.
Sedaj poglejmo, kako je z izdatki je bilo 67.566.11 Din. Če odštejemo od te vsote neredne izdatke v znesku 24.602 Din, tedaj znašajo čisti redni izdatki 42.694.11 Din.
In v kakšen namen se trošijo ti izdatki in za kaj.
Plače in delegati (!) . Din 22.593.— Podpore in honorar .	»	2.830.—
Vsi ostali izdatki:
Tisk, davek, pisarniški materijal in drugo 17.541.11 Din.
Skupaj torej je izdatkov 42.964.11 Din.
Skupnih prispevkov članov pa le 3500 Din.
Deficit znaša torej 39.464.11 Din, ali: vsak teden 1720 Din deficita.
Iz gornjih številk se torej jasno vidi, da je skladu »zagotovljena« bodočnost, kakor tudi celemu gibanju, ki ga vodi destruktivni Stojan Stankovič.	»R.	N.«
Tone Maček:	'8
Ženin iz Amerike.
Naš časopis »Proletarec« }e prinesel tudi njegovo sliko. Vsem je bilo žal simpatičnega fanta. Tudi meni je hudo za njim, da me morem dopovedati. čutim se sedaj nekako osamljenega.
»Slovenska Podporna Jedrnata«, katere član je bil, bo njegovo posmrtnino poslala Vam, kakor je on v svoji previdnosti določil ob vstopu. Njegovo zapuščino, obleika itd. sem prodal za 40 dolarjev, iki Vam jih z njegovimi prihranki vred, skupno okroglo 450 dolarjev, pošiljam. Jaz ostanem za enkrat še tukaj, ker razmeroma dobro zaslužim. Vas pa prosim, ne jemljite si tega preveč k srcu. Usoda je tako hotela. Ni Vam ibilo namenjeno.
Zadnjega odstavka niti ni preči-tala. Moči so ji odpovedale. Sesedla se je na stol in z brezizraznim pogledom zastrmela pred se. V obraz je postala bela kakor platno. Roke, v katerih je držala list, so ji trepetale. Ni spravila glasu iz sebe. Mahoma se je zrušila na njo tolikšna teža bolestnih občutkov, da jih njen duševni organizem ni prenesel in ni imel moči, da bi kakorkoli na nje zaigral. Zdelo se ji je, da se pogreza v neko sivo, strašno globino, s povezanimi udi, z zamašenim grlom, brez moči, braniti se pred strašno pogu-
II.
Poročal sem že o Mednarodni zadružni šoli. Šolo je ustanovil pred
10. leti angleški zadrugar prof. Mr. Fred Hall, ki jo vodi tudi letos. Šola se vrši vsako leto drugod in traja teden dni. Urejena je na podlagi tečajev s predavanji in nato sledečo debato ozir. pojasnili predavateljev na od slušateljev stavljena vprašanja; vsakodnevne popoldneve pa izpolnijo ekskurzije ozir. ogledovanja.
Letošnja (deseta) je izredno obiskana — 147 slušateljev je dospelo na njo od 150 sprejetih in nad 200 priglašenih. 20 držav predstavlja tu zadružno internacijonalo v pravem zmislu besede. Zanimivo bo za ocenitev zanimanje za to institucijo, ako navedem število udeležencev iz posameznih držav: Anglija 31, Avstrija 10, Belgija 2, Bolgarija 10, Čehoslo-vaška 4, Danska 4, Finska 4, Francija 3, Grška 4, Jugoslavija 1, Litva
2,	Lotiška 9, Nemčija 16, Norveška 1, Madžarska 13, Poljska 10 (6 Poljakov, 5 Ukrajincev), Rumunska 5, Španija 2. Švedska 10 in Švica 6. In tu med njimi so večinoma možje in žene srednjih let, pa tudi sivolasi zadružniki, ki so prišli sem črpat znanja. Večinoma so to že stari praktiki, aktivni zadružni delavci, vodje, ravnatelji, predsedniki zadrug in zvez itd. Omenjam le nekatere:	V.	Ser-
wy iz Belgije, Herman Stolpe, zadružni pisatelj iz Stockholma, M. Maire iz Bazla, urednik švic. zadružnih listov, dr. N. N. Petrasco, ravnatelj Osrednje zadružne banke iz Bukarešte, mr. J. J. Worley iz Manchestra, član osrednjega odbora Mednarodne zadružne zveze, mr, W. P. Watkins itd. itd. Bolgari so poslali močno delegacijo tako Konz-zadruge »Napred«, kot tkzv. Popularnih bank (kreditne zadruge); Če-hoslovaško zastopajo poslovodja Ve-lenakupne družbe v Pragi Hudec in trije odposlanci Ortopedične zadruge invalidov v Pragi (Odip) in to iz vsake filijale po eden: Slavih (Praga), Hoffman (Hradec Kralove) in Hybl (Bratislava), Poljsko zastopa 5 Poljakov od poljske zveze v Warszawi in 5 Ukrajincev iz Galicije in Volinije (zveza v Lwowu). Grki so glavno iz Soluna. Avstrijci iz Celovca, Steyra, Kremsa, Dunaja itd.
Otvoritev šole je bila v soboto ob 7. uri zvečer. Otvoril jo je v odsotnosti predsednika Mednarodne zadružne zveze v Londonu in bivšega socijalno demokratičnega ministrskega predsednika Finske, Vaino Tan-nerja, ter predsednika šole Goed-hardta, mednarodni tajnik H. J. May. Pozdravil je navzoče in povdaril veselo dejstvo, da se i število slušateljev i število držav, iz katerih so
bo, brez moči, da bi klicala na pomoč. Sedela je kakor nemi kip groze.
