Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. ■ II Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava:	Cena: Posamezna štev.	L	25
Gorica, Riva Piazzutta štev. 18	Naročnina : Mesečna	L	110 :
Poštno ček. račun: štev. 24-12410	Za inozemstvo: Mesečno	L	190
Leto IV. - Štev. 50
Gorica - 11. decembra 1952 - Trst
Izhaja vsak četrtek
SLOVENSKI BRATJE IN SESTRE V GORICI!
V nedeljo dne 14, decembra ste klicani na volišče, da izberete novo mestno predstavništvo za Gorico,
Tu ne more in ne sme noben katoliški Slovenec in nobena katoliška Slovenka ostati doma, češ bodo že tudi brez mene naredili. Pri volitvah gre za to, kdo bo gospodaril v mestu; kdor pa s svojim glasom noče soodlcv čati, ne vrši svoje krščanske dolžnosti.
Torej moraš voliti. Pri tem pa gre tudi za to, koga boš volil.
Vse italijanske stranke se za Slovence ne brigajo in bi jih rade zatajile, če že ne poitalijančile, To so pokazale še nedavno od tega na zadnjem zasedanju pokrajinskega sveta, ko so zastopniki prav vseh italijanskih strank, tudi kominformisti in demokristjani, odrekli, da se podeli podpora slovenskemu sirotišču. Zato italijanskih strank ne bo noben Slovenec volil, tudi demokrščanske ne. In če bi kdo to storil, naj se zaveda, da je na poti naroda nega odpadništva.
Zaveden katoliški Slovenec, ki mu vera ni samo prazna beseda, ne sme nikoli in nikjer glasovati za tako stranko, četudi je slovenska, ki pa je veri in Cerkvi sovražna. Ce se stranka celo javno priznava za nositeljico one ideologije, ki je v slovenski domovini zasužnjila Cerkev in sili svoje pristaše k odpadu od vere ter proglaša katoliško cerkev za sovražnico slovenskega naroda, potem ne bo zaveden katoličan take stranke nikoli volil. Zaveden katoliški Slovenec se tudi ne da zapeljati, čeprav je na volilni listi take stranke morda ime kakega uglednega moža, o katerem ve, da še hodi v cerkev, To je samo vaba za nepoučene in naivne volivce. Volivec daje svoj glas stranki. Stranko pa sodimo po njenih delih in ne po njenih kandidatih.
Dela Titove partije so znana: njeni pristaši ne smejo svojih otrok krščevati, se ne smejo cerkveno poročati, ne smejo hoditi k maši itd. Zadnji kongres komunistične partije Jugoslavije v Zagrebu je določil, da je za člana Zveze jugoslovanskih komunistov nedopustno izpovedovanje katerekoli veroizpovedi in izvrševanje verskih obredov. Demokratska fronta Slovencev v Italiji pa izpoveduje iste ideale kot Titova partija. Zato katoliški Slovenec v vesti ne more voliti DFS.
Za katoliškega Slovenca je torej le ena rešitev: VOLI NAJ LIPOVO VEJICO.
Slovenci, z nedeljskimi volitvami pokažimo s
Komunistom in njihovim pristašem, da odklanjamo rdeče nasilje. Italijanskim šovinistom, da se ne damo potlačiti.
Katolikom po svetu, da Slovenec ni komunist, temveč zvest katoličan. Poštenim Italijanom, da smo za slogo in sodelovanje med narodi. Vsem Goričanom pa, da smo za blagor goriškega mesta.
Zato naj vsakdo voli LIPOVO VEJICO !
GLASOVNICA IMA TO OBLIKO
SLOVENCI
S'
IN
SLOVENKE
ne preslišite klica naših mučeniških bratov	in	sestra.	G
vejico, neomadeževani znak naše vere in narodnosti, kajti ona edina nam daje poroštvo, da bo branila naš narodni	zaklad	in	ga
ohranila bodočim rodovom.
ZADNJA NAVODILA VOLIVCEM
LIPOVE VEJICE
Volivcem LIPOVE VEJICE spo-ročamo naslednja navodila, katerih naj se vsi držijo strogo disciplinirano in kompaktno, da bo uspeh volitev za našo slovensko listo popoln v vsakem oziru.
1. Vsakdo, ki ima znanca, prijatelja ali sorodnika volivca, ki ne bo mogel sam na volišče, bodisi zaradi bolezni bodisi zaradi starosti, naj to javi TAKOJ v pisarno na Placuto štev. 18 ali pa v pisarno dr. Sfiligoja v ulici Garibaldi štev. 9, DA LAHKO PRAVOČASNO POSKRBIMO ZA PREVOZ DOTIČNEGA NA VOLIŠČE NA DAN VOLITEV 14. DECEMBRA.
2. Kdor ni prejel domov volilne izkaznice, NAJ JO TAKOJ POIŠČE NA VOLILNEM URADU GORIŠ-KEGA ŽUPANSTVA, ker sicer ne bo smel voli*i!
Kdor je volilno izkaznico slučajno izgubil ali težko pokvaril, da je neuporabna, ima pravico zahtevati, da mu izdajo novo, na volilnem uradu goriškega županstva'
3. Za vsako morebitno potrebo v zvezi z volitvami in glasovanjem telefonirajte v nedeljo 14. t. m. na Placuto telefon štev. L6-/6. Tu dobite pojasnila in navodila tudi za prevoz bolnih ali starih volivcev!
VOLILNI ODBOR
Prečrtaj lipovo vejico, kakor je tu pokazano.
FAC-SIMILE
»: >*■
POZOR: V nedeljo 14. decembra ne bomo glasovali po starem, ampak po novem načinu, in sicer kakor kaže tale obrazec! Zato prečrtajte s svinčnikom znak lipove vejice in tako boste pravilno glasovali za LIPOVO VEJICO l Vsak volivec ima pravico dati le dva preferenčna glasova. Zbor naših kandidatov je sklenil, naj se preferenčni glas da nositelju liste g. Bratušu. Zato napišite njegov priimek na prostor, ki je spodaj. - Vendar to ni obvezno.
Tretja adventna nedelja
ZA KATOLIŠKI DOM
Iz svetega evangelija po Janezu (1, 19-28)
Tisti čas so poslali Judje k Janezu iz Jeruzalema duhovnikov in levi-tov, da so ga vprašali: »Kdo si ti?«.
— Priznal je in ni tajil; priznal je: »Jaz nisem Kristus.« — In vprašali so ga: n Kaj torej? Si Elija?« — Rekel je: »Nisem.« — »Si li prerok?«
— Odgovoril je: »Ne.« — Rekli so mu torej: »Kdo pa si? da odgovor damo tem, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?« — Rekel je: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi: Izravnajte pot Gospodovo, kakor je rekel prerok Izajija.« — ln kateri so bili poslani, so bili izmed farizejev. In vprašali so ga ter mu rekli: »Kaj torej krščuješ, če nisi ne Kristus ne Elija ne prerok?« — Janez jim je odgovoril: »Jaz kršču-jem z vodo; sredi med vami pa stoji, katerega vi ne poznate, ta, ki pride za menoj, ki je pa pred menoj, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovega obuvala.« — To se je zgodilo v Betaniji, onstran Jordana, kjer je Janez krščeval.
*
VAŽNA VPRAŠANJA
Farizeji so poslali poslanstvo duhovnikov in levitov k Janezu v Betanijo, onstran Jordana, da zvedo in povprašajo važno zadevo:	Je
morda Janez pričakovani Kristus? Če bi bil Janez lahek človek, ošaben, častiželjen, bi na vprašanja poslanstva, če je on morda Kristus, Elija, prerok, mogel pozitivno odgovoriti. Ni je bilo boljše prilike kot ta, da bi Janez svojemu velikemu ugledu pri ljudstvu dodal še večjo poznanost in slavo, dvignil svoj ugled in spoštovanje. Rekel BI samo Besedico: m, jaz sem Kristus, sem Elija, prerok. Bila bi to sicer laž, precej podla in naravnost bož-jeropna laž, če bi sebe za Kristusa priznal. A imel bi slavo in ugled, takorekoč v svoji roki vse judovsko ljudstvo, ki je pričakovalo nestrpno Mesija.
Krstnik pa dela drugače, kakor bi delal navaden človek ob podobnih prilikah. Z odločno kretnjo odstrani zvijače, napuha in skušnjavo egoizma, ter pove resnico: Nisem! Z največjo ponižnostjo zakrije svojo osebo, stopi sam v senco ter govori o Njem, ki je prava luč, ki je poln milosti in resnice, od katerega polnosti smo vsi prejeli; govori o Njem, ki stoji sredi ljudstva in kateremu Janez ni vreden odvezati jermena čevljev. Zvesti služabnik, ne samo da si nikdar ne privzema časti in slave svojega Gospoda, marveč zavrača tudi slavo, do katere bi imel pravico.
Dolžnost vseh ljudi bi bila: ne se bahati in napihovati z ničemer, ne z bogastvom, ne s srečo, ki je opo-teča, ne s socialnim položajem, ne z učenostjo, ne z moralnimi sposobnostmi. In to iz enega samega preprostega razloga:	vse,	kar	človek
dobrega ima, je velik dur božji. Vse si zastonj dobil, o človek! »Kaj pa imaš, česar ne bi bil prejel? Če pa si prejel, kaj se ponašaš, kakor da bi ne bil prejel?« (1 Kor 4,7). E-dino, kar je človekovo, je greh. Z grehom se pač ne napihuje nihče!
V	delu za druge ne polagajmo svoje lastne osebe v središče svojemu delu. Apostolat, ki sebe išče, lastno hvalo in slavo, lastne koristi in ne zbira drugih ob Kristusu, marveč ob sebi, je veliko protislovje. Posledica je nevoščljivost, prepir, različna gledanja in podobno in končno uničenje se to malo dobrega, ki obstoja.
Pravi apostolat, kakor je bil Janezov za pripravo src na Odrešenikov prihod, je oni, ki išče samo Jezusa Kristusa, h kateremu želi pripeljati vse duše. Ne išče sebe, daje kjer inore in kolikor more: čas in denar, talente in življenje, samo da bi Kristus v dušah vladal. »Ne nam, Gospod, ne nam, ampak Tvojemu imenu daj čast« (Ps 113)!
