List Teèaj XXV. go dar b r t n i v in ar Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr i celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. kr Ljubljani v sredo 13. februarja 1867. Gospodarske stvari. Pri z idanj Pravi cas les sekati. pohištev ali stavbi kmetijskih poslopij To vse kaže, kako važno je to, kadaj se seka les. Sedanji čas, ko les dražji prihaja in ga je zmiraj manj, je treba tem več na to paziti, da se les seka v takem času, da je trden. * •• se mora pred vsem na to gledati, da so trdna in čvrsta Iz časnika gosp. družbe gornje-avstrijske. To se pa po tem doseže, če se les, ki se potre buje, ob takem Času seče, ko je drevesni sok s ljuk-nic, v kterih se pretaka po deblu, že nazaj stopil, in še te luknjice zapró. Takrat les svojo moč in trpež dobi. Cas y kadaj sok z ljuknic drevesnih nazaj stopi y nam natora sama naznanja s tem, da listj živež od vzame. Rako se dobrota moke spoznava 3 Dostikrat smo se pri razstavah kmetijskih pridelkov čudili, ko smo videli, kako povrhoma se pšenična ali ržena moka presojuje. i Pred vsem drugim se nam treba zdi opomniti Ze meseca toka in listopada pada listje je napacno j ako se K>\S HW l-LI il VMUI £JW± VJ^UUlUlll y ti po videzu sodi dobrota moke. to z dreves, meseca grudna pa je drevó brez listj je tedaj znamenje, da je sok ljuknice po deblu popol noma pustil, se umaknil in pri Kako tedaj se spozná vrednost moke? Tako-le prav gotovo: Ce je na pr. pšenična moka iz dvaj set mlinov raz- čas Že Potem takem je mesec gr ud en (december) pravi stavljena, naj se vzame vsake sorte en lot in vsak lot > da se les za zidanj m drug meseca P (januarja) y tesařsko robo seka. se dene posebej v majhino lonceno skledico, potem se ni hud mraz, na vsak lot moke vlije pol lota ciste vode, in se tako začne sok zopet v deblo prihajati ? in prihaj meseca svečana in sušca tem več, čem bolj se začne rastlinsko vljenje Od tega se piše v nekem kmetij skem časopisu za Vestfalij dolga, in Lip to-le St drevesa enake debelosti in starosti y ki y po SO rastla y so se posekala meseca grud svečana in sušca; okovala so se po skup pomeša, da se testó napravi. Potem se pretipa in pregleda vsako posamezno testo. Najčvrsteje testó je znamenje najboljše moke, najmehkeje pa najslabeje. Zakaj? zato, ker > 30 čevijev dobrota moke obstojí najbolj v tem, koliko da zdá; istem mestu P° tem takem je moka, iz ktere se trdneje testó umesi, p IH HHMHflHÉtMHHHMHHB^H širjavo, po 5 pa na visoko Ko so se do dobrega posušila koncih na oder in položi se na-nje velika teža palcev na je pokazalo? tudi teČneja in boljša od one , iz ktere se mečje testo naredi. Samo po sebi se razume, da ni vselej mlinar kriv, ako je moka boljša ali slabeja, ker boljše ali slabeje žito, iz kterega se moka melje, delà velik razloček. Pše- Nai večo moč ie pokazalo drevó nica iz bolj južnih krajev, kjer se vlečec (rastlinski J U IT i • ii* 1 ř i i • v i i • \ li se denej na obeh In kaj mes tisto kov grudna posekáno, 12 odstotkov manj moči lim) v zrnu bolj zgodi, tudi boljšo moko dajè, kakor y ki je bilo meseca prosinca posekáno 20 odstot- pšenica iz severnih krajev, kjer se vlečec tako bogato manj meseca svečana, iii^a jjuDctvauu , uuoiui- i--------—--------------j in celó 38 odstotkov manj in popolnama ne razvije meseca sušca posekán Ce je krepkeje testó tudi po barvi (lepo belo- Smrekovi hlodi za stebre porablj€ času sekani so tudi bili raznega trpeža soku bili sekani, stali so komaj po in o raznem rumeno ne pa sivo-belo) prav svetio ni samo za-nj sekani, stali so komaj po 4 do ù let v zemlji, najiepsim. rn uiuri se aiut pa, tuui iu pninei ki so bili grudna sekani, trpeli so celih 16 je ena sorta naj boljša, druga pa naj 1 ep š a. Oni let y ki SO V zemlj oni pa y let X U ill U 11 u ^ UVy ^Ci OI Y f Jk/1 ^ T VI/IV y lil OWUiV £JCb porabljena moka naj boljša, temuč se prišteva tudi najlepšim. Pri moki se zná pa tudi to primeriti, da " " ~ " Kteri y predno so segnjili naj se zdaj prednost dá? tišti y ki je na j b o lj a. Sodj y ki so iz lesa o raznih mesecih sekaneg y narejeni, so tudi bolji ali slaběji, kakor so bile luk njice v lesu že zaprte ali ne, ko je bilo drevo sekano in sodu dan iz lesa meseca januarja sekanega puhtelo vina poldrugi bokal iz > Je soda čez leto * sušca sekanega pa 8 bokalov Naši stari očetje so sekali les za poslopj 12. grud in \jl\j u u ii a ^ ni pohlSt y c\i y rvi ou net ni jo nam spričujejo, da so les o pravem času podirali ki so nam Nova kupcija. Oblanice (stružine, Hobelspânne) so novo kupcijsko blagó, ki ga zdaj v Ameriki skor sploh rabijo za to, da s takimi oblanicami natlačijo modrôce, od 1. metíke klopí (sófe) in stole namesti žime, dlake, mahú pustili, in druge enake blazine. Amerikanci imajo preprosto in meseca zeló bistroumno napravljeno mašino y S ktero iz lesá Moč iz starih časov najdenega lesa se potem raz- režejo oblanice, podobne nitkám, ki so tanke in dolge odeva, da se ne dá niti upogniti niti prekrehniti ali prelomiti, kakor onega v soku sekanega. Tudi crv se ga ni podstopil, ker črv se naredi iz strj enega soka. zima. kot drugo vrača môle. Les y ki ga rabijo zato, je javor y topol in ceno lesovje ki nekoliko diší, da z duhom od- j^, xvi uvavxyw v**«* , vi«, ~ —. . temi lesenimi nitkami napolnjeni mo- l4 M ^řoci klopí ali stoli so veliko bolj mehki in elastični su x \j\ux , an otuii ou vouau u v^ij lu^u&i. íu ciaouom kakor taki, ki so z morskim mahom (Seegras) natla- so veliko cenejši kakor drugi, in vrh tega tudi Slovatvene stvari čeni dalje trpé. Recimo ktero. Est modus rebus Posebno dobro svilno seme Nihče se ne upira med nami čišćenju jezika Da se v Eibnici (Reifnitz) dobi po gospodu Mihaelu Skubic-u. Seme je dobíjeno od popolnoma zdravega zaroda in po Talijanih o vseh dobah ogledanih črvičev. smo pa tudi res poslušali mojstra pesnika leta 1845 opominjal 7 ki na3 Radi bi bili vse kokone pokupili ; al žal mu je bilo, da bi bil tako zdravo robo po 2 gold, prodal. Da je seme Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo, Kar je najetega v njem, dajte sosedu nazaj Kinčite ga iz lastne mocí, iz lastneg Jasno ko struna bo pel, vira enako donil Prié modrost desno, na levo narodom izvrstnih kokonov, kaže tudi to, da za 1 funt je komaj to priča znameniti napredek, ki ga kaže današnj treba bilo 240 kokonov. venscina ; ako j začel v tem oziru a slo primerimo s tadanjo. Al odkar se je Natoroznanske