Mati, ki je medtem šla iz hiše, da nakrmi kokoši, se je vrnila, da zve, kaj stoji v pismu. Preplašena je obstala sredi sobe:
»Za božjo voljo, kaj pa ti je?! Ali ti je slabo? Pojdi v posteljo!«
Tilka se ni ganila.
»Ali se je kaj zgodilo? Kaj je s Tonetom?«
Nič odgovora. Materi se je storilo na jok. Slutila je slabo novico. A trenutno je zmagala njeno radovednost skrb za hčer. — Kaj, če jo je zadel. mrtvoud! — Hitro je pripravila posteljo, se ljubeče trudila z njo, da jo je pripravila, da je vstala in jo je slekla in položila na posteljo, kjer jo je skrbno odela. Tilka je molče pustila, da je delala z njo, kar je hotela. V postelji leže je nepremično zrla v strop.
Mati si je oddahnila. »Hvala Bogu, mrtvoud ni. Udje ji še služijo.« Hitela je v kuhinjo, zanetila ogenj in pristavila lonček za zdravilni čaj iz lipovega cvetja, žajbela in tavžent-rož. Nesla ga je hčeri, ji privzdignila glavo in ji nastavila skodelico k ustam. Ta je napravila dva požirka
Dunaj, 20. avg. 1930.
slušatelji, stalno veča, kar je znak dobre šole. V imenu Avstrijcev sta nas pozdravila in izrekla dobrodošlico dr. Karl Renner, bivši avstrijski soc. demokratični kancler in Emmy Freundlichova. Dr. Renner je pozdravil navzoč »naraščaj« zadružništva, ki stopi na mesto starajočih se sedanjih zadružnih vodij. Kot vodja in ustanovitelj šole, je navzoče pozdravil mr. Fred Hall, kot bodoči vodja mr. B. P. Watkins.
Predavanja so bila doslej sledeča: dr. K. Rennerja, predsednika zveze avstrijskih konz. društev o »Zadružništvu v narodnem gospodarstvu«;
H.	J. Maya (London) o »Mednarod-mne zadružništvu«; S. Rausnitza, tajnika zveze nemškoavstrijskih konz. društev o »Avstrijskem zadružnem gibanju« in dr. J. P. Warbassa, predsednika Zadružne lige v U. S. A. (Newyork) o «Zadružnem pokretu v Zedinjenih državah Severne Amerike«, Predavala bosta še: dr. J. P. Warbasse o »Zadružni vzgoji in propagandi v Zedinjenih državah« in prof. Charles Gide (Pariš) o »Roc-dalskih načelih«. O predavanjih, ki so temeljita in izčrpna in katerim sledi redno živahna debata, morda kdaj pozneje več.
Ogledali smo si doslej trg. in obrtni muzej občine Dunaj, ki naj si ga ogleda vsak naš strokovni in kulturni funkcijonar, ki pride na Dunaj (je v Rathausu), dalje stari Dunaj, pozdravili spomenik Adlerja, Reuman-na in Hanuscha, dalje Konzumno zadrugo Wien (KSW). občinske novo-stavbe, najnovejši Warenhaus Vele-nakupna družba (Goe) Železničarski dom, Schonbrunn in Klosterneuburg.
KSW je ena največjih konzumnih zadrug sveta. Imela je koncem leta 1929 53.508 članov (samih nakupu-jočih, kajti izključila je to leto 11.205 papirnatih vojakov), 202 prodajalni, prodala je za 36,222.297.23 šil. (t. j. za 290 mil. dinarjev) blaga, 509.275.45 (okrog 4 mil. Din) deležev, 6,402.000 šil. hranilnih vlog (okrog 25.5 mil. Din), skupno 1259 uslužbencev (733 moških, 526 ženskih) in sicer v pisarnah 135, v prodajalnah 690, v skladiščih 99, v voznem parku 59, v produktivnih podjetjih 188 in v pomožnih podjetjih 81. Le v pekarni zadruge sta 102 uslužbenca. V letu 1929 je imela zadruga 841 vzgojnih prireditev. V vsaki novi občinski hiši se zgradi po dogovoru z občino že takoj primeren hotel za oddajališče K. S. W.
Da omenim še malo občinsko delo. Od gradbenega načrta mesta Dunaja iz let 1923 in 1927 more biti postavljenih do 1. 1923 60.000 novih stanovanj. 45.000 jih že stoji. Ostalo sledi drugo leto. Stanovanja stanejo
in zopet omagnila z glavo v blazine. Mati ji je skrbno popravila odejo, potem je pobrala pismo, ki je zdrknilo na tla, in je hitela ž njim h Kraj-čevim. Hotela je zvedeti, kaj je na hčer tako vplivalo.
Vse je presunilo strašno poročilo in razumeli so veliki udarec, ki je strl Tilki voljo do življenja.
Krajčev oče je pomembno pripomnil:
»Ti Zagajka, le pazi, da si dekle kaj ne napravi. V njenem položaju bi ne bilo nič čudnega.«
Mati je bila vsa obupana. Kaj naj počne zdaj sama z bolno hčerjo-Tudi njene skrivne nade so bile porušene. Tudi ona se je s hčerjo veselila brezskrbne starosti, ko bo z vsem preskrbljena, veselila se hčerine sreče in pestovala zdrave vnuke. Zdaj pa na stare dni še tak udarec.