Krstnik je povedal v obraz duhovnikom in levitom resnico in njihov greh: sredi med vami je on, katerega nočete spoznati in priznati. Oni bi ga morali še posebej spoznati in priznati:	čudovito njegovo roj-
stvo, njegov razgovor v templju, ko je imel dvanajst let, njegov krst, prerokbe, ki so se nad njim izpolnjevale, čudeži, katere je delal in z njimi potrjeval svoje poslanstvo — vse to je o njem jasno govorilo, da je on edini pravi in pričakovani Mesija, Sin božji. Njihove oči pa so bile trdovratno zaprte pred njegovo svetlobo.
Žal je to tudi največji greh današnje dobe: mnogi kristjani ne poznajo Kristusa: stvar se zdi nemogoča, pa je žalostna resnica. Nevednost teh slabih kristjanov je toliko
Iz
Pokojni voditelj ameriških delavcev - katoličan
Ogromna množica, predvsem delavstva, se je udeležila pogreba vodje delavskega gibanja v Združenih državah Severne Amerike Filipa Muraya. Udeležba številnih članov katoliške hierarhije je podčrtala žalost Cerkve nad izgubo onega svojih najagilnejših sinov v iskanju blaginje za najnižje sloje. »S svojo globoko vero v Boga,« je izjavil washingtonski nadškof, »je bil pravi sin svojega naroda.« V imenu predsednika Združenih držav, je izjavil justični minister, da je bil pokojni vreden zaupanja svojega naroda! Svojo dolžnost je pričel kot navaden rudar.
Krivi preroki miru
Na Dunaju se bo te dni začel poseben mednarodni kongres za mir in nekatere radijske postaje komunističnih držav delajo veliko propagando ter pozivajo krščanske sile k sodelovanju. Komunistični tisk v nekomunističnih državah se tudi na široko razpisuje o kongresu, primerno seveda na razmere, ki so v tisti državi. Vesti v na-katerih zapadnih nemških listih govore o pritisku na kler in posebno na škofe v državah onstran železne zavese, da bi dobili škofe za to, da bi šli na Dunaj ali se vsaj izjavili o kongresu za mir. Katoličani vedo, kaj se skriva za tem kongresom za mir, vedo pa tudi, v čem je pravi mir in kako ga je možno pridobiti svetu.
Kako so komunisti v tem oziru brez vseh pomislekov, nam priča dogodek iz Parme. Tamkaj so komunisti priredili pokrajinski kongres »gibanja za mir« kot
Goriški katoličani,  ..................... v nedeljo vsi na volišče!
pripravo na kongres na Dunaju. Ob tej priliki so meni nič tebi nič izvolili v častno predsedstvo najvišje predstavnike oblasti v mestu, med njimi prefekta in škofa. — Ta slednji je seveda zoper tako nasilnost v časopisih javno protestiral. Toda onstran železne pregraje, kako naj škofje in tudi duhovniki v podobnih položajih protestirajo? —
Italijanska vlada je za ta teden, dokler traja kongres komunističnega miru na Dunaju, ukinila vsa dovoljenja za potovanje v Avstrijo, če se kdo ne izkaže, da mora res potovati v nujnih osebnih zadevah.
400-letnica sv. Frančiška Ksaverija
V	Goa so slovesno praznovali štiristoletnico smrti misijonarja svetega Frančiška Ksaverija ob navzočnosti številnih cerkvenih in političnih predstavnikov. Izpostavili so v češčcnje vernikov tudi truplo svetnikovo, ki bo tako ostalo izpostavljeno cel mesec dni. Deset tisoč kristjanov se je zbralo iz vseh krajev sveta, saj so bili na slovesnostih tudi Španci, Portugalci ter predvsem indijski katoliki. Kot je znano, je Frančišek umrl na otoku Saneian pred vrati Kitajske, edina priča njegove smrti je bil eden prvih h krščanstvu izpreobrnje-nih Kitajcev, poznan samo z imenom Anton. Od tedaj se vrste misijonarji na tem otoku in varujejo cerkev, zgrajeno 1639 v čast svetniku. A vedno so bili izgna-
bolj kaznjiva kot nevednost onih judovskih duhovnikov in levitov, ker se je vsem onim prejšnjim dokazom pridružil še en močan dokaz, namreč čudovitosti dvajsetih stoletij krščanstva z vso mučeniško krvjo, čistostjo devic in modrostjo učenikov ter ljubeznijo svetnikov. Kristus je navzoč med nami, resnično in bistveno v zakramentu svete Evharistije. Je navzoč med nami po papežu, po naših škofih, po duhovnikih, ki so v zvezi s papežem, po Cerkvi, ki je vidna družba vernikov. Evangelij nam govori o Njem, vsak naš brat, ki je član Cerkve po krstu, ga nosi v sebi in tako smo med seboj velika družina, v kateri je steber in sredstvo druženja Kristus, Gospod in naš Odrešenik. In vendar je On za premnoge uganka. Veliki nepoznanec.
*
Ni kristjan, kdor ne pozna Kristusa, katerega ime in pečat nosi na sebi. Spoznajmo vedno globlje resničnost Njegovega bivanja med nami, Njegovo postavo in Njegovo poslanstvo, ki je:	biti	vsem	glas
božji, ki pomaga ljudem, da v njihove duše vstopi sam BOG.
Cerkve
ni zaradi revolucije ali vojne. Leta 1941 je neka japonska topniška ladja odpeljala z otoka ameriškega duhovnika, o katerem ni bilo več sledu. Po vojni so spet prišli ameriški duhovniki na otok, postavili so porušeno kapelo, toda maja 1951 jih je komunistična patrola spodila. Vemo danes samo to, da kapelica spet razpada zapuščena. Slovesnosti je zaključil sam sveti oče s posebnim radijskim nagovorom, v katerem je prikazal lepo življenje velikega misijonarja. Gnan od želje, da hi zgubil svoje telesno življenje, samo da bi drugim mogel dati duševnega v izobilju, je šel po vsej, komaj odkriti Aziji in Indiji. Ljubezen Kristusova ga je gnala, da je hodil in sejal prvo seme božje besede, katerega sadove naj bi želi njegovi nasledniki. Tedaj ga je dohitela smrt na samotnem otoku'sredi velikiit morij. A Bog go je poveličal takoj po smrti in že njegov pogreb je bil veličasten znak poveličanja in na njegov grob so v teku štirih stoletij romali milijoni. Veličina njegovega dela je pač v misijonskem zgledu, v njegovem duhu, s katerim je vršil svoj apostolat. Na cvetoče misijonske postojanke svetega Frančiška so prišli pozneje trdi časi in delno uničili vse sadove njegovega dela. A danes se z upanjem gleda na one misijonske postojanke, ki so nosile Frančiškovega duha in poroštvo krščanske bodočnosti Indije in Azije.
Poljski cirilmetodarji
Komedija s splošnimi volitvami je končana. Rezultat je znan in tak, kot ga je bilo mogoče že v naprej predvideti: komunistična diktatura, vsiljena od zunaj, vlada molčeči masi državljanov.
Neprestani pritisk režima pa je privedel solidarnost poljskega katolicizma do dveh razpok. Majhna skupina »Pojskih duhovnikov«, ki jo tvorijo kaplani armade Ber-ling, ki je bila organizirana v Rusiji, in nekateri duhovniki, ki so bili suspendirani od cerkvenih oblasti, izdajajo kot samostojna skupina štirinajstdnevnik z naslovom »Duhovnik-državljan«. Drugo tako razpoko predstavlja skupina tako zvanih »socialnih katoličanov«, laikov. Ta izdaja dnevnik »Skupna beseda« in tednik »Danes in jutri«. Njeno predstavništvo ima v parlamentu štiri sedeže. Beseda zvestih poljskih katoličanov pa je skoro povsem zatrta. Od neštevilnih verskih publikacij, ki so izhajale v milijonskih nakladali, ni ostalo nič drugega, kot nekaj škofijskih cerkvenih lističev, ki so omejeni samo na objavo krajevnih cerkvenih vesti. Edino neodvisno glasilo je še Krakovski tednik, ki ga izdaja škofijska oblast, in nekatere publikacije za duhovščino kot »Znamenje«, »Bibliogra-fične in liturgične vesti« in podobne.
Vladne oblasti pa so sedaj nastopile še proti temu zadnjemu katoliškemu tedniku »Tygodnik Powszechny«, katoliški tednik krakovske nadškofije, je prinesel odlok vladnih oblasti, po katerem se ukinja prodaja katoliškega časopisja pred vrati cerkva, kakor tudi aboniranje po poštnih nakaznicah. Za aboniranje se morajo bralci javiti pri državni agenciji Buclt. Pri od države kontroliranih lokalih je mogoče v bodoče kupiti tudi gornje tednike. Na ta način skuša dobiti država v roke listo naročnikov tednika in sploh katoliškega časopisja.
Mnogi so se že z veseljem odzvali temu klicu; prvi med prvimi pa naši slovenski bratje onkraj oceana.
Katoliški dom — pred nedavnim še utopija — zlate sanje goriškili Slovencev — se bodo uresničile. Res da smo šele v začetku raznih težav, ki so s tem nujno povezane, a kljub temu smo že zdaj vsi tako prevzeti od veselega in radostnega upanja, da to pričakovanje prevpije vse drugo. Pa naj bi bile težkoče in ovire še tako velike ne smemo omagati! A zato je nujno, da tudi v srcu občutimo potrebo po kulturnem domu, saj
»Skupno bo ognjišče nam in skupno delališče...«
Ognjišče, pri katerem se bodo srca ogrela za vse dobro in plemenito. Dom, iz katerega bodo izšli verni, krepki in plemeniti značaji v teh težkih dneh, ko tako »težko je biti človek, mož še teže«.
Dom, kateri naj bi nudil predvsem mladini, v dobi veselih upov in vzvišenih idea-
Katoliške visoke šole
v Franciji so dobile državno priznano pravico javnosti, tako so tudi po postavi enakovredne državnim. To je čisto pravilno. Univerze je ustanavljala Cerkev od 12. stoletja dalje. V 19. stoletju so izpodrinili njen vpliv iz njih. Zato je Cerkev začela spet znova ustanavljati visoke šole ali univerze v onih državah, kjer je bila izpodrinjena iz državnih. Tako je bilo tudi v Franciji. Zdaj pa Francija popravlja svojo krivico...