stvari. pU staroslo\ uvidel sem opazivši neke nepovoljne prikazke potrebo ter sem vže Kako nekolikokrat sprožil in danes ne ____ M ^.O , boj* UH, ponavljam, da bi dobro bilo pogovoriti se o nekterih se niti zamere * pravilih za likanj po novem letu dan zacne rasti , da se to glavno načelo pri tem biti to, da namen trebitve te bodi kadar veliko tednov zjutraj se nič ne pozná, na večer bližati SI in Srbom jezika Po moj ej sodbi imelo bi pa je že dalje svetio? ne -------------Kj x k/ v aaa, xi* pa Še i^uiu^vati cii<**u*rviiiii To vprašanje smo přejeli te dni iz R. na Goren- bratov in po zemljepisu sosedov, ene in iste bodočnosti teje govorečim Hrvatom druževati enakokrvnih skem. „Novice" so že pred več leti to prikazen svojim bralcem razjasnile; na omenjeno vprašanje pa ponav- se ljajo to razjasnilo, ker res vsaki dan slišimo da da ljudje čudijo, kako je to, da še zmiraj noče zjutraj dan biti potegnil. deležnikov Po tem osnovnem načelu sem bil v „Novicah" od leta 1863. (1. 4) načrtal nektera pravila, tekoča iz istega. Eno izmed njih bi bilo, da kjerkoli je večina Sloven- ) ' 7 """" -------j----"J « - —j ----— —--— , J^ ko se je vendar na večer dan že nekoliko cev v kterej obliki ali sploh slovniškej rabi vze zdaj Vzrok temu je to-le : Pratikarji pravijo, da od 22. do 31. grudna ali de- gače; nasproti pa da zedinjena s Hrvati in Srbi, ne kaže nikakor trgati te edinosti samo spričo cembra je dan za 5 minut > od tega, ker staroslovenščina uči dru-gre to, v čemur se starosloven- nuarja noter do 15. pa spet za 23 minut dalji prosenca ali ja- ščina enači s hrvaščino , kolikor se dade vpeljevati v tedaj knjižno slovenščino, če je tudi samo manjini Slovencev od 22. grudna noter do 15. prosenca v vsem skupaj za navadno. (Priporočalo bi se po tem pisati na priliko : 28 minut. To je res ? al zatega voljo ne smemo nisem videl, namesti : sem ne videl ; dado, namesti misliti, da tistih 28 minut, za kterih je dan v sredi dadé in dajó; da namesti de; njega namesti jega; januarja dalji, bi smeli tako na d voj e razcepiti, da bi 14 minut pridjali zjutraj dnevu, 14 minut tujec namesti ptujec; vene em namesti vene om). avajavia yA. V A. C*J ViUVT «*, pa ~ T ^ "V/IV1 UI kJli , VAC* OC da bi mogel dan se zjutraj za 14 minut sil na ktero stran vže* zve- Želel bi bil Cer, W JV,, VA« AAAV7&W VACAIA »V, A, J IA « A C* , -A "A: AAAAAAU« pred začeti, zvečer pa bi se móglo tudi za 14 minut to je da se je zastran teh pravil kdo ogla- bodi. Ako morda niso znan- pozneje mračiti. stvena. pa so, mislim, kazna, koristna ; Vzroka da nam dan vitku slovenskega naroda ; ) naravnemu raz- pnmerjena, in zdi se mi, da ne smemo iskati v astronomijskih (zvezdnih) postavah ampak samo v tem, kako mi dnevne ure štejemo po tem, kakor so naše ure uravnane (vrihtane). na večer dalji prihaja, so se slovenski pisatelji po večem držali in še drže ; ) tega načela, in drži se in Ce se nam zdi, da dalji dan ne pospešuje dneva niki (na pr ga izmed drugih tudi slavni je-zikoslovec Miklošič, kteri v svoja berila ni dal vpeljati mestnikov s končnico i niti za oskimi soglas- V^V KJ Ks AAWtu «Vfc* y vn^AJ X VLViiA ^/vvj/vvuj v t XI1IV1 ^U« J^ L • I1Č1 P O 1J U ^^ ) y ^ UCl liU XXC zjutraj — po tistem srednjem merilu časa, kterega tako male stvarce odstopati od Hrvatov, in kteri tudi rekoč, da ne kaže spričo nam kažejo nase ure Je vzrok tega v tem iskati, da v svojem pozneje izdanem slovarji piše, kakor mi, no- besede, torej na pr. podnožje, ne pod- od 25. grudna ali decembra naprej je pol danski čas, voslovenske kakor ga nam naše ure kažejo, pravému poldnevu nožije; — kajti drugo je preiskavati znanstveno jezik zmiraj naprej za nekoliko od dneva do dneva se mno- * 1 ' *1 1 " v" žečih drobcev ene ure; na naših navadnih urah je p0 mrtvém, ne gledé na dozdanji razvoj in narodna * ■ ^^M' * ' Hk^H' !'■ ■ MH da m tolmačiti mu oblike, a drugo zasukavati narecje zivo — ----- ---— —-----— ---- y --- - - — — ^ j^r jl a jl jl ^ t v ili y 41V ^ 1» va v> Al u« v u vawajlj a* a wi-í w vj — — - tedaj jutro zmiraj poprej kakor pa na solnčni uri. razmerja. Ni treba toraj širokega dopovedovanja Kadar naše ure januarja se kažejo 7 kaže solnčna ura dan 7 uro in 56 minut držećemu se pravil, kakoršna so gon omenjena ? mo- 7 uro in 52 minut minut 17. dan januarja 11. dan januarja rajo biti odurne tište rococo-oblike, ki nam jih za uro in 50 7 vzor postavljajo m o žije nove slovenske šole, in ktere 31. dan januarja 7. uro in 47 minut, in 11. se zdé biti nalašc iznajdene za to, da bi knjižno slo- dan svečana ali februarja 7. uro in 46 minut. Ce so tedaj naše ure čedalje bolj solnčni uri naprej, in sicer po tisti razmeri, kakor dan dalji pri- haja 7 se ne smemo čuditi 7 da v nase ure ; kolikor bolj dalje, nego je, zanesle od srbsko-hrvaškega Ako vendar pomislim na pisavo, ktero zdaj kakor prej večina naših pisateljev trdi, ako po- venščmo še narečja *** prehitajo solnčno uro, rasteči dan vsako jutro grudijo. po- Ker se v besedici: že, vže nikjer na Slovenskem ne slisi glasni u, temuč le: že, vže ali vre, in ker uže hrvaške či- Po tem se tedaj očitno kaže, zakaj tisti Čas po- tatelje moti, kakor je bilo celó v hrvaških novinah spomnjeno » zimi, kadar dan začne rasti, se zjutraj tako malo čuti, da dan raste, in da je treba skor do konca • V Pis. ** 7 7 me- seca januarja čakati, predno je zjutraj tako svetio, da moramo ob osmih lahko kako pisanje brati. Kolikor pa smo zjutraj o svetlobi na zgubi, toliko na boljem smo zvečer. *** pišem jaz raje: vže ali pa že. • o nfln IHl.il Gospod Levstik pa pise zdaj na visocem sedli smesnega na-puha („Glasnik"), v tem ko mu lanska slovnica kaže Se: pri delu. Pis. Sloveči Hrvat, prof. Jagić, namignil je vže na nekem mestu Ali za „Književnika'% da ne odobrava Levstikovega pravca, služno za nas Slovence bi bilo , ako bi slavni ta jezikoznanec ali kdo drug izmed učenih Hrvatov ali Srbov račil obairneje 53 mislim zlasti na izvrstne spise mlajših, kakoršni so ne zgodi, v Turško! Turške žene so potem Miloša Stritarj Jurčičevi in vec drugih, ni me jako skrb, pred Turki svojim se to slovanskému jugu neznano rastje kdaj pri- je prava vera, da jelo na slovenskem zemlj Bog možém hvalile rekši: „Srbska vera mora pomagati ! Srbi so nas vjeli; žalili nas niso niti sramotili, nego so nas čiste in Toda o tem je vže drugoč bil govor, danes pa sem zdrave lepo in pošteno nazaj spremili. vi Turki hotel omeniti