Krajčevi so jo tolažili:
»Ne obupaj. Mogoče bo še vse dobro. Tilka ozdravi, mlada je še in kdo ve, kaj ima še življenje zanjo pripravljeno. In kdo ve, če je vse to res —.«
Ko se je vrnila, je Tilka še vedno ležala nepremično, sedaj z zaprtimi
občino letno 70,000.000 šil. (560 mil. Din), kar črpa občina vse iz davkov (35 mil. šil. iz Breitnerjevega, ostalo iz ostalih davkov). Bili smo v stavbi, ki ima 1085 stanovanj, 115 stopnišč in obsega 99.000 m2, od katerih je pa le 28 odst. zazidanega. Ostalo so parki in dvorišča za otroke. Vsaka kuhinja je načeloma direktno razsvetljena ali z dvorišča (ličen balkon) ali s ceste. Dvorce se imenuje vsled mnogih vrtov tudi Gartenhof. V njem se nahaja seveda lasten otroški vrtec, kjer je oskrba in prehrana večinoma brezplačna, lastno posvetovalnico za matere in lastno knjižnico. Centralna pralnica seveda ne manjka. Sploh so te pralnice in pa otroški vrtci v vsaki občinski zgradbi, ki ima nad 300 stanovanj. Stanovanje stane pri velikosti kuhinje, sobe, kabineta in seveda plina, elektrike itd. in obsegu 40 m2 8—10 šil. Sploh se ne pobira višja stanarina kakor je potrebna za vzdrževanje hiše. Ta stavba je v Favoritnu, kjer je sploh 93 odst. vseh starih stanovanj ničvrednih (seveda po sodbi današnjih stanovanjskih graditeljev). Dunajska občina se drži v obče načela, da sme biti le največ 50 odst. stavbišča zazidanega, ostalo mora ostati prosto za dvorišča, igrišča in vrtove. Prej je bilo zazidanega 85 odst, 15 odst. je pa ostalo za tkzv. svetlobna dvorišča. Zanimiva je tudi občinska nega zob: dvakrat mesečno so pregledani zobje vseh šolarjev — sredstva nudi davek na luksuzne slaščičarne; vsi šoloobvezni otroci dobivajo vse šolske knjige, zvezke, svinčnike, peresa itd. zastonj iz davka na služkinje, pri čemer pa je prva ozir. ena služkinja davka prosta. Skrb za matere in dojenčke ter podaritev perila je znana. Tako vrši socijalno demokratični Dunaj ob občudovanju in priznanju vsega sveta svoje socijalno delo in je najboljši dokaz za mogočnost izvedbe programa delavskih strank.
*
Danes prihajajo delegatje na strokovne konference:	tiskovno (v
četrtek), zavarovalno (v petek), vzgojno (v petek), bančno ( v soboto), nakupovalno (v soboto) in pa de-legatinje za žensko konferenco (v četrtek in petek).
O njih delu in sklepih prihodnjič.
Cvetko Kristan.
V	vojni je vsak zverina.
Grozovitosti kitajske vojne.
Nedavno so poročali meščanski listi kapitalističnih držav, koliko prebivalcev so pomorili komunisti po kitajskih mestih. Te dni pa poročajo, da so nankinške čete zasedle mesto Čangšo ter usmrtile dva do tritisoč v mestu ujetih komunistov. Kdo je boljši?
očmi, kakor da spi. Zdaj pa zdaj se ji je iz prsi izvil globok vzdih in za-drgetala je po vsem telesu, kakor otrok, ki je po dolgem joku zaspal. Mati je nakrmila kravo, popila kozarec mleka, prižgala luč in s šivanjem v roki sedla h hčerini postelji. Sledila je za njenim neenakomernim dihanjem in ji brisala pot s čela. Ob pozni uri je za trenutek zadremala. Vzbudil jo je šum. Tilka je vrgla raz sebe odejo in se začudeno ozirala. Skušala je vstati, vsa razgreta. Mati jo je mirila in ji prigovarjala, da zopet leže. Tilka, kakor da je ne razume:
»Moram iti na kolodvor. Je že čas. On pride. Kje so moji čevlji?«
Mati jo je s strahom zadrževala, a hčer jo je odrinila in začela po sobi zbirati različne predmete in jih metati na kup. Materinih prigovarjanj kakor, da ni slišala. Mati je vsa preplašena odhitela skozi vrata in jih za seboj zaklenila. Tekla je h Krajčevim in prosila za pomoč. Kraj-čeva sta takoj vstala in šla z njo. Prišedši h koči, so slišali Tilkino vpitje in bobnanje po vratih. Ko so stopili v sobo, se je Tilka ravno pripravljala, da v sami srajci skoči skozi okno v mrzlo noč.
vam prihrani denar,čas in delo.
Razpečava v kraljevini Jugoslaviji Fran Ks. Lešnik, Maribor, Cankarjeva ul. 26.
Stran 3
Doma in po svetu.
Aktivizem. To pomeni v slovenščini stvarno udejstvovanje; resnično sodelovanje v človeški družbi in za realne cilje. To je naloga vsakega človeka. Vsak človek mora videti v človeški družbi celoto, toda celoto, ki dovoljuje aktivno sodelovanje^ ob subjektivni zmožnosti in objektivni pravičnosti posameznika. V družbi, ki onemogoča aktivno sodelovanje vseh ljudi, ali celo išče posameznik zase privilegije, dočim izključuje vrsto ljudi od sodelovanja, aktivizem vseh ljudi ni mogoč, ker se ne more pričakovati deloma s psihološkega, deloma s sebičnega stališča, da bi vzrasel zdrav aktivizem v interesu samo nekaterih plasti družbe. To je nemogoče. Zdrav aktivizem nastane takrat, ko bo vse človeštvo psihološko prerojeno in res smatralo vsakega posameznika za enakovreden del in delec družbe. Mi želimo, da se porodi aktivizem, vsaj imamo vsi pravico do aktivnega sodelovanja. Aktivizem pa mora spremljati iskrenost; iskren postane aktivizem, ko vsi uvidimo, da gre v družbi za popolno enakopravnost. Moj glas in tvoj glas, moje delo in tvoje delo: enak skupen interes. To je najboljša moralna sila za poživljenje aktivizma kjerkoli in kadarkoli.