Delavci in delodajalci
Pretekli teden je belgijska katoliška delavska mladina priredila skupna zborovanja z delodajalci in katoliškimi inženirji raznih obratov. Namen srečanja je bil prijateljski razgovor o položaju delavske mladine v tovarnah in delavnicah. Zasedanju je predsedoval škof iz Tournaija insgr. Himmer, ki je povzel v svojem nagovoru bistvene točke zaključkov, do katerih so prišli pri skupnem sestanku.
Jubilej švicarskih benediktincev
Šviraraki benediktinci so praznovali pretekli torek 350-letnico svojega prihoda v Švico. Izvor benediktinske kongregacije v Švici sega nazaj v čas tridentinskega kon-
Kristusov nauk uči, da je vsak človek ustvarjen po podobi božji, da je Bog naš skupni oče, da je bila Jezusova kri prelita v rešenje vseh ljudi brez izjeme in da smo vsi poklicani za dediče večnega blažen-stva v nebesih. S tem je zavarovano dostojanstvo vsakega posameznika in so mu zajamčene njegove človečanske pravice. Toda Kristusovega nauka totalitarni režimi ne pripo-znavajo. Človek jim je le višje razvita žival. Zato so Združeni narodi, pri katerih so včlanjeni tudi taki režimi, načeli vprašanje človečanskih pravic od druge občečloveške strani.
Na temelju »Ustanovne listine ZN« je Gospodarski in socialni svet imenoval »Komisijo za človečanske pravice« in ji poveril nalogo, da izdela osnutek mednarodnega zakona temeljnih pravic, ki ga bodo lahko sprejeli vsi v ZN priglašeni člani.
V	loj komisiji je IB moških in ženskih izvedencev iz vseh delov sveta, različnih verskih prepričanj, ras in narodnosti. Predsednica je g. Roo-sevveltova, vdovu pokojnega predsednika Združenih držav. Komisija je imela do 1918 nič manj ko 85 sej in je nazadnje predložila »Splošno deklaracijo o človečanskih pravicah« dne 10. decembra 1918 glavni skupščini Združenih narodov. Vseh 48 pridruženih držav je prav ta dan soglasno sprejelo predloženo deklaracijo.
Ko je glavni tajnik ZN položil izvod »Splošne deklaracije« poleg »Ustanovne listine« v temeljni kamen novega poslopja te svetovne organizacije v New Yorku, je poudaril: »Deklaracija določa smernice za vlade, na katere se lahko sklicujejo posamezniki obeh spolov katerega koli plemena, jezika, barve in vere, ko se kršijo njihove pravice. Po teh smernicah bodo lahko zase pridobili mnenje vsega človeštva in
lov, vso moralno oporo, ki naj bi ji kazal pot, ki vodi do svetih vzorov.
Zato naj vsak po svojih močeh
mal položi dar domu na oltar!
Cilj je tako lep in svetal, da se		izplača
zanj tudi kaj žrtvovati.		
Zaupati moramo tudi vase,	gledati z	
vsem zaupanjem v cilj, čeprav	se	ta sveti
navidezno še tako daleč!		— k —
Darovi za Katoliški		dom
Figar Ana		lir	1.000,-
	»	1.000,-
Š. M.		»	5.000.—
	»	1.000,—
Angela Setničar -	»	5.000,-
N. T.		»	1.000.—
Nabrano pri koncertu v $te-		
verjanu		»	3.211.
cila. Po posredovanju sedanjega		apostol-
skega nuncija Giovannija della Torre-ja je prišlo do prvih stikov med opatijami v Einsiedeln, San Gallen, Muri in Flischingen. Po 1. 1602 je benediktinska kongregacija dobila velik vpliv na katoliško življenje Švice, ki je bil prekinjen samo v času francoske revolucije, pa še tedaj samo za kratko dobo.
Beg iz mesta deželo
V	zapadnem svetu je že dolgo znano dejstvo, da ljudje bežijo z dežele v mesto k industriji ali trgovini, ker se jim zdi. da je tam življenje lažje. Tako nastaja tako zvani urbanizem.
Kjer vlada komunizem, pa tega ni. Tam se opaža baš obratno, da ljudje, če le morejo, bežijo iz mesta na deželo. Razlogov za to je več. Predvsem se to godi zato, ker so ljudje na kmetih bolj svobodni in je sploh življenje na kmetih znosnejše. To velja predvsem za Poljsko.
Industrijski delavec je podvržen tršemu in slabše plačanemu delu nego kmetski in nolefi tega je v industriji delavec suženjsko navezan na svoje delo in na disciplino pri delu, kjer ga neprestano kontrolira državna policija.
uveljavljali svoje človečanske pravice, ki jih priznava Deklaracija.«
Katere so te pravice vsakega človeka? Gre tu za osnovne osebne, politične, državljanske, socialne, gospodarske in kulturne pravice, ki jih marsikatere totalitarne pa tudi demokratične države še vedno kršijo.
Opredelitev človečanskih pravic, ki jo vsebuje »Splošna deklaracija«, je služila za vzgled pri poznejšem delu Združ. nar. Določbe 30 členov »Splošne deklaracije« že močno vplivajo na osnutek mednarodne pogodbe o človečanskih pravicah, ki ga sedaj pripravljajo. Iz »Splošne deklaracije« človečanskih pravic črpajo izvedenci ZN vodilne misli in pobude, ko v raznih odsekih delajo za pospeševanje obveščeva-n j a, za izboljšanje položaja žensk, ko si prizadevajo, da preprečijo diskriminacijo in rodomore, da zaščitijo manjšine, da odpravijo brez-državnost beguncev, da pridobijo za vse ljudi možnost sindikalnih pravic, da ukinejo suženjstvo in prisilno delo in da pomagajo vojnim ujetnikom, ki se nočejo vrniti v svojo staro domovino.
Osnutek predvideva tudi primerne ukrepe, da se v primeru potrebe prisilijo države, ki bodo tozadevno konvencijo podpisale, da spoštujejo sprejete obveznosti.
Počasi sicer, a vendar stalno napreduje v človeštvu zavest o človeškem dostojanstvu in o človečanskih pravicah posameznika. Kristjanom bi ne bilo treba tega dopovedovati, a ker je na svetu še večina nekristjanov in premnogo odpadlih kristjanov, bodo ZN skušali po drugi poti te pravice uveljaviti. Na svetu bi potem postalo vsekakor dosti bolje, kot je sedaj.
Sedaj praznujemo 10. decembra dan človečanskih pravic.
življenja
Dan človečanskih pravic
1948 — 10. decembra — 1952
slcvcnslti delavce!
Volitve v goriški mestni svet so pred vrati in naglo se približuje dan, ko bo tudi slovenski delavec postavljen pred odločitev: ali potrdi neomajno zvestobo svojemu ljudstvu in njegovim stoletnim demokratičnim načelom ter svobodoljubnim težnjam, ali pa se pokloni suženjstvu diktatur, ki človeka oropajo ne le njegove narodnosti, marveč tudi njegove osebnosti.
Dolžnost delavčeva je, da pokaže vsem diktaturam svojo voljo do svobode in spoštovanja človeškega dostojanstva. Dokazati mora tudi svojo politično dozorelost in povedati komunističnim mogotcem, da se ne da več varati od obljub na papirju, da se ne da več strahovati od nikogar in da se več ne da voditi od sovraštva proti vsemu človeštvu. Kjer vlada sovraštvo, uspeva brezmejen fanatizem, ki je podlaga za naj-ogabnejše zločine. Tam tudi ne more biti enakosti, ne more biti bratstva, ne more biti druge svobode kot one v ječah in grobovih. Tam preneha vsako človekovo dostojanstvo in življenje je le toliko vredno, kolikor krvnikova krogla ali vrv. Prej ali slej pa naredi sistem, ki sloni na sovraštvu in fanatizmu, is vsakega človeka krvnika ali njegovega pomočnika.
Slovenski delavci so na svojih plečih že občutili vse zvijače in laži, vso hinavščino in zavratnost komunistične partije, ki se kaže kot edina pobornica za socialno pravičnost: z udarništvom in prostovoljnim delom črpa iz delavčeve krvi kapital, katerega sesajo partijski mogotci in njihovi oprode.
Delavci, zavedajte se, da je komunizem lahko samo eden! Če Stalin očita izdajstvo Titu in ga očita Tito Stalinu, potem je to dokaz, da sta oba izdajalca, ki sla izdala eden drugega samo za svoje lastne koristi. Ste kdaj pomislili, odkod toliko izdajalcev v komunističnih vrstah? Ste kdaj mislili na čistke v Sovjetski zvezi; ste pomislili na Gomolko (Poljska), na Sionskega (Češka), na Rakozy-ja (Madžarska), na Dimitrova (Bolgarija), na Pau-ker-jevo (Romunija), na Hebrana (Jugoslavija) in na stotisoče drugih! Vsi ti, ki so »idejo« izdali za svoje koristi — bi tem laže izdali delavca, ga še bolj zasužnjili, da jim še bolj koristi!
Slovenskega delavca na Goriškem begajo
s svojo gostobesednostjo obojni komunisti, tako Stalinovi kakor Titovi. Titov »raj« vidimo preko plota in Stalinov ne more biti drugačen, saj Tito sam trdi, da so vse preveč verno posneli Stalinove metode. Raj, ki ga obojni ustvarjajo, pa sloni na krvavih žuljih delovnih mas. Vse dobrote, ki jih je v »raju« deležen delavec, pa obstojajo iz prehodne zastavice!
Delavci, občinske volitve 14. decembra 1952 v Gorici so morda majhnega pomena. Želeli bi, da bi te volitve imele samo upravni značaj. Toda, ker hočejo nas Slovence iztisniti pred prag mestne hiše, moramo te volitve obravnavati politično.
Naša volja je, da nam predvsem priznajo naše narodne in človečanske pravice, da se bomo mogli nadalje boriti kot enakovredni in enakopravni državljani tudi za socialne pravice, ki nam vsem pripadajo.