še neki posledek iz razloženih pravil, možje naši ) A&A ^V/UtV Xi V IJLi^XiUJ tj jLfl V UJ, lili X JL f JL JL LAX XV 1 y delate z vjetimi, posebno z de voj kami in z s tem , kar porečem kteri ne vlečejo z novo šolo Gre tù za osebni samo da-si takim zaimek 3. osebe, pri Slovencev, pa tudi Hrvatom in Srbom, rabi v ednini morebiti ne ustrežem niti ženami živinsko sramoto in bezzakonstvo." Miloš ni bil kterem, kakor Janežič uči, večini junak nego tudi diplomat, on se ni oamv j uuaa, uo^u luui uijjiujuua^ uu oc ui ScllïlO Z OTOZ1Clïl Turkom bránil, nego jih je tudi s kristjanskimi dobro- tami z ljubeznijo do bližnjega in sè zlatom napadal in množini rodivnik (ga, j ih) namesti kazavnika (je), in premagoval. Vselej seje on pokazal, da je junak daj pa se to hoče zopet obrniti. Ali tudi tukaj utegne brez straha in pa kristjan. Njegova prislovica je neki bila ta-le: „Kadar Turčin zareži in zine ter te vgrizniti pa biti pametnej bolj y nas veže s Hrvati ? ki gokrat pa tudi blagoglasnej ce ostanemo pri starej pisavi, večini razumljivejša, mno-ša. Sklenimo s primerom: hoče nič Vukov Novi zavjet Matej. v. (jrod): Idite i raspitajte dobro za dijete, kor koli je mogel, zato je pa on tudi dve strašno veliki . • •. • i A____v i • • i • _ _ nr\ Aaa v i • i • n • • Gl. II 8. „I poslav ih u vrzi mu zlato jabelko v odprta režeča usta ne bo storil." Miloš je vrlo človeški s Turki postopal. Vjetim je dobroto in usmiljenje skazoval koli- Vitlejem pa kad ga reče u ih ivciu. y U) iiadjete , javno XXIX, ua a j cm lutiu u« mu o poklonim." Slovenski pa (po no vej ljubljanskej prestavi) javite mi, da i ja idem da mu se turški vojski, vsega 80.000 mož, ki ste iz Bosne in iz Niša nad-nj šli, brez prelivanja krvi premagal in Srbijo h je (namesti In rekel: Pojdite in skrbno oprašujte po je) poslal v Betlehem ter je oslobodil brez mnogih bojev. Tudi pašo détetu, in kadar Pazara, ki je v Karanovcu svoje Turke imel iz Novega (namesti: je) najdete, pridite mi nazaj povedat, da tudi jest grem in molim Cigal u , je premagal brez prelivane krvi. Turki iz Karanovca so Milošu porocili, ko je ravno iz slavne zmage pri Poža- Dopisi. revcu nad nje šel y da se hočejo njemu na milost brez boja vdati; al drugemu nikomur in nikakor ne ! Miloš Iz Kragujevca v Srbii jan (Konec.) pride pred Karanovac, Turki se mu mirno podadó; al Přišel on jih P^sti, da gredó s svojim orožjem kamor kdo sem tudi v mesto Karanovac, ki ima vrlo lep položaj na visoki in veliki ravnini med velikima rekama Ibro in srbsko Moravo. Od Morave do mesta je pičlo uro hodá dolga lepa ravnina. Iber pa pod mestom na skoz ljudi hoče, in njihovemu zapovedniku Adem-paši y ki Je na desni strani v globokem žlebu teče. in skoz ravne lepo vredjene ulice; ima Mesto prazne so po njih ni in hiš je še vrlo malo. Véliki trg v sredi mesta je velik, popolnoma okrogel; sred trga je velika zidana štirna (čezma), podobna velikanskemu čepu v sredi velikanskega soda, in ta čep dajè namesti dobrega vina zdravo vodo v obilnosti. Okoli okroglega trga je okrogel drevored, in okoli tega se vrstijo hiše in šta- Miloša zinil in zarežal, je Miloš z zlatim jabelkom režeča usta zamašil, poslal mu je 1000 cekinov s prošnjo : „Ne diraj u nas sirotinju ! to je : pusti v miru nas siro-make !" Dobre pol ure od Karanovca sem videl lep, res velikansk monastir (klošter) in cerkev „Žica." Svete želje so me kakor blisk prešvignile in v svetih mislih sem se zgubil ta za srbsko povestnico in pravoslavno vero tako važna in sveta mesta ugledavši y ki so se mi čez srbsko Moravo na cune v okrogu. Tlak je iz gladkega y drobnega m ke- pastega kamenja. Vse je prav lepo in ljubeznjivo, samo hiše so še večidel lesene; najlepša med njimi je velika upraviteljska hiša, kjer je stanišče vojnega in deželnega nadležateljstva. Cerkev je prekrščena iz neke v Karanovac potujočemu in lepo karanovačko ravnino prišedšemu kakor neki velik, belo se lesketajoč grad, bolje da rečem, kakor neka lepa in velika graj šcina z mnogimi velikimi zgradami pokazala. svete misli vtopljenemu mi je prišlo po- božno, da! sveto življenje prvega srbskega nadškofa (arhiepiskopa) svetega Save, sina kralja Nemanja stare turške žamije, jC vu. owuuou, ili ima podobo kristjanskih cerkvá. Gotovo je bila nekdaj Je že pocena od starosti in ima y y kristjanska cerkev, kakor je zdaj. ki je tukaj srbski narod poduče val v pravoslavni veri ki je ta monastir v srbsko nadškofijo povzdignil in strašnih časih se tukaj slavne srbské kralj e svoje brate in potomce nji- mogla pomohamedaniti, najvećemu sovražniku vere kristjanske služiti, dokler je ni hrabra mišica Crnega Jurja zopet Turkom jvzela. Pri Karanovcu se je Crni Juri in junak Vasa Carapić leta 1804. več dni s Turki pretepal. Se se vidijo v mestu nad Jebero okopi, s kterih so se Turki branili. Crni Juri je vzel Turkom Karanovac z naskokom in jepožgalvse mesto, tudi tur- Ves za- hove s kraljevskim vencem v kralje venčal. mišljen se vtopim v slavno prošlost povestnice srbské pod vlado slavnih in silnih Nemanicev, in srkam iz nje sko žamijo, ki je zdaj kristjanska cerkev. Ko Je leta 1813. Crni Juri po večletnih slavnih zmagah v Avstrijo bežal u^di, pridejo Turki zopet nazaj v ixaiauuv^, aaa uni so tukaj do leta 1815. Miloš je namreč po slavni zmagi na Ljubicu blizo Čačka in pri Rtaru zapovedal, vse vjete Turke , v Karanovac, in bili sladko upanje lepe nade polne prihodnosti, ki nam hitro in s smejočim obrazom nasproti hiti. Lepi monastir Žica sta zidala v početku 13v stoletja dva sina kralja Nemanja I., namreč: kralj Stefan Nemanjić II. Prvovenčani in njegov sveti brat Sava, čegar življenje sem kakor vseh Nemanjicev „ ga še tiskale niso, tega ne vem. *) Grozno mi je žal, da / u Novicam" poslal. Zakaj žene, otroke itd. lepo varovati, da lim sem jez lepo Žico samo od dalječ gledal. Iz lepe in visoke karanovačke ravnine sem gledal v njo kakor Mojzes z hriba Horeb-a v obljubljeno deželo. Presrčno nihče kaj žalega ne stori, posebno ženam in otrokom sem hrepenel v ICO priti ker bil sem samo pol ure ne. On natovori vse, kar je v bojih vjel, aa«, in jih spremiti dá po straži, da se nikomur kaj hudega na vozove izreČi sodbo o načini pisanija, s kakorŠnim se odlikujejo lera hitro hitro poklicala V novejši sestavki g. Levstika. Takisto bi bilo tudi dobro, če bi štvo kteri naših na Hrvaškem živecih rojakov, kterim so eno in drugo narečje in pa naša ter hrvaška razmerja