Na seji Društva narodov bodo zastopali Jugoslavijo v Ženevi zunanji minister dr. Voja Marinkovič, dr. Velimir Mažuranič in dr. Andrej Gosar. Dalje dr. Ilija Šumenkovič, dr. Konstatin Tofič in prof. dr. Milan Todorovič.
»Radničke Novine« k Cankarjevemu spomeniku. Beograjske »Radničke Novine« z dne 15. avgusta pišejo:	»Velikemu proletarskemu pi-
satelju Ivanu Cankarju je slovenska klerikalna in liberalna buržuazija postavila — spomenik! V nedeljo, dne 10. t. m. je na Vrhniki padla zavesa in tam stoji zdaj sklonjen kip, večno preganjanega pesnika življenja, utrujen in prašen sedi in počiva, ta večni popotnik. Kakšna ironija! Cankarjeva dela so sežigali. Njega so osebno preganjali. Njegovim spisom so odrekali vsako književno vrednost. Sumničili so ga kot človeka. Denuncirali kot književnika. Treba je bilo, da je prišlo leto 1918, ko je umrl, da so šele občutili koliko so izgubili. Šele tedaj so ga proglasili za »centralno osebnost« slovenske književnosti. Vseh časti je bil potem deležen. Ali Cankar je odšel z bridkostjo v duši, uverjen, da zamore samo proletarijat občutiti bol in grenkost življenja. A danes! Njegov brat je služil zanj svečano sveto mašo, Zupančič mu je napisal slavospev, Finžgar je imel slavnostni govor in klerikalna buržuazija proslavlja dan, ko je umrl veliki pesnik delovnega, trpečega ljudstva.«
»Slovenčevi poživniki«. »Slovenec« je obogatil našo terminologijo z novim izrazom: »poživniki«. To so ljudje, ki se zbirajo pri kmečkih gostijah za pečjo in sekundirajo govorancam vaških veljakov, jim pritrjujejo, se smejejo in jočejo kadar in kakor oni to žele, zato dobe pa vrženo kako kost, ki jo smejo oglodati. Poživniki pritrjujejo ob nedeljah v gostilni vaškemu županu, bogatemu kmetu ali trgovcu, ali pa bodočemu kandidatu za volitve, da pride z njihovo pomočjo do veljave, za to pa smejo na njegov račun pojesti en gu-laž in popiti četrt vina. To niso berači, temveč duševni revčki, podrepniki, neznačajniki, z eno besedo »poživniki«. — Tekom življenja sem pa imel priliko opazovati, da ta označba ne velja samo za posamezne osebe, temveč tudi za večje skupine, za stranke, za narode. Dovolj tega smo videli pred in po vojni. Bile so stranke, katerih pristaši so vzhičeno klicali »bravo« pri vsaki odredbi, ki je prišla iz centra in »anatema« vsakemu, ki temu centru ni bil po godu. Bilo je to nekako politično poživni-štvo. Imamo pa tudi neke vrste kulturno poživništvo. O tem nam isto-tako pričajo zadnje številke »Slovenca«, ki se bridko pritožuje, da tisk za nič na svetu ne mara beležiti slovenskih kulturnih pojavov, kakor
da sploh ne eksistiramo ali, da smo še vedno nekako pleme divjakov, ki nimamo svoje kulture, medtem ko slovenski tisk točno in vestno beleži vse pojave na kulturnem polju. Nekoč je Cankar napisal dramo z naslovom »Hlapci«. Še danes je aktualna, čeprav menda ni nikogar globlje dojmila. Čemu danes to razburjenje in jadikovanje? Da, da, po-živnikov je v našem narodu preveč, ki se čutijo ugodno le pri zavezovanju jermenov na gosposkih čevljih. Zato kričimo »Bravo«!
Spor v Zvezi učiteljskih društev. Zveza učiteljskih društev se je sporekla pri volitvi odbora in je del delegatov zapustil zborovanje. Šlo je za majorizacijo, kar pomeni samo to, da je v organizaciji nekaj premalo razumevanje za demokracijo, ki je najboljše lepivo in najboljši znak organizacijske zavesti.
ELIDAfe^
s?
Knjige »Cankarjeve družbe
Rudarji so šli na Brezje. Romanje rudarjev na Brezje je menda organizirala katoliška akcija. S kakšnim namenom ob sedanji veliki krizi, res ne vemo. No, v trboveljskem revirju so tudi drugi ljudje, ki lahko hodijo na romanje pod firmo rudarjev. Bolj kot pridiga o potrebi krščanske potrpežljivosti in prenašanju lakote iz ljubezni do onostranskega življenja, bi pomagala rudarjem pripravljenost oo. frančiškanov, če bi jim le-ti naklonili enoletno zbirko darov, ki jih puste verniki na Brezjah oo. frančiškanom. S tem bi bilo ubogim rudarjem precej pomagano, frančiškanom bi se pa nič ne poznalo, če bi od desetletnih zbirk eno prepustili lačnim in ubogim.