V	prvi vrsti ZAHTEVAMO, DA SE DE-LOVNEMU ČLOVEKU PRIZNA NJEGO-VO ČLOVEŠKO IN POLITIČNO DOSTO-JANSTVO IN DA SE NE POSTOPA Z NJIM KOT Z BOLJŠE ALI SLABŠE PLA-ČANIM SUŽNJEM, kajti problem delovnih mas ni v višanju ali nižanju mezd (plač), temveč v priznanju in spoštovanju njihovega družbenega dostojanstva. Mi izpovedujemo ENAKOST VSEH L J U -D I in zahtevamo enake pogoje za življenjski razvoj posameznika ter tudi družbe.
Na Goriškem moramo Slovenci biti od vlade in od italijanskih sodržavljanov priznani kot obstoječa in živa narodna skupina in na to podlago bomo lahko šele oslonili vso nadaljno borbo za naše pravice!
Dolžnost slovenskega delavca je, da v lej borbi ne zapusti svojega naroda! Ostati mora zvest sin svoje matere, ki ga ljubi in, čeprav skrajno ošibljena ščiti. Krivično mačeho, ki enemu daje potico — drugemu sirkov kruh, enemu pernico — drugemu slamnjačo, vsi odklanjamo!
Slovenski delavci naj dokažejo, da so svobodoljubni, da so politično dozoreli in da so zvesti svojemu slovenskemu poreklu. Zato naj vsi volijo: LIPOVO VEJICO!
Delavci kandidatje lipove vejice
Svetovni politični problemi pred OZN
Za uveljavitev slovenskih pravic in za deželno avtonomijo
Od leta 1947 se slovenska narodna manjšina in z njo zlasti politična skupina SDZ bori za uzakonitev zaščite narodnih pravic slovenske manjšine, kakor predvideva to ital. ustava. Leta 1949 je takratno vodstvo SDZ poslalo v Rim posebno spomenico, v kateri se je zavzelo za izglasovanje zakona o deželni avtonomiji Furlanija-Julijska Benečija in za zakonsko zaščito narodnih pravic slovenske manjšine. Leto9 je na to pismo prišel odgovor naslednje
Predvolilna zborovanja t Gorici
V	nedeljo 7. dec. so imeli svoja volilna zborovanja koininformisti in demokristjani. Kominformisti so imeli kar dve zborovanji, v kinu »Moderno« v Gorici in v kino-dvo-rani v Štandrežu. V Gorici je maloštevilnim poslušalcem govoril senator Monticel-li, v debati, ki je prvotno niso mislili otvoriti, je znani pisatelj Gigliotti napravil tak hrušč, da so morali zborovanje zaključiti. Še manj sreče so imeli kominformisti v Štandrežu. Kljub obilni propagandi se je zbralo v dvorani p0leg 50 policislov ]c 9 zborovalcev, in ker se Število nikakor ni Hotelo povečati, so morali shod zaključiti, ne da hi ga začeli. Iz Trsta je za to zl.o-rovanje prišel kot govornik kominformist Šiškovič.
Zelo obiskano pa je bilo zborovanje demokristjanov v kinu »Centrale«. Govornika sta bila poslanec Barese, podtajnik v obrambnem ministrstvu, ter dosedanji goriški župan Bcrnardis. Bcrnardis jc v svojem govoru orisal delo demokršeanske stranke v njeni štiriletni funkciji. Omenil je tudi slovenske svetovalce, ne baš po-. Hvalno, zlasti ne komunistične. Poslanec Barese je imel krajši govor, med katerim je seveda omenil tudi preteklost Italije, lui katero morajo bili Italijani ponosni. Ce je bila Italija v zadnji vojni poražena, je bila temu vzrok nepripravljenost, je trdil °n. Barese, danes pa jc italijanska armada 'lajmoderneje opremljena.
Kakor smo že zadnjič na kratko poročali, je Glavna skupščina sprejela indijski predlog o izmenjavi ujetnikov korejske vojne in sicer s 54 glasovi proti 5 glasovom sovjetskega bloka (URSS, Belorusija, Ukrajina, Poljska in Češkoslovaška) in enemu vzdržanemu glasu Nacionalne Kitajske.
Da bi pridobil za svoj predlog tudi komunistične države, je indijski delegat Krišna Menon vključil v svoj predlog še pred glavnim glasovanjem klavzulo o takojšnjem uki-njenju sovražnosti. To je storil zaradi tega, ker je sovjetski delegat Višinski zopet in zopet poudaril potrebo take klavzule. Toda komaj je Menon popravil svoj predlog v tem smislu, se je Višinki izrazil, da indijski popravek ne more odpraviti sovjetskih ugovorov, ter poudaril, da more le sovjetski predlog privesti do premirja. Kljub ugovorom Višinskega je bil Menonov popravek sprejet s 53 glasovi, medtem ko je glavna skupščina zavrnila razne popravke Višinskega s 46 glasovi. Po sprejetju Menonovega popravka je prešla skupščina na glasovanje o celotnem indijskem pred-
logu, ki je bil sprejet, kot smo že zgoraj omenili, z ogromno večino.
Po tem končnem glasovanju je prešel indijski predlog v roke skupščinskega predsednika Pearsona, ki je že poskrbel, da je prišel predlog v roke komunistične kitajske in se-verno-korejske vlade. Sedaj čakajo odgovora.
Po sprejetju indijskega predloga je povzel besedo ameriški delegat Ernest Gross, ki je zagotovil Org. Združ. narodov sodelovanje Združenih držav pri praktični udejstvitvi tega predloga ter med drugim tudi tole izjavil: »Če bodo komunisti napravili isto kot mi, bo bojev na Koreji kmalu konec. Če pa ne bodo sprejeli indijskih mirovnih ukrepov, bodo dokazali vsemu svetu, da na Koreji nočejo miru, ki bi ne nasprotoval vesti civilnih ljudi.«
Med tem je varstvena komisija sprejela resolucijo arabskih, azijskih in južno-ameriških držav, ki zahteva od Velike Britanije, da mora vrniti plemenu Meru (Tanganjika) vse ozemlje, s katerega je te ljudi pognala.
Po korejski debati je vzela politična komisija v pretres tunizijsko
vprašanje ter razpravljala o predlogu 13 arabskih držav, ki zahtevajo obnovitev pogajanj med Francijo in resničnimi predstavniki Tunizije, in sicer pred komisijo treh. od skupščine določenih članov. Francija je sporočila, da se debate o tunizijskem vprašanju ne bo udeležila. Položaj v Tuniziji se je zadnji čas precej poslabšal, posebno po umoru delavskega voditelja Ferhat Hacher-da, o katerem sumijo, da ga je likvidirala neka tajna francoska teroristična organizacija.
Glavni tajnik Org. Združ. narodov Trygve Lie, ki je podal svojo ostavko 10. nov., je sporočil raznim delegatom, da je pripravljen ostati v službi do konca svojega mandata (4. febr. 1954).
Eisenhower na Koreji
vsebine: »V odgovor na pismo od 31. maja t. 1. (pravilno 1. 1949) sporočam, da je zahteva, katero je podpisal g. Kemperle in drugi in ki se tiče izglasovanja zakonskih ukrepov za zaščito slovenske manjšine v Italiji po členu 6 ustave, bila predana prvi stalni komisiji, da jo prouči. Za poročevalca pa je imenovau senator Ghidini.« Tako se glasi pismo glavnega tajnika senata, katero je vodstvo SDZ prejelo letos.
Vemo, da je Rim počasen ter da so v parlamentu nekateri možje zelo malo naklonjeni slovenskim zahtevam. Vemo tudi, da jim še bolj nasprotujejo nekateri dobro znani krogi v Gorici in v Trstu. Ali prav tako vemo, da se je deželna avtonomija povsod, kjer so jo vpeljali, dobro obnesla, bodisi na Siciliji, na Sardiniji, v dolini Aosta in na Tirolskem.
De Gasperi sam je pretekli mesec september to priznal pred Tirolci. In znano nam je tudi, da se ustavni zakoni prej ali slej morajo izvršiti. Leta 1947 so v parlamentu po prizadevanju nekaterih goriš-kih laških zaslepljencev — ostvaritev avtonomne dežele Friuli - Venezia Giulia začasno odložili. Bili so to zaslepljenci, ki so na ta način,	poleg	nas in Furlanov,
oškodovali sami	sebe	za	dobrine,	ki jih
deželna avtonomija prinaša drugod. Toda odgoditev avtonomije s posebnim statutom
Kdor za lipo glasuje, za svobodo glasuje!
za našo kraje je bila SAMO ZAČASNA. Zato mora priti	dan,	ko	jo bodo	ostvarili.
In da pride ta	dan	se	moramo	Slovenci
složno boriti, posebno še preko naše politične organizacije SDZ.
Senator Tessitori, ministrski podtajnik in voditelj krščanske demokracije v Vidmu, je letos izjavil: »Ilimska vlada se ne bo mogla upirati, da zaščiti slovensko manjšino v Italiji s posebnim statutom, kot ga predvideva čl. 116 ustave.« Zato jo na nas, ali bomo vztrajali v borbi za svoje pravice. Goričani, na prihodnjih volitvah pokažite, da hočete deželno avtonomijo, in zato glasujte zn »lipovo vejico«.
Bodoči predsednik Dwiglit Eisen-hower se je 5. dec. po tridnevnem inšpekcijskem obisku na Koreji in po razgovorih s častniki in vojaki poveljstva ZN ob 11.1 uri dopoldne vkrcal na letalo in odpotoval proti Ameriki.