dobro znana (menim tu gg. Macuna, Valjavca, Zepiča in druge), oglasil se ter povedal, kako se mu zdí to predrugačevanije nare-Čija našega in kaj Hrvatije mislijo o istem. Pis. od nje, pa do nje nisem smel. S hriba Horeb-a je Bog poklical Mojzesa v sveta nebesa v veselo društvo, kjer se izvoljeni veselijo. Al mene je z visoke ravnine ko- Cuknjevac, v žalostno dru- , kjer se je slišalo žalostno petje zvonov, kukanje in javkanje žená in otrok za svojim nagle smrti v věčnost se preselivšimi očeti. Zato je moja prva in naj- Pride. Vred. veča skrb bila, ljudi ohrabriti in jih uveriti, da strah mnogo škodi, da kolera ne skače kakor bolha od člověka na člověka, nego da ona le tistega zgrabi, ki se pred njo trese, najraje pa tistega, ki se ž njo norčuje in nespametno živi. Narod me je radostno poslušal in ubogal. Sel sem iz hiše v hišo, od bolnika k bolniku, se vsakemu približal in k njemu sedel, sem mu za-branjeval to, svetoval in zapovedoval to, sem ga to-lažil in hrabrih Kamor koli sem přišel, so morale dudle zadudlati ali gosli zabrenčati ; poklical sem na pomoč bokal vatrenega Črnega vina ali rakije; kolo se je veselo mendralo in kolera se je ž njim tako hitro zamen-drala, da po mojem dohodu ni nobeden več zbolel, nobeden^ več umri. Ču kuje vac je, kakor vsa srbska sela, velik kakor Dunaj , stoji dve uri od Karanovca na levi obali srbské Morave, razširjen kroz hribe in doline in ravnine, v okrožji kragujevačkem v srezu gružanskem, ki ima po reki Gruži svoje ime. G ruža ni, med kterimi sem že tolikokrat in vselej v najvećem zadovoljstvu veselo živel, so vrlo lepi, veseli in dobri ljudje, visoke in močne rasti; istina! pravihrustje so in jedro srbské narodne vojske. Oni so vrlo pošteni, mirni in gostoljubni. Svojo srčnost in junakost so vsegdar pokazali, posebno pa pri vstanku kneza Miloša leta 1815. Miloš je bil nesrečen pri prvem svojem početj i, Turki so razkropili njegovo vojsko; zbežala je v hribe in se ondi poskrila. Miloš je že obupal. Zdaj mu přiteče Joban Dobrać z 300 Gružani na pomoč iz nenada. Miloša ohrabri tudi njegova žena Ljubica. — On napravi pri Ljubič-u blizo Cačak-a okope, Turki ga kmalu napadejo, raz-kropijo njegovo vojsko in vzamejo okope. Edini Ta-nasije Raje ni hotel bežati, nego ostane pri topovih v okopih, kričeč: ne bežite! On sam ostane, se brani in slavno umrje! Miloševa vojska beži in išče zopet rešenja po planinah in hribih. Zastonj je bilo vs«e vpitje Miloševo; nihče ga ne sluša; vse beži v šume. Že je zopet obupal; al slučajno najde boben, ki ga je neki Srbin od sebe vrgel, da je laže bežal! Miloš obesi naj-deni boben menihu Milentiju Pavloviću čez ramo. Menih ropotá na boben in kliče vojsko v zbor, ktera se kmalu zbere. Miloš napravi drugi okop. Pa vse Miloševo početje bilo bi zastonj bilo in Srbija morebiti še dan danes v turškem robstvu, ako ne bi bili rešili junaki Gružani pod vodstvom Jobana Dobrača Miloša in narod srbski. Ko je namreč Miloševa vojska pobita bila in je bežala v planine, so se Gružani junaško v svojih okopih branili in vse turške napade hrabro in srečno odbili. Ko Turki vidijo, da jim okopov vzeti ne morejo, pustijo napad in gredó v svoj tabor. Zdaj pride Caja-paša, zapovednik turške vojske, ki je boj iz druge strani Morave gledal in videl, da Gružanom okopov vzeti ne more. Doznavši, da je Miloš v drugih okopih vojsko zbral, počne klicati Gružanom, naj se pomirijo in na razgovor o miru k njemu podaj o. Al v okopih ga nihče razumel ni, kaj da hoće ; zato gré V a s a Tomic iz vasi Knjič-a blizo Kragujevca in mu reče: „dá, hočemo se pomiriti, a ti moraš sèm, da se dogo-voriva." Caja-paša, ne bojé se bornega Srbina-raja, gre in gazi kroz Morave, al na sredi Morave ga pogleda Vasa Tomič po svoji puški in mu posveti, da štrbunkne raz konja v vodo. Drugo jutro poprašujejo Turki iz une strani Morave: ,,E , raja! je li naš paša pri vas?" „Ni je, prenočil je v Moravi nocoj ; dan je že, idite ga budit" — jim junaški Gružani odgovorijo. Ko Turki svojega pašo v Moravi najdejo, se preplašijo in bežijo. Miloš jo potegne za njimi, jih doide pri selu Rtari, jih pobije in jim vzame vse vozove, topove in střelivo, oslobodi vse zajete in zajame mnogo Turkov, vse njih žene in otroke, ktere je, kakor sem gori povedal, Turkom še s stražo nazaj poslal, in si tako ljubezen Turkov pridobil in spoštovanje vseh turških velikašev. Tako so Gružani prvi boj pri Miloševem vstanku za Miloša srečno odločili. Do druzega bi gotovo še prišlo ne bilo, nego narod bi bil v sužnosti ostal, mogoče do danes. Menih Mil e ntij e Pa vio vic je tudi bil Gružanin iz monastira Vračevšnice, kterega sem pred-lanskim opisal in vam poslal. Kako se bojo Gružani letos s Turki pokali in sekali, bom že povedal; šel bom skoraj gotovo ž njimi, in prav rad bi že šel. Z Bogom! Dr. Jan. Podliščekov. V Londonu 2. febr. — Naj pred vsem izrazim veliko veselje, ki sem ga občutil, ko sem čul, kako čvrsto so se obnašali naši volilci na Stajarskem in Kranjskem. Pokazali so, da narod slovenski še živi in da se ne dá potlačiti od tujega elementa, kadar gré za njegove pravice. Tako zanimivih volitev še na Angležkem ni. Slava! — 5. dne t. m. se začne zopet parlament državni zbor) in sicer osebno po kraljici Viktorii. Kraljičina navzočost pri tem pac nima nobenega pomena ; lansko leto je tiho sedela med tem, ko se je adresa čitala; zboru ni besedice rekla; vse, kar je poleg sebe in svojega nemega sedenja pokazala, bili so poljub-čeki, ki jih je očitno pred zborom po prehrani adresi princu Galskému *) in njegovi ženi dala. Morebiti bode to tudi letos; pa saj zato se ne briga noben Anglež; njemu je le parlament (zbor) ponos. — Pripoveduje se. da princ Galski pojde na Irsko stanovat, da tako nekoliko potolaži narod, kteremu bode vladar. Vendar ta princ nikakor ni ljubljenec angležki; saj tudi ni druzega znamenitega o njem, kakor da je prvorojenec in zavolj tega bode prihodnji kralj. — Znamenit je predlog o reformi (prenaredbi) za Irsko John Bright-ov in Beales-ov. O tem hočem drugikrat več omeniti, kadar bo Bright v parlamentu grmeti začel; njega slišati se že veselim. — Naj danes, kar sem zadnjič obljubil, nekaj povem o podzemeljski železnici ali prav za prav mestni železnici. Ta železnica je namreč napeljana po predorih (tunelih) v kupčijsko mesto „City" iz predmestij na zapadu (Westend). Pri glavnih ulicah so postaje, tako, da vsak tam lahko vstopi ali