15 spomenikov dobi Beograd, V Beogradu so ustanovili komisijo, ki bo skrbela za to, da se postavi v Beogradu 15 spomenikov. Nekaj jih dobe vojni junaki, nekaj pa ljudje kulture in umetnosti.
Raymond Poincare sedemdesetletnik. Dne 20. avgusta je obhajal Poincare sedemdesetletnico rojstva. Poincare je bil eden najslavnejših francoskih politikov. Ob sklepanju miru je bil predsednik republike in je bil v ostrem sporu s tedanjim predsednikom Clemenceaujem zaradi mirovnih pogodb. Leta 1926 pa je moral Poincare sam prevzeti predsedstvo vlade in je rešil francoske finance pred katastrofo. Individualno je Poincare močna samostojna osebnost; zato ga smatrajo v inozemstvu kot imperialista, bil pa je v bistvu svobodomiselni levi republikanec iz dobe protiklerikalnih bojev. V polemiki je bil sijajen govrnik, v gospodarstvu pa — stiskač, sicer pa po značaju miroljuben.
Fašistična bomba proti socijalnim demokratom. V Hanovru ie v Delavskem domu, v katerem se nahaja tudi uprava socijalnodemokratičnega dnevnika »Volkswille«. odložil nekdo v vestibulu paket z nalovom »Volks-\ville«. Nočni čuvaj, ki ie paket našel, ie istega oddal v upravi lista, kjer so ga odprli in našli v njem bombo s časovnim vžigalnikom, ki pa k sreči mi funkcijoniral. Razstrelivo, ki je bilo v bombi, bi bilo zadostovalo za porušeni e cele hiše. Oči-vidno .ie, da so bombo podtaknili ha-kenkreuzlerji, ki so že večkrat grozili, da bodo pognali Delavski dom v zrak.
Sprememba v vodstvu nemškega Reichswehra. Sedanji šef nemške armade, general Heye, bo baje od-stopil vsled trenja, ki vlada v nemški generaliteti. Kot se čuje, bo Heye zato odstopil, ker se mu ni posrečilo preprečiti vez med nemško vojsko in rdečo armado, od druge strani pa zopet zatrjujejo, da je vzrok demisiji iskati v tem, ker se nekateri generali silno ogrevajo za desničarsko diktaturo, kar je zelo verjetno, ker dasi Viljema sicer ni več, zato pa je v armadi še vedno dovolj njegovega duha. Na mesto Heya je imenovan general von Hammerstein.
Volitve v heinr.vehrovski trdnjavi.
V	Erzbergu so se vršile volitve obratnih zaupnikov. Volilo je 92 odstot-
ki jih dobe letos člani za članarino Din 20.—, izidejo v oktobru. Začele so se že tiskati.
Knjige bodo letos še lepše od lanskih in vsak član jih bo z zadovoljstvom in veseljem čital in imel v svoji domači knjižnici. In to so:
1. Koledar za leto 1931. Polno lepih, zanimivih slik, povesti, pesmi, poučnih razprav, potopisov itd.
2. Weiskopi:	»Proletarska usoda«. Povesti znamenitega češko-nemškega proletarskega pisatelja.
3. Sejiulina: »Vireneja«. Krasen delavski roman, preveden iz ruščine.
4. Flamarion: »Zadnji dnevi ljudi«. Astronomski roman s slikami, ki ga je priredil pisatelj Angelo Cerkvenik.
Kakor vidite, je članarina Din 20.— za take štiri knjige naravnost neznatna. In če še k temu pomislite, da so to proletarske knjige, potem boste gotovo kot zaupnik in funkcionar pogledali okrog sebe in vprašali:
»Kdo iz članov organizacije, kjer sem jaz zaupnik in funkcionar, še ni član »Cankarjeve družbe?«
Zavest in kulturno pojmovanje med delavstvom je pogoj za dobro strokovno in kulturno organizacijo. Zato je potrebno, da stopijo knjige »Cankarjeve druže« v vsako delavsko stanovanje, posebno pa v stanovanje delavcev, članov strokovnih organizacij in kulturne zveze »Svobode«.
»Cankarjeva družba« mora biti mogočen, velik živ spomenik našemu Ivanu Cankarju. Gospoda mu je postavila bronast spomenik na kameni-tem podstavku. Mi, delavci smo mu postavili živ spomenik s proletarskimi knjigami, s »Cankarjevo družbo«.
Zato sodrugi, pozovite v Vašem kraju vse, ki se še niso včlanili v »Cankarjevo družbo«, da to store še do 10. septembra 1930. Poverjenike (ako niste sam poverjenik), vzpodbudite, da posvetijo vse svoje moči, da do 10. septembra t. 1. še naberejo čimveč članov.
Naša zavednost so knjige »Cankarjeve družbe« in naš ponos je »Cankarjeva družba«.
kov delavcev. Socijalisti so dobili 944 glasov in 9 mandatov, združena protimarksistična lista pa 647 glasov in 6 mandatov. Vsekakor lep uspeh, če se pomisli na heirmvehrovski teror Alpinske montanistične družbe, ki je odpustila iz službe 1900 delavcev, ki so bili organizirani pri svobodni strokovni organizaciji.
Nameravan habsburški puč. Iz Budimpešte se je razširila vest, da namerava dospeti tja skrivoma Oto Habsburški v spremstvu svoje matere razcarice Cite. Vladni krogi sicer demantirajo te vesti, vendar je gotovo, da so ogrske policijske oblasti dobile nalog, strogo paziti na vse inozemske potnike, ki prispejo na Ogrsko, bodisi z železnico, letalom ali automobili. Te varnostne odredbe so povzročile pri legitim,istih ogorčenje in proteste. Mala antanta ie odločena, v slučaju podobnih poskusov Habsburžanov preprečiti tak puč, če treba tudi s silo. To vprašanje bo najbrž tudi predmet razprav jesenskega zasedanja O ruš tv a# narodov.