Pred svojim odhodom je Eisen-hower imel tiskovno konferenco, na kateri je časnikarjem med drugim izjavil:
»Prišli smo semkaj, da proučimo položaj. Nimamo nobenih čudodelnih zdravil in tudi ne zvijač za reševanje korejskega problema. Vojna, kot je vojna na Koreji, je združena z določenimi težavami in težko je izdelati načrt, ki bi prinesel pozitivno in končno zmago brez nevarnosti razširjenja vojne. Vendar se lahko marsikaj napravi za iz-bojšanje našega položaja in vse, kar je mogoče, bo tudi napravljeno.«
Eisenliower je nato izjavil časnikarjem, da bo njegov štab preučil »vse, kar smo videli na Koreji, tako da bo naša vlada lahko bolje vodila svojo politiko podpiranja svobode na svetu.«
General je nadaljeval:	»Vojska
divja po Koreji in prinaša trpljenje korejskemu prebivalstvu, ki pa se je izkazalo po svojem duhu in nastopu za junaško. Predsednik Rhee, s katerim sem imel čast govoriti, je poln junaškega duha in ima vse lastnosti velikega voditelja. Obiskali smo edinice na fronti. Dobili smo boljšo sliko terena in spoznali vojaške in gospodarske možnosti. Govorili smo z vrhovnimi poveljniki, s poveljniki mornarice, letalstva in kopnih čet in spoznali gospodarski položaj dežele, tako da bo naše potovanje zelo koristno.«
Eisenliower je poudaril, da bo korejski narod še dolgo časa potreboval pomoč tujine, ki pa mora biti pametna, korejska republika in vse države, ki sodelujejo pri zavrnitvi komunističnega napada, pa morajo spoznati, da je svoboda nedeljiva stvar »Trdno sem prepričan, da predstavlja svoboda način življenja, ki ga imajo ljudje raje kot komunizem in suženjstvo. Zalo sem tudi prepričan, da bo na tem omejenem področju, na Koreji, kjer se. bije samo ena od bitk med obema ideologijama, zmagala svoboda. Za dosego te zmage moramo biti še nadalje vdani skupni stvari in hoditi še nadalje po dosedanji poti.«
Eisenhower je odpotoval na Korejo iz New Yorka preteklo soboto 29. nov. zjutraj. Zaradi njegove varnosti je bilo potovanje popolnoma tajno. Poročilo o njegovem potovanju so objavili šele v trenutku, ko je ameriška osma armada sporočila, da je Eisenliower zapustil Korejo.
Eisenhovver je na Koreji potoval
z jeepoin in lahkim letalom. Ogledal si je velik del zahodne in za-hodnocentralne fronte. Njegov sin, major John Eisenhower, mu je bil med njegovim potovanjem dodeljen kot pobočnik.
Na poti s Koreje je Eisenhower potoval sprva z letalom, nato s križarko »Helene« do Havajskih otokov. Spotoma je imel važne razgovore s svojimi najožjimi sodelavci.
Praška vešala
V	sredo 3. dec. so obesili enajst čeških komunistov, ki jih je praško sodišče obsodilo en teden prej na smrt. Vsi obsojenci so še pred kratkim zavzemali visoke službe v češkoslovaški državi. Tako je bil Slan-sky glavni tajnik češke komunistične stranke, Clementis je bil zunanji minister, Geminger in Frank sta bila namestnika Slanskega, Margo-lius je bil podtajnik pri zunanji trgovini, Sling vodja komunistične stranke v brnškem okrožju, Švab podtajnik pri policiji, Simon urednik »Rude Prava«, Frejka gospodarski svetnik državnega predsednika Gottwalda, Fischl poslanik v Vzhodni Nemčiji, Rejcin podtajnik obrambnega ministrstva.
Radovedni smo, kateri pridejo prihodnjič na vrsto.
G 01SIP0IDIAIRISITIVI0
Očistite in pognojite senožeti! Saditev dreves ob mejnikih
Letos je trda za krmo. Obilo krme pa je temelj kmečkega blagostanja. Poglejmo!
Ce imaš dovolj oziroma obilo krme, lahko držiš več živali. Če imas več živali, imaš več prirastka na mesu, več mleka in več hlevskega gnoja. Živina je sicer cenejša, a je še vedno glavni kmetovalčev kapital. Mleko pa se trenutno z lahkoto proda. Ce pa imaš več hlevskega gnoja, bolje pognojiš svoje njive, sadovnjake, vinograde in vrtove, ki ti zato dajo višje pridelke. Visoki pridelki pa so v naših razmerah blagostanje. Njivskih pridelkov pa ne pridelamo v splošnem niti za kritje domačih, hišnih potreb.
Vir krme pa so senožeti. Skale in grmovje na senožetih nič ne rodijo, pač pa hi na dotičnem mestu lahko rastla trava. Zato je očiščenje senožeti prvi predpogoj za zvišanje in olajšanje košenj. — Senožeti pa moramo očistiti tudi mahu. V tem oziru je koristna ostra brana ali pa dobre železne groblje. Ni pa dovolj, da mah odstranimo. Mah se namreč razvija tam, kjer je v zemlji premalo apna. Torej, ko si izgrabil mah, raztrosi po senožeti apna: dober je domači pepel, dober je apneni prah iz apnena, najboljši je mavec ali sadra (gesso agricolo). Ni da bi zametali tudi blata iz obcestnih jarkov, kreč (malta) od zidov, itd.
Senožeti pa moramo tudi gnojiti. Domačega gnoja ni dovolj niti za ojive in vinograde in na senožeti ga tudi ne moremo v celoti izrabiti (veter odnese listje in dušik izhlapi). Zato pa pridejo za senožeti v poštev predvsem umetna gnojila, predvsem fosforova in kalijeva. Od fosforovih raztrosimo na 100 m- senožeti po 5 kg super-fosfata z 20% fosforove kisline ali 6 do 8 kg Thomasove žlindre s 18 do 20% fosforove kisline. Za senožeti je Thoinasova žlindra bolj priporočljiva, ker vsebuje tudi mnogo apna. Za bolj mokre senožeti pride v poštev sploh samo Thomasova žlindra. Kalijeve soli raztrosimo na isto površino po 2 do 3 kg.
Thomasovo žlindro moramo na vsak način raztrositi še pred Novim letom, super-fosfai in kalijevo sol pa takoj po Novem letu, na vsak način še tekom zime.
Drevesa, ki dosežejo znatno višino, se sme saditi ne bliže kot 3 m od mejnika. Če drevesa naravno ne dosežejo višje višine kot 3 m, se jih lahko sadi na razdaljo poldrugega metra od mejnika. Navadno živo mejo lahko sadimo na razdaljo 1/2 metra od mejnika.
Mejaš lahko vedno zahteva, da se poseče-jo drevesa, ki so vsajena bliže mejniku kakor tudi veje, ki bi segale preko mejnika.
Če skozi 30 let mejaš ne ugovarja, si s tem pridobi pravico, da drevesa rastejo tudi bliže mejniku.
Hektarski donos 108 q koruze
je bil presežen v provinci Treviso. Poseben odbor je razpisal tam tekmovanje z nagradami za na j višji hektarski donos. Udeleženci so bili popolnoma svobodni glede izbire semena, gnojenja, načina obdelovanja in vsega ostalega, edini pogoj je bil, da se more vdeležiti tekmovanja samo tisti, ki zaseje v ravnini parcelo z najmanj 1/2 hektarja površine, v brduati legi pa najmanj 3.000 m2.
Pridelek 108.05 q zrnja s 16% vlage je bil dosežen v Spresiano na posestvu Giusti-niani. Sejali so sorto ameriško križanko »Embro 155«. Drugo mesto je dosegel Da Re Pasquale v S. Lucia di Piave, ki je pridelal na hektar 104.40 q. Sejal je ameriško križanka »Indiana 750 A«. Oba navedena imata zemljišča v ravnini.
V brdnati legi je bil najvišji hektarski donos 84.60 q, drugi pa 80.40 q, obakrat z ameriško križanko »Indiana 750« A«. Prvo mesto je zavzel polovinar Zamboti Sante v Susegani na posestvu grofa Colalto.
V ravnini je bilo poleg navedenih najvišjih pridelkov zelo mnogo hektarskih donosov med 80 in 90 q, v brdnati legi pa med 60 in 70 q.
*
Hektarski donos 108 q odgovarja pridelku 39 q na furlansko njivo!
Najstarejša ovca
na svetu se najbrže nahaja na severnem Irskem. Imenuje se »Annabella« in je dala do sedaj 60 jančkov, sedaj pa je zopet breja. Pred 6. leti je oslepela, a je po skrbnem zdravljenju zopet dobila nekoliko vida.
S TRŽAŠKEGA
Božična	sv. maša	za Slovence	v Trstu
Njegova svetost papež Pij XII. je	na prošnjo	prev/videnega	škofa tržaškega
dovolil, da se ustreže želji tržaških slovenskih vernikov za božično službo božjo. Ta sveta maša za vse naše vernike v mestu bo na sveti večer ob devetih in sicer v cerkvi sv. lakoba.
Ko z velikim veseljem sporočamo to novico, vabimo že danes vse naše vernike v mestu, naj sc na sveti večer 24. decembra v velikem številu zgrnejo v cerkev sv. Jakoba. Pri sv. maši bo slovensko ljudsko in zborno božično petje. Zaprosili smo vodstvo radia, naj na sveti večer prenaša tudi to sveto mašo, ki se prvič vrši za naše vernike v Trstu.
Kot priprava na	Božič, se opravlja	od 16. dec.	dalje pri Sv.	Jakobu božična
devetdnevnica in	sicer vsako jutro pri zornicah.
Nabrežinska pravda Vsi Slovenci podprli Nabrežino
Kako se bo končala nabrežinska pravda ? To je veliko vprašanje, velika skupna zadeva, ki danes zanima vse tržaške Slovence. Če bi tržaški demokristjani vedeli, kakšno ogorčenje vstaja proti njim po vseh vaseh zaradi nabrežinske pravde, bi bilo mučno vprašanje že nekdaj rešeno. Tako pa vse visi v zraku in odvisno je le, kakšno stališče bo zavzel general Winterton, ki je po svoji službi dolžan ščititi pravice vsega tržaškega prebivalstva.
RAZVOJ DOGODKOV
Velik spor, ki se je začel v Nabrežini in zajel v svoj vrtinec dobesedno vse tržaške Slovence, se v glavnih obrisih razvija tako: 26. novembra je conski predsednik dr. Palutan poslal v Nabrežino posebnega kurirja na motorju. Kurir je prinesel predsednikovo pismo, da mora nabrežinska občina takoj odstraniti dvojezične napise ob vhodu v svoje vasi. Nabrežinski občinski odbor je takoj odgovoril in sicer z: NE! Nato je conski predsednik poslal drugo pismo,, v katerem grozi, da bo po petih dneh postopal po zakonu, če občina sama ne odstrani napisov, ki da žalijo narod in čustva Tržačanov, kakor se joka »Giornale di Trieste«. Tudi na to drugo pisanje so zavedni Nabrežinci rekli: NE! Istočasno so vso zadevo izročili generalu Wintertonu in nabrežinski župan je zaprosil za osebni razgovor z generalom.