izstopi; vozovlaki pa grejo vsakih 10 minut drug za drugim. To je zeló priročno vsacemu, kajti v 20 minutah je clovek iz središča londonskega v daljnem koncu „Westendu." Ta zapadni del Londona je najlepši in najzdravejši, kakor je „East" ali vzhodni del najubožniši in najnezdraviši, akoravno se London po statistienih dokazih med najzdravejša mesta šteti more gledé števila stanovnikov. V trgovskem mestu „ City" je podnevi vse tako živo kakor v mravlinjaku, ponoči pa je skoro tiho in mirno. V City prebivajo le ubožni ljudje in taki, ki morajo na stvari ponoči skrb imeti. Kdor le more, spi izvanj City, in akoravno je vsa velika trgovina ali barantija tam, vendar noben trgovec, in še gostilničar s familijo tam ne prebiva, temoč peljá se v jutro po zajtrku tjè in se vrne zvečer na svoj predmestni dom. V obče na Angležkem ni navada, da bi trgovci imeli svoje pisarnice ondi, kjer stanujejo, najmanj pa v Londonu. To pa se mi dozdeva zeló pametno , ker tako možá v resnem njegovem poslu celi dan ne motijo niti žena niti otroci. Druga znamenita stvar za komunikacijo v Londonu so parobrodi parne ladije na Tamizi. Ti plavajo tudi neprestano, še goje včasi kakor vsakih 10 minut gori in doli in sèm ter tjè na postaje od ulice do ulice. Ta vožnja je še posebno prijetna, ker lep je pri tem razgled na mesto, ki *) Mislim, da bi se ,,price of Wales" po slovenski najbolje reklo princ Galski, kakor tudi Francozi pravijo „prince de Galles." Pis. 55 pogreša. koji je izpjevav prigodni pokusni epos u slavu hrvat- t( u pj e van j a ga člověk vozeč se po železnici in tunelih Da je omnibusov in fiakarjev tukaj veliko, mi pac ni skoga Leonide „Ňikole Zrinjskoga treba omenjati, opomenjam pa le teh vozačev ali kabmenov To Vam budi za sada dosti. Primite ovo malo i uvr- (cabman), ki imaj se še nisem boljši kolesa voze dveh kolesih. Tako viharno štite taj dopis u Vaš vriedni časopis, da se u taj uzor vozil kakor v teh kabih; mnogo so ugledje i ostala mladež jugoslavjanska. za hitro in prijetno vožnjo kakor oni na štiri kdanje čenčarij Iz celjskega okraja na svečnice dan. Bog daj naj se ene t dobro srečo dr. Razlagu in gosp. Lipoldu, ki smo Ju med dvema Angležema visokega stanu omenim. Zadnje volili 21. prosenca v deželni zbor. Iz deželnega zbora dni, ko je ledeno in polzko bilo po ulicah, reče pri ve- bode se iz bral deželni odbor, kteri je za celo štajarsko selem obedu, kjer se je precej vina povžilo, nekdo deželo to, kar je občinski (soseskin) odbor za sosesko. svojemu znancu, da 100 funtov šterlingov (1000 gold. Deželni odborniki skrbijo za deželno premoženje in de- v pa ebru) stavi se mu ne ? ako pol prehajališče pred hišami obhodi, želne potrebe; ravno tako skrbijo občinski odborniki Ta vzame stavo, uni vloží denar za premoženje in potrebe občine. naši deželi stanu- Přišedši na ulice se malo pomisli, potem pa izzuje jejo Nemci in Slovenci, ter obá naroda vkup imata de- čevlje in brez polzenja odločeno mesto obhodi, in tako stavo dobi; uni je zgubil, pa je imel še posmehovanje po vrhu. Anglež ne more živeti, da bi ne stavil. deželno kaso ravno deželnem od- Iz Dunaj 27. tebruarja bode tu velik želno premoženje v Gradcu, tako placujejo Slovenci kakor Nemci. boru so pa dozdaj sami Nemci bili ; toraj so sami Nemci s slovenskim premoženjem ravnali in ga obračali, kakor v Dianasaal-u pod vodstvom slušateljev viših tukajšnjih so hoteli. Ne rečem, da niso zaupanja vredni, pa ven- učilišč. Že sedem let ni bilo na Dunaj sij aj nega slo- nskeg ples dar niso naši, toraj prosim, da bota naša gosp. poslanca Kakor se dá soditi po obširnem pri- v zboru nas veto vala, naj bi tudi dva Slovenca v deželni četnem in pripravljaj ocem delovanji odborovém, bode odbor izvoljena bila. *) Ta bota naše težave in potrebe bode odbor izvoljena bila. *) Ta bota naše težave in potrebe ta daleč presegal ne samo prejšnje slovanské plese, poznala, jih tam razodevala in si prizadevala ? naj bi temuč bode gotovo težko vrstnika našel med tukajšnjimi se enakomerno deželno premoženje rabilo ravno tako elite - ball-i" letošnj Njih V zime Te dni gré deputacij Veličanstvu, povabit tlega cesarja in druge ude med nami lepa sloga za nemške kakor za slovenske potrebe. In tako bode y času najviše cesarske hiše. Ker bode ta ples ravno ob ko se odpré državni zbor, *) imeli bodo poslanci slo vanskih dežel priliko sniti se na omenj drugj zakaj } večer » se kakor v resni zbornici. Sloveči Ziehrer j po V štajarski deželi naroda sta dva, Postavne pravice imata oba. Nikar ne zatirajte Nemci vi nas In ljubili bomo Slovenci mi vas t svetil odboru za ples polko „v polko-mazur. Castne vstopnice letu" ? in gosp. Zaj se razpošilj v vse kronovine. Vsi národni slovanski plesi se bodo plesali V odboru so zastopane vse slovanské narodnosti. Upamo da se n; merno število Slovencev To govorim jaz kakor prost kmet, svetovalec teharske občine, v imenu več rodoljubnih mož, kteri razumejo in poznaj o naše potrebe. Anton Grabić. kmet in mlinar. f ijde na ple med drugimi Slovani tudi pri Iz Vélikovca na Koroškem. tu pri volitvi 29. januarja godilo dop Iz Zagreba nješto x Liepo je, kad već ista mladež že v obcem napredku Pital besedic. vuutvi jauuaija guuiiv , SO drage zadnjem listu omenile; naj dostavim Kako se je v Novice" se par Slovenski časniki niso zastonj opominjali Cemu da pomogne, kad su joj sile slabašne? ce mnogi : ljudstvo, naj pri volitvi stanovitno ostane in se ne dá velim ziku i , neka se barem vježba u svom materinskom kojeg Nu ja treba, da drži Evo živo dokaza sirotištu goji list, svojom najvećom svetinjom, grabačkom se nadbiskupskom premotiti; al te besede so bile na Koroškem vendar glas vpijočega v puščavi. Slava tistim, kterim to ne veljá! UV-í^CV r JJUOUW r il P^jiu t ev uiuvalu * vvx xiu wv 28. januarja, to je, predvečer imenitnega dné f za kojeg premda več 12. tečaj doživio, nitko tako rekuć ništa nezna do onih primiv njegu toga gojenčeta, oko njega nastojahu koj ga nasliednikom predadoše zabavno-poučni list 7 koj Taj cij j časopis ,, kj lu i jj cž , prvih godinah nemogaše uro- Smiij te a so se v Vélikovcu sešli volilci pliberškega in kapelj- skoro vsi Slovenci. al čez ki skega okraja in Doberlovaščani, Voliti so hotli priporočane národně možé noč se jih je dalo veliko presukati po rogoviležih > so se domovini izneverili 7 in to je bilo krivo, da sta djemin plodom, što radi slabašnih silah, što opet esloge. Nu