Romunski kralj Karl je odlikoval
Mussolinija. Mussolini je prejel od romunskega kralja najvišje ^ romunsko odlikovanje, in sicer veliko krono reda kralja Karla I. Kakšne zasluge ima Mussolini za Romunijo? Morda zasluži priznanje njegova politika?
Polom največje italijanske kmetijske družbe »Societa delle Boniiik-ke Ferraresi« v Fužini. Imenovana družba, ki je imela delniški kapital v iznosu od 100 milijonov lir, je vstavila plačila in ponudila poravnavo. Kapital kot tudi rezerve smatrajo, da so izgubljene. Družba je bila ustanovljena leta 1872 v Ferrari in je v zadnjih desetih letih plačevala po 10 do 14 odstot. dividende. Delnice, ki se glasijo na 200 lir nominale, so notirale na borzi 400 do 450 lir, so sedaj padle na 45 lir. Tako izgleda fašistično gospodarstvo.
Bivši diktator — ilegalni terorist.
V	Kovnu, glavnem mestu Litve, sta dva dijaka izvršila atentat na ober-sta Rusteika. Preiskava je dognala, da je atentat organiziral bivši diktator Woldemaras, ki je imel v načrtu se več takih atentatov na vladne osebnosti, da bi se na ta način zopet polastil političnega vodstva. Njega so zaprli, njegovo ženo, Francozinjo, bodo pa izgnali, ker mu je pomagala.
Povodom tretje obletnice justifi-kacije Sacco-ja in Vanzetti-ja so sc
vršile po vseh večjih mestih Zedinjenih držav delavske protestne demonstracije, pri katerih je prišlo tudi do spopadov s policijo, in je bilo več oseb ranjenih in ubitih.
Pogoji za prenehanje bojkota v Indiji. — Delavci naj plačajo račun.
Iz Bomibaya poročajo: Odbor vse-indskega kongresa je naznanil ta-mošnjim angleškim tovarnarjem bombažnih predilnic pogoje, pod katerimi bi bili Indijci pripravljeni prenehati z bojkotom tujih izdelkov in sicer predlagajo: Celokupno osobje in dve tretjini upravnega1 sveta vsake tovarne mora biti indijskega poko-lenja. Indijske banke in zavarovalni zavodi morajo imeti pred angleškimi prednost. Vsi nakupi se naj izvršujejo pri indijskih tvrdkah in končno ne sme nastavljeno osobje v nobeni obliki nastopati proti indijskemu narodnemu pokretu. — Ti pogoji najbrž ne bodo sprejeti. Resen položaj tekstilne industrije se bo vsled tega še poslabšal. Že sedaj je 19 predilnic prenehalo z delom. Ako se zaprejo še ostale, tedaj bo od prvega septembra nad 100.000 delavcev brez dela. Ti delavci pa niso morda Angleži, ampak indijski pariji, ki morajo trpeti radi spora domačih, na-cijonalistov z angleškim imperija-lizrnom. Delavci naj torej plačajo račun.
*
Mariborčan izgubil življenje pri iskanju dela v Bosni. Brezposelni mizarski pomočnik Franc Kolar iz Maribora je zaman iskal po Bosni. Pred par dnevi je sklenil potovati iz Sarajeva v Zenico. Ker ni imel denarja za vožnjo, se je skril v vagon III. razreda. Ko se je bližal sprevodnik, je zbežal pred' njimi na streho vagona, misleč, da bo tam najbolj varen. Ko pa je vlak vozil čez neki most v bližini Broda, ie Kolar udaril z glavo na železno mostno prečnico. Udarec mu je razbil lobanjo in nezavesten je padel s strehe, obvisel za obleko na nekem kavlju tako, da je z glavo udarjal ob železno ogrordje. Neka ženska to videč, je potegnila zasilno zavoro, a bilo je že prepozno. Izdihnil je čez nekaj minut.
Koroške ravnine pod vodo. Radi hudih nalivov sta izstopili Drava in Krka in preplavili bližnje doline, zlasti okolico St, Vida. Več vasi je čisto preplavljenih.
ITflJTEJ)ELQVSKO
"nanocfi se m PRIBOR poštni PBEDBLM
Vas Preserje pri Kamniku je v petek pogorela. Zgorelo je 11 gospodarskih poslopij. Škode je 1 milijon dinarjev. Ogenj so zanetili po neprevidnosti otroci.
Tragedija raziskovalcev severnega tečaja. Leta 1897 je odplul na sever z balonom raziskovalec severnega tečaja. Vzel je s seboj dva spremljevalca ter odplul proti Franc Jožefovi deželi. Južno od te dežele so našli na Belem otoku po 33 letih ostanke dotične ekspedicije. Komaj 150 metrov od obrežja pa so našli sani in čoln, v katerem je bil človeški okostnjak in le nekaj metrov proč je ležalo v ledu truplo Andreeja. V njegovih žepih so našli tudi dnevnik. Ekspedicija je pomrla zaradi pomanjkanja živil.
V krogih ogrske aristokratske družbe je vzbudilo neljubo senzacijo, ko je grof Paul Nikolaj Nyari pred nekaj dnevi iz stanovanja neke Židinje, gospe Kis, ukradel dragocen astrahanski plašč in več perzijskih preprog. Pri prodaji teh stvari so ga pogruntali in je priznal, da je izvršil vlom. Policiji ni kazalo drugega kakor da ga aretira.