V	teh napetih dneh, ko si je drznil italijanski časopis celo zapisati,da mora Nabrežina debiti komisarja, so se zbrali tudi vsi slovenski župani in poslali Nabrežini zgodovinsko izjavo solidarnosti in moralne pomoči. V imenu svojih občanov Nabre-žincev vzpodbujajo in obljubljajo, da bodo v svojih občinah uradno storili vse, da se takoj prekličejo vsi fašistični zakoni, s katerimi nas hočejo danes tepsti demokristjani. Tudi župani so svoje mnenje sporočili generalu Wintertonu. V zadnjili dneh se že vršijo krajevne občinske seje in fašistični zakon št. 183 iz leta 1923 je povsod na dnevnem redu. Taka občinska seja je bila v soboto 6. decembra v Zgoniku in 4. dec. v Miljah.
Obenem so vse politične stranke sklicale izredne seje in zbore in povsod se je razpravljalo o veliki slovenski pravdi, ki se v teh urah odigrava v Nabrežini. Izvedeli smo tudi, da je sedemnajst tržaških podeželskih duhovnikov poslalo dr. Palutanu pismo, v katerem ga obveščajo o velikem ogorčenju, ki nastaja med prebivalstvom. Duhovniki v skupnem pismu izjavljajo, da mora biti »Democrazia Cristiana« krščanska tudi v dejanju, sicer ni krščanska.
To je krajši pregled dogodkov do torka zjutraj, ko se tiska naš časopis. O nadaljnjem razvoju zadeve bomo poročali prihodnjič.
Velika božična prireditev v Avditoriju!
Slovenska prosveta pripravlja za prvo nedeljo januarja lepo božično prireditev s sodelovanjem okoliških pevskih zborov. Nastopilo bo nad 100 pevcev.
Rezervirajte si pravočasno vstopnice, ki jih dobite na običajnih mestih.
Z GORIŠKEGA
Prireditev »Dijaškega krožka"
Krožek katoliških srednješolcev je priredil v domu Brezmadežne v nedeljo 7. dec. običajno vsakoletno akademijo v čast Brezmadežni, ki so jo ponovili tudi na praznik sam. Ti mladi fantje so nam že marsikdaj pokazali svoje zmožnosti in navdušenje za vse lepo in dobro. Tudi pri letošnji akademiji nas sicer niso razočarali, a ker smo vajeni, da nam nudijo mnogo več, smo upravičeno od njih več pričakovali. Otvoritveni melodram je bil dobro podan, ne tako zborna deklamacija. Tudi trodejanka »Mladi tiskar« je bila posebno v začetku precej šibka, vendar je v naslednjih dveh dejanjih prišla do razgibanosti, tako da je občinstvo z velikim zanimanjem sledilo dogodkom na odru in nagradilo i-gralee z obilnim ploskanjem. Želimo, da bi nam pridni igralci kaj kmalu spet kaj lepega pokazali.
Sprejem v Marijine kongregacije
Letošnji praznik Brezmadežne bo ostal goriškim vernikom in še posebno mladinskim verskim organizacijam v lepem spominu. Zopet so se vrste teh mladinskih organizacij pomnožile, da bomo sedaj s podvojeno močjo skupno stopali po poti, ki nam jo je začrtala Brezmadežna. Ob 3h je bil v cerkvi sv. Ignacija na Travniku slovesen sprejem kandidatov fantovske Mar. kongregacije. V dolgih vrstah so stali fantje pred oltarjem in pazljivo sledili uvodnemu govoru preč. g. dr. Klinca, ki je z ognjevitimi besedami orisal pot, ki jo hodi katoliška mladina. Voditelj fantovske Marijine kongregacije travniški kaplan g. Mazora je kandidatom ponovno čestital in jih po njihovih slovesnih obljubah sprejel kot kandidate v Marijino kongregacijo. Sledil je blagoslov.
Tudi dekliška Marijina družba je ta dan slavila svoj lepi praznik. Šestnajst mladih deklet se je odločilo, da bo posvetilo Mariji svojo mladost. Klečale so pred oltarjem v belih oblačilih in pajčolanih in z gonjenim in slovesnim glasom obljubile Mariji zvestobo do konca. Slavnostni govor je imel msgr. Gregorec, ki je z lejjiini primerami orisal nevarnost mladega življenja in varno zavetje, ki ga more mladenka zadobiti le pod Marijinim praporom.
Tudi mi vsi čestitamo mladim fantom in dekletom, ki so danes odločno in s ponosom stopili v Marijine vrste in se pod Njenim praporom želijo bojevati za zmago Kristusovega kraljestva tudi med na-iia ljudstvom.
Najboljši goriški delavci
Trgovinska zbornica je izdala imenik najboljših goriških delavcev, ki so po njenem mnenju sledeči:
Srečko Bizjak, delavec v zadružni goriški tiskarni, Manfred Bardi, delavec pri podjetju Ribi, Anton Scherok, urar pri tvrdki Braunizer in Dcmosten Gretti, delavec pri tvrdki Mattioni. 21. decembra bodo ti delavci prejeli zlato medaljo in imajo plačano pot v Rim in tamkajšnje dvodnevno bivanje.
Gostovanje pevskega zbora SKPD v Nabrežini
V	nedeljo 7. dec. ob najhujši letošnji zimi je prišel gostovat v Nabrežino pevski zbor Slovenskega katoliškega prosvetnega društva iz Gorice. Nastopil je s programom, kot smo ga že brali napovedanega v Kat. glasu.
Radovedni smo čakali, kaj nam bo mladi goriški zbor pokazal lepega, ko smo brali in slišali o njem tako laskave ocene. Vemo, da se na račun tega ali onega kulturnega nastopa marsikdaj pišejo pohvalne ocene, ki niso vedno povsem zaslužene. To pot se pa nismo ušteli. Goriški zbor SKPD je pod vodstvom prof. Fileja zapel res odlično vse pesmi na programu.
Škoda, da zaradi hude kraške burje ni bilo velike udeležbe. Toda tudi oni, ki niso prišli na ta koncert, in so pozneje izvedeli za njegov velik uspeh, pravijo, da bi se bili kljub vsemu potrudili, če bi bili vedeli, kako bo lepo.
Goriškim pevcem pa naj bo v zadoščenje veliko navdušenje, ki je med poslušalci raslo od točke do točke. Mi si želimo le to, da bi jih kaj kmalu spet slišali.
N abreiinec
Zvonovi na Opčinah
Na Opčinah so preteklo nedeljo blagoslovili nove zvonove. Zavedna openska dekleta so okrasila zvonove s slovenskimi trakovi. Neki vročekrvni predsednik je takoj tekel na policijo in alarmiral vso postojanko. V prvi minuti so na policiji mislili, da je izbruhnila revolucija in se podira blok pri Fernetičih. Vsa zadeva se je organom javne varnosti kmalu pojasnila in vse skupaj bi se na mednarodnih Opčinah kmalu pozabilo, če se ne bi v naslednjih dneh zgodilo za svobodno deželo nekaj nepričakovanega. Policija je namreč
poizvedovala in zapisovala dekleta, po večini cerkvene pevke, ki so dala trakove na zvonove.
Ob tem novem incidentu, ki sicer po našem mnenju ni nič potreben, se zaskrbljeno vprašujemo, komu služi zapisovanje openskih deklet in kdo je naročil to preiskavo. Vprašujemo tržaško policijo in njenega prvega zavezniškega poveljnika, kako je to, da se ob stoterih podobnih prilikah v Trstu ne vrši nikoli tako popisovanje in zastraševanje ?
Težko tudi razumemo, kako more slovenski pisan časopis »Delo« potegniti z Italijani in napadati zavedne Opence. V zadnji številki ta časopis, ki je zaradi svojih laži in obrekovalnih izpadov prava sramota slovenske žurnalistike, blati openska dekleta z najbolj progresivnimi priimki, ki jih nočemo niti ponavljati.
Vsa ta gonja je Opencem samo v čast! Komunisti jih napadajo zaradi vere, Italijani pa jih zastrašujejo in popisujejo zaradi slovenstva. Zopet ena cvetka več v naši skupni borbi za slovensko pravdo!
Slovenski večeri
III. slovenski večer Slovenske prosvete v Trstu je bil v brk ostri burji lepo obiskan.
V	večer nas je popeljal slovenski film o bogastvu in blagoslovu zemlje v Ameriki.
V	predavanju pa nam je zdravnik dr. Milan Stare govoril o veliki vlogi laboratorija v sodobnem zdravstvu. Poljudno podajanje dr. Starca nam je odkrilo zastor v mnoge uganke v sodobni zdravniški vedi.
Prihodnji IV. večer bo 18. decembra. Na sporedu je predavanje dr. Klinca Rudolfa iz Gorice, ki nam bo orisal lik pravega katoličana. Predavanje bodo poživile božične recitacije in petje. Začetek ob 19.30 uri v dvorani Marijinega doma v ulici Risorta 3. Pridite!
Oproščeni vojaške službe
Vsi mladeniči letnika 1933, ki imajo u-godne pogoje za oprostitev vojaške službe, raj si pravočasno preskrbe potrebna potrdila. Po dosedanjih pravilih so oproščeni vojaške službe sledeči : (glej »Demokracija« Oproščeni vojaščine na 3. strani).
Opozorilo dekletom
Izvedeli smo, da misli ONAIR (Opera Nazionale Italiana Redenta) otvoriti izobraževalne večerne tečaje na našem slovenskem podeželju. Ker na deželi že imamo naše slovenske večerne tečaje vzgojnega značaja in misli neka slovenska ustanova uvesti tudi gospodinjske tečaje, zato opozarjamo vsa slovenska dekleta, naj bi se v le tečaje ne vpisala. Nič ne bomo zgrešili, če trdimo, da bodo ti tečaji le raznarodovalnega značaja; zato naj se slovenska dekleta držijo tega, kar je naše.