ovih se zadnjih godinah taj cvjet si- diti radi _____ o rotišta zbilja njeguje u podpunom smislu rieči, te baš tom brižnom njegom i nastojanjem oko književnoga je naša možaka v manjšini ostala: Einšpieler je dobil 48 in dr. Pavlič 33 glasov; od nasprotnikov eden je zgra-bil 58 , drugi 55 glasov. Zmaga bi bila gotovo naša, ako bi bili vsi volilci ostali pri mislih, s kterimi so zika 7 stekoše si isti pitomci od ještih književnikah laskavo priznanje. Osobito je cvalo zadnjih dviuh go dinah revnim nastojanjem neumornih urednikah. To bi jahu •vi* prisu. je Žalost no je to, pa pomočí zdaj ni vec; želeti P i Pet Grad Nu buduč da se naši ljudjé kdaj na svoje lastne noge postavijo in da se ne dajo kot petelini na strehi sukati zdaj od tega zdaj od druzega vetra. Bog pomozi t e ovaj skoro čitave godine od uredjivanja radi težke bolesti zapriečen, to poprimi úřednictvo vješti prozaista Iz Senožec svč. G. Posestva se nahajajo ce- pjesnik Benk Al i ove godine revno nastoj P1 tomci istoga zavoda oko svoga gojenčeta. Osobito se to pako imade pripisati u zasluge vriednomu i vi mladicu Gust B uiiaui^u uo ta v u c% a \j jj. u. j ko J jl uli ouj uj uu taj no i toliko se pouzda u svoje sili, da isti izlazi u dvostru lomu redjujuc taj list, ;ukaj dober kup. Pred mesec dnevi je bilo eno, njeno na 10.320 gold., prodano po očitni dražbi za 902 gold. — Tukajšnja cerkvena ura spada že davno v starino: že davno se je govorilo, da bodo novo na- poddružnici (pod faro spadaj oči vasi) ste koj veličini svakog četvrtka Ove se godine tako pravili, al nas prehiteli; oni imate že lični novi uri na četrtinke. Menda iz obresti bogatega cerkvenega zaklada bi farni odlikuju u književnom radu Dragutin L patron lahko in največ k tej pripomogel ; tudi premožni pjesnik Maksimilij M lj I H 7 1 Mil Lj ubosl . Sta Dlust * Nova politika je zmêdla pratiko državnega zbora, tedaj se slovanski bal ne bode vjemal s začetkom njegovim. Vred. Tudi mi pritrdimo tej popoinoma pravični želji in se nadjamo, da štajarski Nemci več ne bojo prezirali ravnopravnosti šta-jarskih Slovencev. Al razjasniti moramo to, da noben deželin odbor ni samostojin gospodar deželnega premoženja, ampak je za vse, kar stori, odgovoren deželnemu zboru. ' Vred. - 56 soseščani bi po moči radi svoj dar donesli; soseska sploh je obožala, kajti zaostala je dolžna na c. k. dav-kih že kakošnih 5 let; pred nekolikimi leti pa je več tisoč goldinarjev za zvonové potrošila. — Za našo učilnico ugodnih otrok je blizo 300, pa le 200 jih v šolo hodi, kterim ste samo dve učni sobi odločeni; upamo, da ta napaka se bo poravnala, kakor hitro se v novem šolskem poslopji še 4. razred napravi. — Lansko leto so bile v „Novicah" razmatrane ljudske učilnice in šolski stroški za ta namen, po raznih deželah naše carevine. Dovolite mi še 19 vrstic prostora, da prevedem iz 18. lista letošnjega „Osservatore Triestino" *), koliko otrok obiskuje ljudsko šolo po raznih deželah avstrijskih ; želee, da bi tisti možje, kteri imajo to reč v rokah, pospešili to stvar, da bi se naša šolska mladina bližala tistemu številu, s kterim se ponašajo nektere dežele v našem cesarstvu. Evo jih po vrsti! Izmed 100 za šolo ugodnih otrok jih hodi v šolo: V Tirolih in Vorarlbergu......103 Na Salcburškem.........99 Na Moravském.........99 V Avstrii dolnji.........98 V Avstrii gornji.........98 Na Českem...........96 V Šlezii............90 Na Stajarskem.........80 Na Koroškem..........73 V Erdelji...............66 Na Ogerskem..........63 V srbski vojvodini in temeškem Banatu 62 V Granici...............52 Na Hrvaškem in v Slavonii.....48 V Trstu, Gorici in v Istrii.....42 Na Kranjskem **)........36 V Galicii...........20 V Dalmacii..............18 V Bukovini ..........15 V poslednjem kranjskem deželnem zboru se je govorilo, da se ima v prihodnje napraviti ena niža kmetijska šola za sadje-, svilo-, vino- in čbelorejo na Dolenskem, in ena enaka za gozdnarstvo na Go-renskem ali Notranjskem. Senožece bi znale v sled-njem oziru priročne biti, kajti one so popolnoma na Krasu, na kranjsko-primorski meji, hrepeneči po po-gozdevanji Krasa, in v središči 4 krajev, pa le ka-košne 3 ure oddaljene do vsakega okraja. — Občinski račun prvega četrt leta sedanjega župana je postavljen na ogled. — Računa prejšnjih dveh županov od íeta 1860—1866 sta se še le v drugi polovici t. 1. pregle-dovala, zares zakasnjena kontrola! Deželnih vladnih postav od leta 1863—1866 manjka v arhivu! — Mislim, da je 10 let tega, kar je c. kr. deželna vlada postavila ravnateljstvo tukajšnjemu šolskemu zakladu, kterega je vsled dopisa spred omenjene veleslavne gosposke sedanji župan gosp. Jernej Zelen koj izročil, pa dosedaj se po-grešajo dotični računi. Iz Trsta. F. S. K. ***)- Živili Slovenci ! tako zeló ste prestrašili „tetiko" Tevtonijo, da je v hudih bole-činah povila novo dete in sicer sinčeka „Gorzer Wo-chenblatt". „Triesterca" ni še dosti; treba še „Gor-zerja". Na prvi pogled mislil bi, da je vse skupaj le pustna šemarija ; al prevdarjaje, da Goričani še niso dospěli do tište slavne laške omike, ktero je lansko leto v njihovem deželnem zboru apostelj njeni Rismondo *) Gl' Interessi Di Casa Nostra. **) „Osservatore Triest." je prava čenca, saj kar se tiče kranjskih sol. Iz leta 1864. je uradno znano, da izmed 51.007 za solo ugodnih otrok jih je hodilo v solo 28.559, tedaj 55 odstotkov dobre mere; za letos se jih lahko šteje 56%« Vr. ***) Zarad gled. igre odgovor drugi pot. Vred. oznanoval in jo tudi na Krasu vpeljati zahteval, spoznati moramo, da je gola resnica z omenjenim sinčekom. Poglejte ga, kako pohlevno se bliža; znam, da jež ní svojih pušic bolje omečil, ko je lesico stanovanja v njenem brlogu prosil, kakor on, ki se želi vrniti v slovensko Gorico. Srečo in blagor puhti ne samo za on-dotne Nemce, temveč za celo mesto (?) da celó celo provincijo (?), kakor da bi vsak mestjan in deželán hrepenel po boginji Tevtoniji, da bi vse koprnelo po njenem blagoslovu. Zdi se nam, čitaje naznanilo ,,Gorz. Wochenbl.", kakor da bi bila od smrti vstala nekdanja Schmerlingova logika, po kteri je morala tržaška gimnazija nemška biti, ker narod primorski je slovenski in laški! — Mi ne maramo za to logiko. Iz Borovnice 8. svečana. R. — Spomlad se nam bliža, kajti prve oznanovalke ljubomile spomladi so začele riti iz přebuj ene zemlje ter se razevetati. Že cve-tijo slepice (Helleborus niger L), z von čik i (Galan-thus nivalis L), resa (Erica carnea Scop.), spomladne brkončice (Primula acaulis Jacq.)y leska (Corylus Avellana L), jeternice (Hepatica nobilis Volk.), nunke (Crocus vernus Ail.), la puh (Tussilago Farfara L). Celo zimo pa so cvetele in tudi zdaj: marjetice (Bellis perennis L, Veronica hedaerifolia L, mačehice (viola arvensis Murr.), mrtve koprive (Lamium macula-turn L) in tudi razne vrbe nastavljajo že mačiće, ki se bodo v kratkem razcvetale. — Potuhnjeno kuka poljski muren (Gryllus campestris) o toplih dneh iz svoje luknjice ogrevaje se v gorkih solnčnih žarkih, ki je, mislim — memo raznih mušic — prvi, ki se pre-budi iz svojega zimskega spanja. Pač čudna prikazen v tem času. v Iz Sentvida nad Ljubljano. —?