Pri Komomu na Madžarskem se je dogodila težka železniška nesreča. Bratislavski brzovlak je zavozil v tovorni vlak in je bilo 19 oseb težko poškodovanih.
*
Velika letalska katastrofa. Tri-motorno letalo »Ford«, ki je vzdrževalo redni potniški promet med Zagrebom in Prago, je v petek popoldne nad Jihlavo v bližini Prage še iz nepojasnjenih vzrokov zgubilo ravnotežje, se vnelo in treščilo iz višine 500 metrov na streho neke hiše, ki jo je prodrlo. 4 potniki so med padcem zgoreli, 8 jih je umrlo med vožnjo v bolnico, eden ie ostal hudo ranjen. Bili so večinoma Čehoslova-ki. ki so hoteli poleteti na letovišče v Dalmacijo.
Na letališču v Olomucu je krilo nekega letala ubilo neko žensko, ki je prišla v bližino, ko je letalo pristajalo. Pilot jo je sicer opazil stati na letališču, a ni mogel več pravočasno okreniti letala.
Slučaji otroškega hrbteničnega otrpnjenja so se pojavili tudi v Berlinu. Bolezen je zelo nevarna in ima težke posledice ohromenja.
V nekem ruskem premogovniku v Doneckem basenu je rudnik opusto-šila eksplozija premogovega prahu, pri kateri je bilo ubitih tudi 14 rudarjev.
Voda vdrla v rudnik. Iz Moskve porčajo, da je v nek rudokop zlata v bližini Irkutska v Sibiriji vdrla voda. Dosedaj so ugotovili 12 mrtvih. Škoda je velika.
Korupcija v Ameriki. Guverner države Ne\vyork ie uvedel preiskavo proti bivšemu višjemu sodniku Georgu Ewaldu, ker ie svoje imenovanje dosegel s tem, da ie z visokimi vsotami podkupil vplivne osebe.
Maribor.
Lopo bodo gradili na mesto barak! Glasom poročil o sklepu občinskega sveta na seji z dne 5. avgusta }e bilo sklenjnjo, da bo mariborska mestna občina v najkrajšem času zgradila barako za deložirance pod državnim mostom, v kolikor so ti v mestno občino pristojni. Pred nekoliko dnevi pa smo čitali v »Slovencu« — »Slovenec« je najboljše informiran list o mariborski občinski politiki, — da se bo v Melju, in sicer za vojašnicami, na kanalu, ki ije bil predlansko leto speljan po Kraljeviča Marka ulici, zgradila ena večja baraka za omenjene deložirance, vendar tako, da ne ibo imela nobenih notranjih sten, oz. pregrad. To pa, da se bo napravilo nalašč za to, da ne bo v tej baraki preveč »prijetno« bivanje in bo brezstanovanjce sililo, da si čimpreje preskrbijo drugo stanovanje. Razen tega smo še povrhu izvedeli, da omenjena zgradba ne bo imeila tudi nikakšnega poda in da bodo ljudje kar na zeljnikih stanovali. Torej ne gre za nikako barako v smislu sklepa občinskega sveta, ampak za čisto navadno lopo, ki bo kolikor toliko varovala ljudi pred dežjem ter ev, snegom, nikakor pa ne pred mrazom, mokroto in prepihom, da se
MALA NAZNANILA.
Eli
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg St. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev In aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih' motorjev in dynamo-strolev.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarius
urar, Maribor, SlomSkov trg 5
D. ROSINA
Maribor, Vetrinjska ulica 26
nudi najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnlne, vrvi, špago, papir, šolske po-trebščlne parfumerijo, košare, igrače i. t. d.
\ ulkaniziranj e
Gumiji za avtomobile,kolesa,snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah.
PETEllH, Maribor, M trs 4.
Gramofone in šivalne stroje vseh vrst popravlja najceneje meh. del.
Justin Gustinčič
Maribor, Tattenbachova ulica It. 14
Velika zaloga gramofonov in plošč znamke »Columbia« in več drugih znamk.
LIPCS IGNAZ
mehanična delavnica za šivalne stroje In kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
MARIBOR, KOROŠKA CESTA 90.
zastonj
Vsi letni naročniki dobe
ji 4 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno vero
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled »Radio* welt“. Naroča se Administration der „Radlo-welt‘‘ Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe.
ČITAJTE!
novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
ne bi v njej »počutili« preveč dobro in da
bodo raje, in sicer čimpreje, si ipoiskali stanovanje za vsako ceno! Prav je, da se je gospoda, ki ima vedno toliko socijalnosti na — jeziku, enkrat sama temeljito razkrinkala. Saj k »Slovenčevi« notici ne bi bil pravzaprav potreben noben komentar. Toda ivprašanje je ali je večina občinskega sveta s tem zadovoljna, da se gradi lopa namesto barake? Hišni posestniki, ki jim seveda gre v račun, da bi jim ljudje plačevali po 500 do 800 Din za enosobno stanovanje ali tisoč in več dinarjev za stanovanje z dvema sobicama, kar se danes že pogosto zahteva in na žalost tudi tu pa tam ponuja, bodo te vrste občinsko politiko pozdravili. Hišni posestniki in večina občinskih očetov si je tedaj v (zapostavljanju interesov deložirancev in tistih, ki ne morejo plačevati visokih najemnin edina. Če že občina noče podpirati »malomarnosti«, pa naj vsaj preskrbi ubogim ljudem primerna stanovanja za primerno ceno in ljudje ji bodo gotovo zelo hvaležni, potem šele naj izganja deložirance izpod mosta in iz lope, mi je pri tem poslu gotovo ne bomo ovirali. Ako je mestni občini kaj ležeče na tem, da bodo ljudje, ki so semkaj pristojni, zdravi, tedaj jih mora pred obolenjem obvarovati, zato pa jih mora pravočasno, torej pred zimo, preskrbeti z dobrimi stanovanji, kajti vodilnim osebam na magistratu morajo biti (današnje stanovanjske razmere dobro poznane in zato morajo biti že sedaj prepričani, da (si žrtve pod mostom ne bodo pred zimo mogle najti primernih stanovanj, če si jih že sedaj ne morejo, ker se v dveh ali treh mesecih ne bo nič izpremenilo. Torej ne lope, ampak vsaj dobre barake je treba graditi. To je gotovo želja in zahteva večine mariborskega prebivalstva, ako je večina sploh kaj merodajna.