Pevma
Razgovor. Tine:	»Rudi,	kako, da vaša
komunistična stranka ne kandidira pri teh občinskih volitvah?« — Rudi: »Kako da ne, saj so kandidati naše komunistične stranke pod novim imenom »Rinascita«. Tine: »Tako? No, zakaj ste pa spremenili staro ime stranke, da človek ne ve niti, kje ste — potem ko ste se prerodili. Zakaj se ne imenuje več — Partito comunista ita-liano?« Rudi: »Veš, to je tako: Zadnji čas komunizem nič več ne vleče ljudi (ker ga spoznavajo); še najmanj pa vleče Slovence tisto italiano. Novo ime pa bo marsikaterega naivneža zapeljalo, da bo nehote in nevede volil za komuniste.«
Slovenci, pozor na takšne limanice!
Pokažite, da ste zavedni in volite našo lipo!
Oslavje
V	ponedeljek 8. decembra zvečer je po kratki bolezni zatisnila svoje trudne oči, vdaua v božjo voljo, skoraj 791etna, pridna gospodinja Jožefa Primožič roj. Bensa. Žalujočim otrokom iskreno sožalje!
Drugače smo pospravili zadnje pridelke letošnje, v primeri s prejšnjimi, ne dobre letine. Mislimo in delamo že za prihodnjo v upanju, da bo boljša.
Priprave za občinske volitve so ljudi malo razgibale. Zlasti se pridno gibajo titovci, ki imajo na Oslavju kar štiri kandidate. Ljudje žal še danes nočejo verjeti, da je tudi DFS (fronta) — le narodno pobarvana komunistična organizacija. Ver-
jeli bodo, kadar bo že prepozno. Vsi narodno zavedni Oslavci pa bomo volili po vzgledu naših starih tako, DA PREKRIŽAMO LIPO.
Dol
Ko je sveti Miklavž hodil po naši deželi, se je nekoliko pomudil tudi v doljan-ski šoli. Po Gerzinieevi »Miklavž prihaja« je ob zbornih nastopih angelov in hudobcev nastopil sam svetnik s polnimi košarami vsakovrstnih dobrot. Sv. Miklavž, pa še prihodnje leto na svidenje! — Praznik Brezmadežne je v Dolu že nekaj let najlepši dan v letu, pravcati romarski shod pri fatimski Kraljici. Posebnost letošnjih pobožnosti je bilo lepo uspelo celodnevno češčenje presv. Evharistije in pa shod Marijinih vrtcev s Krasa, ko so Marijini otroci znova slovesno obnovili zaobljubo zvestobe in ljubezni svoji Kraljici. — Še nekaj: zbirati smo začeli za novo cerkev, katero bomo posvetili fatimski Kraljici. Upamo, da bomo čez eno leto že v novi cerkvi praznovali dan Brezmadežne. Že sedaj povemo, da se bomo obrnili na častilce Marijine za blagohoten milodar.
Števerjan
Čeprav mrzla burja brije okoli števerjan-skega griča že več dni, so naša srca kljub temu gorka. Ogrel jih je namreč slavnostni sprejem naših mlajših v Marijin vrtec. Lepo število se jih je zbralo pod kipom Matere božje, ki je ob tej priliki prav posebno okrašen ter obžarjen od neštetih skrbno pripravljenih žarnic stal sredi cerkve. Posebno pa so nas ganile vzpodbudne besede cerkvenega govornika iz Gorice, ki so globoko segle v dušo otrok ter ganile tudi njihove starše.
Drugo pa, kar se je dogodilo ob tej priliki v Števerjanu, je bilo to, da nas je letošnji sv. Miklavž obiskal nadvse imenitno in nas je poleg daril, obdaroval tudi z lepimi nauki, kateri upamo, da ne bodo tako hitro pozabljeni. Zato si želimo, da bi se večkrat tako iz srca nasmejali in se nedolžno zabavali.
OPOZORILO
Prispela je 9. štev. »Vera in dom«. Naročniki jo lahko dvignejo na upravi našega lista.
NOVA KNJIGA:
Drago Petkovšek: Radijske pravljice
Te dni je izšla v Trstu po dolgem času spet slovenska leposlovna knjiga. Drago Petkovšek je izdal v samozaložbi svoje štiri radijske pravljice: Sv. Miklavž na radiu, Lepa Vida, Sirota Jerica in Krojaček ju-naček. Domače knjige smo vedno veseli, tembolj pa teh pravljic, ker nas presenečajo v dveh ozirih: za Slovence pomenijo nekaj novega, saj je to prva taka knjiga v slovenščini. Drugič pa so te pravljice zares dobre in nam odkrivajo mladega pisatelja Petkovška, ki smo ga poznali do zdaj le iz radijskih oddaj, kot izredno nadarjenega mladinskega pisatelja. Naše mladinsko slovstvo izpred desetletja je v veliki meri stereotipno, pisano po tujih vzorih. Le malo pisateljev se je povzpelo nad povprečno pisanje. Petkovškov slog pa je svež, jezik lep in tekoč, dogodki razgibani in pestri, pravljičnost izvirna. Obdelal je sicer naše narodne pravljične motive, a tako zanimivo in prijetno, da v trenutku osvoji otroško dušo.
Radijska pravljica, pravljica v dialogu, na svoji kvaliteti nič v otrokovih očeh ne izgubi. Nasprotno: še z večjim zanimanjem jo bo prebiral, saj bo tako spoznal, kako je sploh napisana radijska pravljica. Marsikaterega prosvetnega delavca in učitelja pa bo tudi knjiga rešila iz zadrege, ko bo iskal igro, ki bi jo igral na odru s svojimi otroki.
Petkovškove pravljice bodo najlepše božično darilo za naše otroke. Nove so, izvirne, domače. Knjiga je izšla v Trstu, zato mora v naše domove, da bo z večjim pogumom izšla kmalu še nova tiskana slovenska beseda.
Radijske pravljice je izredno okusno opremil prof. Bogdan Groui, znani tržaški akademski slikar. Dvojni tisk in ljubke ilustracije dajejo knjigi še posebno privlačnost.
Knjigo lahko dobite v vseh slovenskih knjigarnah v Trstu in v Gorici.
Volitve v Sloveniji
Po vsej Sloveniji in v coni B so bile preteklo nedeljo okrajne in občinske volitve. Komunistični časopisi poročajo, da je bila udeležba povsod skoro stoodstotna in to že v prvih predpoldanskih urah. Kljub izredno slabemu vremenu in snežnemu me-težu so se baje volivci z velikim navdušenjem udeležili volitev. Tako poročajo časopisi. Nekatere vasice in kraji, n. pr. najzahodnejša občina v Jugoslaviji Breginj, je zaključila volitve že ob 9.30 zjutraj.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Ker so razni dopisi prišli prepozno, jih objavimo v prihodnji številki.
Božična številka
našega lista bo izredno lepa in tudi večja. Zelo priporočamo vsem našim vrlim poverjenikom, naj zlasti božično številko zelo razširijo. Prav bi bilo, da bi vsaka družina dobila v roke božično številko. Katoliški časopis ob velikih cerkvenih praznikih najde malokje zaprta vrata. Zato vabimo vse naše poverjenike, naj takoj naročijo večje število izvodov. Treba je samo začeti in gre! Treba se je vsaj ob praznikih zavedati, kaj se pravi samo eni Bogu odtujeni družini prinesti evangeljsko in krščansko besedo. Vemo za premnoge družine, katerih očetje ne zahajajo redno k nedeljski sveti maši, a redno berejo naš katoliški časopis. In to tudi veliko pomeni! Zato pogumno na delo za apostolat tiska po naših župnijah! (Čas za izredno naročilo je do 16. decembra).
UREDNIŠTVO
Darovi za sklad L. Kemperla
Č. g. P. Oton Kocijan iz Lorcta L. 1000. Bog povrni!
Odgovorni uredniki Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
TRGOVINA	„P R I SONCU" C) ^
MANUFAKTURA-6ALANTER1JA	Luipse LJoaa
IN VSE VRSTE PERILA	V TRSTU
	Via Nizza * Via Rismondo 1.1
POZOR I	POZORI
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci potrebujejo še vedno Vaše pomoči.
tvrdka C I T R U S
IMPORT - EXPORT
Lastnik Aleksander Goljevšček
TRST, UL. TORREBIANCA 27 - TEL. 2-44-67
pošilja še vedno v Jugoslavijo in ostale evropske države vse življenjske potrebščine in ostalo blago, vse OCARINJENO, torej brez vsakih stroškov za prejemnika.
PRIČAKUJEMO VASI CENJEIA NAROČILA! - ZAHTEVAJTE INFORMACIJE!
GLASOVNICA IMA TO OBLIKO - BRZOJAVKE
(in ne tisto, ki smo jo prikazali na prejšnjem letaku).
Najprej prekrižaj lipovo vejico in šele potem, če hočeš, daj preferenčni glas.
Pravilno glasuješ tako, da prekrižaš LIPOVO
vejico, u je Četrta
na levi strani!
Preferenčni glas daj nositelju liste Bratušu
:....j*-	in	napiši	njega	priimek
tako-le:
GLASU/ ZA LIPOVO VE/ICOl
4b- VOLIVCEM UPOVE VEJICE!
Kandidatna lista lipove vejice, s katero Slovenska demokratska zveza stopa pred slovenske volivce, ima jasen in točen program, ki utegne učinkovito zaščititi pravice in koristi goriških Slovencev.
ZA VODOVOD po vseh krajih občine, tudi na Oslavje, v Šentmaver, Štandrež, Gradiščuto in Pevmo se borimo že nekaj časa in prav na občinski seji od 16. junija t. I. je naš svetovalec g. Bratuš zahteval takojšnjo zgraditev vodovoda na Oslavje in napeljavo vode po vseh hišah v Štandrežu. Za napeljavo vode po vseh hišah v Štandrežu je občinski odbor sprejel sklep v četrtek 4. t. m., ko je bil naš program že objavljen. Predvidena je zgraditev takega vodovoda, ki naj bi služil tudi poljedelstvu, kar je seveda hvalevredno! Ker pa ta sklep ne more postati polnomočen, dokler ga ne potrdi nov občinski svet, ki bo izvoljen v nedeljo 14. t. m., je nujna potreba, da slovenski volivci glasujejo za kandidate lipove vejice, po danih navodilih, da bodo izvoljeni in bodo tako lahko nadaljevali boj ZA DEJANSKO ZGRADITEV VODOVODA, NE SAMO V ŠTANDREŽU, AMPAK TUDI NA OSLAVJU IN PO DRUGIH KRAJIH OBČINE, da ne ostane sklep občinskega odbora prazna obljuba, kot je ostala prazna obljuba ona, dana pred lanskoletnimi volitvami, da bodo zgradili vodovod za namakanje štandreško-sovodenjskega polja! Takih obljub poznamo mi Slovenci že preveč ! . . .