— Narodna naša čitalnica je 3. svečana v spomin Vodniku in na čast visokočastitemu gospodu predsedniku svojemu napravila slovesno besedo. Začela se je z Vodnikovo pesmija „Kdo rojen", potem je bil govor, v kterem je govornik dokazoval, kaj je čitalnica? H koncu govora pa je iz~ rekel srčna voščila prečastitemu gosp. predsedniku či-talničinemu, ker je bil ravno njihov god. Po dokonca-nem govoru so domači pevci in pevke „godovnico" na-vdušeno peli in med drugim je zopet pokazala Novakova Micika, da je res prvakinja naših pevek. Po pesmi je stopila pred govorno množico Kraljičeva Cilka in prav lepo deklamovala „Kje je Slovencev očetnjava". Enajst-letna punčika se svojo srčnostjo in izvrstnim obnašanjem je res hvale vredna. Potem drug govornik v lepo umevnem govoru dokazuje „imenitnost kmetiškega stanu" in kako koristne so čitalnice in šole kmetu, ki je, kakor gospoda v mestu, steber državi. Po tehtnem tem govoru se začne za gledišča na kmetih kaj pripravna igra „Županova Micika", ktera se je tako dobro igrala, da se na kmetih ne more boljšo pričakovati. Po vsem tem nam je dobra Kraljičeva kapljica še bolj srca od-vezala, da je poleg prijaznih pogovorov napitnica sledila napitnici. Kdor bi tako pošteno veselje, ktero zraven še o m i k u j e Člověka , rad zatrl, ta naj gré na Grintovec se solit! iz Ljubljane. — Kar smo se bali, to prihaja od dné do dné bolj gotovo. Magjari so na vrhuncu; dvalizem se rodi; že se vmikuje imé Avstrija; na mesto njeno stopa „Ogerska" in „Z i s lei t ani a." Gledé na vse to, je stopil grof Beikredi iz ministerstva, baron Beust, nedavno minister saksonski, ima zdaj v Avstrii največo moc v rokah. Deželni zbori so odloženi na 18. dne t. m.; kdaj bode in kakošen bode državni zbor na Dunaji, se še ne vé; ugibuje se pa veliko. Resnobna dôba je nastopila za naše cesarstvo. Bog daj, da bi le Hrvatje pokazali se, da so kos sedanji nevarni situacii! 10) Mokro na Dunajski časniki naznanjajo, da danes (v sredo) Žužetnberg; predstojnik ostane Jožef Ekel, imajo nemški poslanci shod in pogovor na Dunaji; aii Krškem za dozdanje okraje Krško, Rateče je to gotovo ali ne, tega ne vemo; za gotovo pa mo- nog in Kostanjevica; predstojnik bode Leopold vitez , — 11) v Litii za dozdanje okraje Litija JO tu «ai liv, iv^M «y " ® . , v r^ remo povedati, da slovanski poslanci iz Českega, Hoffern Moravskega, Poljskega in Slovenskega (in ž njimi ne- in Zatičina; predstojnik bode Alek s. grof Auersperg. kteri konservativni tirolski) imajo shod na Dunaji — Zraven p reds toj nika je pri vsaki okrajni gospo 14. dne t. m., da se porazumejo zarad vzajemnega po-stopanja v prevažnej tej dobi. ski še en okrajin komisar, in pri večih okrajih še en tajnik. Služabnike si udinja predstojnik, kolikor jih Iz prijatelskega pisma od 7. dne t. m. iz Rima potřebuje; zato dobiva predstojnik neki pocézek (pav pozvedamo, da preuzvišeni škof Strossmajer, Slovencem vsegdar mili prijatelj, so z veliko radostjo sprejeli glas šale). 10. dan sušca začnó te nove o slavni narodni zraagi pri volitvah za deželni zbor, in da hočejo na grobu sv. Petra, oznanovalca večne resnice moliti, da milostivi Bog poštene Slovence v svoje varstvo vzame in^jih delovanje blagoslovi. opravilstvo. gosposke svoje vijo Sodniške gosposke še niso imenovane da jih bode 19. 5 pra- Po Zukunft" ima v Ljubljano priti vodstvo arja t. VůttLUC XII liliu Uviu Y fAiLij uiagv/oivvi. - JL \J ,, u. IV u il JL i* imen v ujuuijau Po odpisu državnega ministerstva od 3. febru- vojaškega inženirstva (Genie-Direktion.) bode c. kr. deželna vlada V» emozenje j ki ga „latinsko slovnico", je za sirotnico deželno dozdaj imela v svojem gospodarstvu , izročila pod nekterimi postavnimi pogoj i čast. P. Ladislav, gim. profesor v Novem mestu. Slovenska matica je te dni v rokopisu přejela ktero je dovršil in jej poslal Tuultlu 9 — r — ---------- r—---- deželnemu odboru v gospodarstvo. Drugi del; zborove prošnje, da bi Njih Veličanstvo dovolilo pripomoček si- dodelana, da prihodnji mesec začnó pivo kuhati, rotnici iz kake državne milodarne loterije ni še rešen. Velikánská Kozlerjeva pivarnica je že tako M mm .Ako se pomisli, da še le meseca maja so jo začeli zidati > Iz Ljubljane. (Prenaredba cesarskih okrajnih ali in kako izvrstno po naj no vej ših iznajdbah so obširna po- kantonskih gosposk na Kranjskem.) zvezi z prena- slopja in notranja oprava izdelana, čuditi se moraš f kaj redbo občin (sosesk) v našem cesarstvu je prenaredba človeški um in marljivost zmoreta. Avstrija ima ne-cesarskih okrajnih gosposk. Uni dan je bila ta pre- ktere veče pivarnice; al tako umetno in praktično dobro naredba za Galicijo in Salcburško oklicana, zdaj po izdelane pivarnice ni nikjer, kakor je Kozlerjeva. Tudi ces. sklepu od 11. januarja — je prišla Kranjska na z ledom je že večidel oskrbljena. vrsto kmalu pridejo druge dežele. Pri tej novi Kranjska dežela je preteklo leto za avstrijske VIO lu ^ XVUiUliU Jtvivj vy VA*. vívwvavi jl X a VVJ XX V/ V X uredbi veljá to pravilo, da se sodniška opravila lo-čijo popolnoma od vseh druzih, ki so jih okrajne go- bicnih čevljev smrekovega in 15.702 jelovega lesa. ladije dala 1400 kubičnih čevljev hrastovega, 3400 ku- spóske imele zdaj v rokah; politična (upravna) gospóska * -» "1 • V 1 1T 1*1 1 "1 Jutri v četrtek je sopet sokolski shod pri Vi- bode za-se, sodniška za-se. Koliko bo sodniških go- rantu. Odbor za veselico pustnega torka bode poročal spósk na Kranjskem, še to do danes ni odločeno tične gosposke pa so takole vredjene: poli- Na čelu stoji deželna vlada z deželnim prvo-sednikom (ces. namestnikom) s tremi vladnimi sveto- o svoji dosedanji delavnosti. Razun tega bode tudi še