Šahovski klub »Svobode« vnovič objavlja, da ima v novih društvenih prostorih na Slomškovem trgu 6 vsak torek in soboto s pričetkom ob 20. uri trening-igre, nakar sledi v kratkem turnir. Sprejemajo se še novi člani.
S. K. »Svoboda«. Radi iporazgovora o predstoječi proslavi desetletnice in s tem zvezanih iger se vsi igralci in člani kluba sploh vabijo, da pridejo v petek, dne 29. avgusta 1930 ob 20. uri v novi klubski dom na Slomškovem trgu št. 6 (Bolniška blagajna). V svrho sestave inventarja — (povodom nabave nove opreme — je stari inventar prinesti s seboj.	Načelstvo.
Fotografiranje mariborskega otoka v trgovske svrhe prepovedano. Občinstvo, posebno pa vsi fotografi, se ponovno opozarjajo, da je fotografiranje Mariborskega otoka in tamkaj se nahajajočih kopališčnih naprav v trgovske svrhe v smislu svoječas-nega sklepa mestnega občinskega sveta dovoljeno le onim osebam, ki se izkažejo s tozadevno izkaznico Olepševalnega in tuj-
Ali si že dobil novega naročnika za „Delav-sko politiko”, smatraj to za svojo dolžnost!
sko-prometnega društva za mesto Maribor in okolico v Mariboru. Vse druge razglednice se bo zaplenilo, proti založnikom in fotografom pa uvedlo oblastveno postopanje.
Enoletni tečaj slov. trgovskega društva v Mariboru. 9. septembra t. 1. prične na državni trgovski akademiji v Mariboru enoletni trgovski tečaj, ki ga bo vodilo naslovno društvo. Pouk bo celodnevni. Poučevali bodo profesorji trgovske akademije. Vpisovanje je vsaki dan v prostorih trgovskega gremija v Jurčičevi ulici 11 od 9.—12. ure.
Ptuj.
Na državni meščanski šoli se vrše ponavljalni izpiti 30. in 31. avgusta t. 1. Zasebni izpiti in završni izpiti pa od 1. septembra dalje. Vpisovanje v 1. razred se vrši za vse učence 30. in 31. avgusta, 1. in 2. septembra od 8.—12. ure v ravnateljevi pisarni.
književnost.
Aleksander Neverov: »Taškent, kruha bogato mesto«, znamenita povest iz dni velike lakote na Ruskem, ki je izhajala kot podlistek v »Delavski Politiki«, je pravkar izšla v založbi uprave kulturnega mesečnika »Svoboda« v Ljubljani. Knjiga je lepo opremljena v kartonskih platnicah in stane Din 17.—, v platno vezana Din 28.—. Dobi se pri založništvu: uprava mesečnika »Svoboda«, Ljubljana (Delavska zbornica) in v vseh knjigarnah.
Častna izjava.
Podpisani Pfeifer Viktor obžalujem in preklicujem vse žalitve, ki sem jih izrekel 3. avg. 1930 gg. Erženu Viktorju in Jelenu Adolfu in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe.
Maribor, dne 19. avg. 1930.
Pfeifer Viktor.
Pristopajte k
Štajerski
HRANILNICI IN POSOJILNICI
-ft
■HHH
Delež po D. 100-Člane sprejema začasno Ljudska tiskarna, Sodna ulica štev. 20
GRAŠKI VELESEJEM
od 30. avgusta do 7. septembra 1930 Vinska in sad-	Živinska razstava
Jarska razstava	od 30- avgusta do 2. sept.
od 30. avg. do 7. sept. 1930
SploSna blagovna razstava. Veliki zabavni park.
Velesejmske legitimacije prodaja glavno zastopstvo Graškega velesejma: Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25; vse potovalne pisarne, kakor tudi vsi denarni zavodi. Sejmska legitimacija velja kot avstrijski vizum, vsled česar obiskovalec sejma ne potrebuje posebnega vizuma. Obiskovalci velesejma uživajo na jugoslovanskih, kakor tudi avstrijskih železnicah 25°/0 popust. Dalje dobi vsak obiskovalec 4 brezplačne vstopnice za Joaneum, Neues Museum, Landeszeughaus in Volkskundemu-seum ter 25% popust v vseh gledališčih proti predložitvi sejmske izkaznice.
Velesejmska legitimacija stane samo 20 Din.
Knjigoveznico
Ljudske tiskarne v Maribora toplo priporočamo vsakomur 1
Veze trgovske knjige, revije, knjige za zasebnike, knjilnice itd. po zmerni ceni in v lepi ter solidni izpeljavi t
Maribor, Sodna ulica 20
in rim ii H
m or
IV
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. T Mariboru, predstavita!) Joaip Ošlak ▼ Maribor*. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.