ZA LUČ PO VSEH KRAJIH OBČINE, TAKO V ŠENTMAVRU IN DRUGOD TER ZA UREDITEV PEVMSKEGA POKOPALIŠČA se je tudi vneto zavzemal naš svetovalec gospod Rudi Bratuš z vlogo od 8. maja t. L, in se bo še naprej potegoval, ker verjamemo, da bo zopet
izvoljen, TUDI ZA UREDITEV VSEH POTI PO SLOVENSKIH KRAJIH, KOT JE USPEŠNO NASTOPIL ZA UREDITEV CESTE SKOZI ŠTANDREŽ IN SOVODNJE DO ZAGRAJA. ZAHTEVA, KI JO JE POKRAJINSKI ODBOR SPREJEL NA SVOJI SEJI OD 2. OKTOBRA T. L.! GRE SEDAJ ZA NUJNO POPRAVILO POTI V ŠENTMAVER,
ki predstavlja pravo sramoto za občinsko upravo, ki pa zna skrbeti, da je korzo Italia vedno snažen in vsak dan z vodo opran ! . . .
Pri tej priliki poudarjamo drugo točko našega programa, to je zahtevo po pravični 'razdelitvi bremen in koristi na vse občane. Zakaj morajo okoliški kraji, ki so pretežno slovenski, plačevati enako visoke davke kot prebivalci v središču mesta, ki uživajo vse ugodnosti in vse razkošje modernega mesta: povsod imajo vodo, razkošno razsvetljavo, snažne in gladke ter široke poti, telefon in tako dalje, ko pa občinska uprava osporava našim okoliškim krajem celo kapljico čiste in sveže pitne vode in jih pusti v temi ter jim nudi slabe poti!
Davke naj torej občani plačujejo sorazmerno s koristmi, ki jih uživajo od občine (nastop g. Bratuža na občinski seji 27. junija t. L).
Boj zlorabljanju in izkoriščevanju prostega pasu (zona franča) imajo sedaj na svojem votivnem programu skoro vse volivne liste. Toda Slovenska demokratska zveza je že večkrat dvignila svoj glas proti krivici, ki se občanom godi v tem oziru, in letos spomladi je g. Bratuš protestiral zaradi svojevoljne omejitve obroka sladkorja (vloga g. Bratuša na župana dne 13. maja t. L). Toda krivica se godi ne le goriškim občanom, kjer padejo koristi prostega pasu na kakih pet - šest oseb, ampak tudi sovodenjski občini, kateri upravitelji prostega pasu (zona franca) nočejo nakazati niti vinarja od dobička, čeravno so tudi So-vodnje. do reke Vipave v prostem pasu. Goriška občina pa prejema po 130 milijonov lir dobička od prostega pasu!!! Tudi te kričeče krivice ne moremo in ne smemo trpeti (nastop g. Bratuša na občinski seji od 3. aprila t. L).
Brezposelnih je na Goriškem okoli 12 tisoč, to je 10% vsega prebivalstva! Najvišji odstotek brezposelnih v državi! V Gorici sami je kakih tri tisoč brezposelnih. Zato zahtevamo, da se nujno zaposlijo vsi! Vsem je še živo v spominu nastop našega svetovalca g. Bratuša, ko je letos 17. julija energično protestiral na občinski seji zaradi zakasnelega poslovanja središč za delo (cantieri di lavoro). TA NJEGOV NASTOP je pripomogel k temu, da so pristojna oblastva takoj poskrbela za redno poslovanje teh središč!
Seveda gre skrb Slovenske demokratske zveze še dalje in se zadeva zaščite delavcev in kmetov. Tako je preko »Demokracije« 17. oktobra 1952 sporočila najemnikom zemljišč ENTE RIN ASCIT A v Pevmi in okolici, kako naj se ravnajo za obrambo svojih pravic! In ker ENTE RIN ASCIT A vztraja na svojem trdem stališču, se vodstvo Slovenske demokratske zveze briga na višjem mestu, da doseže ugodno rešitev sporu za prizadete kmete najemnike. Tudi »Katoliški glasu se močno zavzema za te najemnike v Pevmi in okolici.
V	zvezi s tem vprašanjem pa moramo pripomniti, da so kominfor-misti in titovci najmanj poklicani, da danes protestirajo in branijo kmete, oni, ki so od leta 1945 do 15. 9. 1947, ko je ENTE RIN ASCIT A vsa svoja zemljišča produjal, kratko in malo prepovedovali odkup tega
zemljišča z obljubo, da ga bodo itak kmetje dobili zastonj ! . . . Le Slovenska demokratska zveza zagovarja kmeta in delavca vsestransko ter odkritosrčno in lojalno, v nasprotju s komunisti vseh vrst, ki kmeta zapeljujejo in izkoriščajo, saj mu ne pustijo niti njegove zemlje niti pridelkov. Delavci pa so v komunističnih režimih pravi sužnji, saj so povsod lačni, nagi in bosi; oba, kmet in delavec, pa brez najmanjše svobode in prostosti!
Zraven vsega tega se Slovenska demokratska zveza vneto poteguje za zaščito Slovencev v Italiji in za spoštovanje vseh pravic, ki jim pri-tičejo, jezikovnih, šolskih in drugih. Nenehno so se naši svetovalci, posebno g. Bratuš, borili za spoštovanje našega jezika na občinskih sejah.
Seveda nam laški šovinisti in na žal tudi demokristjani te naše pravice osporavajo in kratijo. Vendar gre borba Slovenske demokratske zveze v tem oziru vztrajno naprej in danes lahko sporočamo naši javnosti, da je v razpravi pred prvo stalno komisijo rimskega senata, ki je obenem glavna komisija senata, naša zahteva po členu 50. ustave, ki jo je meseca decembra 1949 podpisalo več slovenskih izobražencev, med temi pokojni Polde Kemperle. V tej spomenici se SDZ zavzema za izglasovanje zakona za zaščito Slovencev v Italiji, kot to predvideva člen 6. ustave, ki ukazuje, da »REPUBLIKA ŠČITI S POSEBNIMI ZAKONI JEZIKOVNE MANJŠINE«. To nam potrjuje sledeče pismo iz Rima od 4. 6. 1952, ki ga je Slovenska demokratska zveza prejela od glavnega tajnika senata: »V ODGOVOR NA PISMO OD 31. MAJA T. L. SPOROČAM, DA JE ZAHTEVA, PODPISANA OD GG. KEMPERLA IN DRUGIH, KI, SE TIČE IZGLASOVANJA ZAKONSKIH UKREPOV ZA ZAŠČITO SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI PO ČLENU 6. USTAVE, BILA PREDANA PRVI STALNI KOMISIJI, DA JO PROUČI. ZA POROČEVALCA PA JE IMENOVAN SENATOR GHIDINI.«
Nenehno namreč vztraja Slovenska demokratska zveza na zahtevi, da se v naše kraje uvede deželna avtonomija s posebnim statutom, kot jo že uživajo na Siciliji in Sardiniji, Francozi v Dolini Aosta, Nemci na Tirolskem ter celo Ladinci na Tirolskem, ki jih je samo okoli deset tisoč, torej mnogo mnogo manj kot Slovencev v Italiji!
Tako avtonomijo s posebnim statutom, ki jo zahtevajo tudi Furlani, ustava že predvideva v členu 116., in je bila njena ostvarilev ZAČASNO odložena po krivdi nekaterih goriških laških zaslepljencev, ki so leta 1947 v tem smislu vplivali na rimsko poslansko zbornico! Imenujemo jih zaslepljence, ker so pač na tak način oškodovali, poleg nas Slovencev in Furlanov, tudi same sebe! Saj se je izkazalo, da se je deželna avtonomija s posebnim statutom odnesla prav dobro na Siciliji, na Sardiniji, v Dolini Aosta in na Tirolskem! Tako se bo morala uveljavili tudi v naši deželi, in se vlada temu ne bo mogla upirati, ker jo k spoštovanju tega sklepa obvezuje ustava sama, ki se ji dalj časa ne more upirati nihče, ker je temeljni zakon države! Avtonomija s posebnim statutom pa nas bo toliko zaščitila, da bomo res mi Slovenci popolnoma enakopravni ostalim sodržavljanom italijanske narodnosti!
Za to se Slovenska demokratska zveza bori, globoko uverjena, da se bodo njene želje, ki so hkrati želje vseh Slovencev v Italiji, uresničile! V dobi evropskega združevati ja, v dobi svetovnega gibanja in svetovne uzakonitve človečanskih pravic in v dobi preganjanja zločina rodomora, se Italija ne bo mogla dalj časa upirati uzakonitvi in spoštovanju pravic vseh Slovencev v Italiji.
Sam senator Tessitori, ki je doma iz Vidma, je letos enkrat dal dopisniku lista vMessaggero Venetoa važno in pomembno izjavo, ki jo je ta priobčil v štev. 37 od 12. februarja t. /., in sicer. »DA SE RIMSKA VLADA NE BO MOGLA UPIRATI, DA ZAŠČITI SLOVENSKO MANJŠINO V ITALIJI S POSEBNIM STATUTOM, KOT GA PREDVIDEVA ČL. 116. USTAVE«. Istočasno je senator Tessitori povedal tudi, da se vlada temu ne bo mogla upirati, KER PRITISKAJO NANJO Z VSEH STRANI!
In ker je senator Tessitori tudi državni podtajnik, verjamemo, da ni govoril kot zasebnik, ampak vsaj poluradno!
Goriški slovenski volivci, vaša dolžnost je, da podprete z vašim glasom za lipovo vejico vse delo in vsa prizadevanja Slovenske demokratske zveze za dosego skupnih ciljev vseh Slovencev v Italiji.
Za enakopravnost pred zakonom in v javnem življenju!
Za pošteno in častno življenje Slovencev v Italiji!
Za miren in ploden razvoj našega rodu in naše kulture!
Glasujte za lipovo vejico!
VODSTVO SLOVENSKE DEMOKRATSKE ZVEZE
V	ITALIJI