nekoliko druzih zanimivih stvari na vrsti. (Račun dohodkov, s kterim se je napravila ob- valci enim tajnikom, nekterimi koncipisti leka ki je přetekli bozič bila podeljena ubogim solarjem z enim ad- Včtlvl^ viiii-Li tajuiiwin j xxvytvíxxxxx iwauij^ioti j ca i^injlll au junktom pomočne direkcije , nekterimi oficijali in slu- in solaricam.) Spodob se ? da očitno imenujemo do hodke )-------- L .. . t/ / u xiuun^g ^ ivuviiii ov žabniki, kolikor jih je treba. Za vladine svetovalce so tičem in 33 deklicam po kterih se je očitno podělila obleka 40 fan zdaj imenovani Janez vitez Bosizio z naslovom ? c. kr. dvornega svetovalca, Jožef Roth, dr. Anton Schoppl (ki ostane referent za zemljišno-odvezne zadeve) in pa Anton Laschan kot vladin svetovalec extra statum. Pod deželno ljubljansko vlado stoji 11 okrajnih deklicami. Dohodki so ti po tej délit vi pa V se fantiču in bili Beseda v čitalnici donesla 207 gold. 10 kr., ostanek prejšnjega leta gold, gold gold. ) 17 kr gosp gosp dr. Lésar Dolenec gold., gold gosp Val. Krišp 9 9 gosp Maršalek gosposk (dozdaj jih je bilo 30). Te okrajne gosposke S Jeraj gospá Cotmanova 2 gold. 60 kr., gospodi 6 gold 9 bodo vRadolici za vso stran ---"J ~w kJUVČtlJl mlajoi gKJÍKJL» , g ki je dozdaj spa- farmana pri sv. Petru gold gosp Anton Samasa gold 9 gosp dala pod r a d o 1 i š k o in k r a n j s k o-g o r s k o gospósko ; predstojnik ostane Avgust pl. Wurzbach gosp. Terpinc 10 gold., gospod gold 9 gosp. Lerhar gold gold 9 gosp Stefan Tavčar 9 v - ^ t & ^ u t, u.* — u) y gospá Matevžetova 5 gold., gusp. juega-i j. Kranji za vso stran, ki je dozdaj spadala pod kranj- baron Anton Zois 20gold., gosp. Heidrih gosp. Velkavrh gosp Legat 10 gold 9 loško in tržiško gospósko; predstojnik v Kranji Petera sko ostane Jožef Derbitsch stran v Kamniku za vso v^v/ia^vx^itov/ii, — j v ixamiíittu u niki tako pod naslovom „nova nevarnost" piše Reform o m položaji, v kterem je zdaj naše cesarstvo tako-le: Osoda se mora spolniti, in začela se je že spolnovati. Pošten Avstrij mora edaj godi in se bode godilo, se se u sarstva, kteremu proté silne nevarnosti želeti, da vse, kar iziđe na blagor ce- ? zato nam tudi naklada dolžnost, očitno izreci da t državoljubje hom gledamo v prihodnost, ^ srečo, ako dalje pojde po poti, na ktero je sedaj kre ki kaže Avstrii ne- nila na dan Nasprotovanj tako imenovanih „ustavozvestih pravilo nevarnost, ktera nas je ne odvrne Bog. Imenovana stranka govornost nakopala na glavo lahko je Je pogubi, ako strašno od • njeni zmagi bode kratko, ker z grozo more sama videti, kaj pride iz - tr ----------. te zmage. Kratkovidni in tesnosrčni drij je, ( in gl in jezičniki so sicer ustavozvesti" mo dosegli, česar so želeli, to daje odstopil grof Beikredi, in to je-bil pravi njihovega sistematičinega nasproto- namen so mislili na to, da zopet oživi vanja. Veliko manj bruarska ustava, kakor le na to, Ustavozvestneži" sami so gotovo vedeli in tudi vedó , kakor mi vemo , daodstopi grof Beikredi. zdaj i ne da februarsk t more več oživeti, kajti nikdar ni bila ustava vse dr zave u stí 7 d f se kak pit na pol 9 n e. yy Beikredi mora pasti ? pogine tudi država v tej misli so bili složni y če v vseh druzih so bili in so si „ustavozvestneži" navskriž. Slepi so bili „ustavozvestneži", ko so rogovilili zoper Belkredi-ja, slepi so bili pa tudi, ko so podrli Schmer ling y očeta februarske ustave. Obakrat so mislili 9 m gim t gospodujejo, toda obakrat so bili Toda povedimo jasno odj da dru- bakrat so délai za Magj y> t moz y ki je svojemu prepričanj Beikredi ka-zvest, z visoke kor svoje službe stopi zdaj v privatno življenje. Pot, ki jo je ta minister nastopil (žalibog, jv, dosledno in energično!) je za Avstrijo edino prava in da ni hodil zmiraj edino mogoca ; kajt po tej poti se dá vstreči ne Nemcem in Magjarom ampak m avstrij skim naro- nJ krutb 18 malega travna dokončala. Glavna dne sušca začela in do konca naj bi se tretj del > rekrutov y in naj izbira žandarsk oficir se dajaj pekcija je prosila, darjev vzel iz asentiranih se dovolilo, da žandarske rekrute po 50 gld N d so bile srečne za slovanski narod Volitve na Č e s k e m inMoravskem na Českem stoji 161 čeških poslancev 75 Nemcem nasproti, na M skem 61 Slovanov proti 49 Nemcev. Lah so od zlodeja: pri volitvah za deželni bor so ITirolci Trientu oslu na glavo djali cilinder in na papirnati trak okoli njega napisali >y dajt y da gré v Insbruk v zbor" ? yy ti Roveredi pa so naredili mrtvašk oder z napisom stemu, ki gré v deželni zbor v Insbruk." JSíi tedaj čuda da je obsedni stan ondi oklican ~~ naredili trdnj v Iz Belak bodo (slovanské besede) je bil enogl eksc. grof Eugen Č Za prvosednika dunajské čitalnice zopet olj Njih ki Je šla Deputacija karíovšk na Dunaj železnice iz Reke v Zemun prosit r ni nič opravila; Magj so za roparja Udm kdor gold, povišana na 2000 gold g, — to je , crni dan cela grmada crnih bolh jejo. — Na Turškem protniki ga vjame Švaj y Naglavnica je od 1000 je padel uni y ki med sneg se je pomešala se „snezene imenu kaže, da J .. ----------------------^iv OV Oj. kristijanstvo v hudo vojsko zoper turčina bolhe pomlad vzdig Račun dohodkov in stroškov za Slomšekov spominek. Skupnina prej«. računa 2419 gld. 28 kr. 2 ces. zlata, 3% križ. toi. in 8 dvajsetic. Dalje darovali: Druga zbirka „Zgod. Danice4 51 gold. 30 kr., 1 cesarski zlat, 1 križ. in 2 prosta tolarja Velcel A. kmet 1 Čolnik posest., oba v Dervanj Podreka Fr. žk. v Solkanu, Hrast J. dr. in prof. bog. v Gorici. Ukmar A F. H. S. na Koštanj vikar v Kanalski Idriji, po 2 gold. V. C. O., O. J. V Gorici 3 gold., Kumar J. žup pri sv. Ignacu, Legisa And. stolni vikar, oba v Gorici po 1 gold Nekteri člani Ajdovske čitalnice 6 gld. Kukovec J., kaplan pri sv. Juri Stavenci 5 gld Slaviceva Katrej 1 gld Spind larjeva Mica, Imerjekova Katreja, po 50 kr. Pivec G., žpk. pri sv. Mihalu, Lipoid J zupk Mozirju, po 5 gold. Floriančič Antonija v Berdejih, Mozirska sola z učiteljem, vsaka stranka 2 gold Kakar M 1 gold 20 kr. Visek M trgovec Cesar A. podobar, G ori čar J. usnjar , Humar J. trgovec, vsi v Mo zirju, Mlinar Ana posestnica v Ljubji po 1 eri. Štular J.. Konč nik J., Vrankovič Liza, po 50 kr. Tratnik Anica posestnica 30 kr vsi Mozirj Marinka J. žk Dobij o gold člani Mariborske čitalnice 10 gold. 90 kr. Skupnina vseh dohodkov 2535 gold. 48 kr postnino potrošili 16 kr., tedaj ostane či stih dohodkov meseca novembra 2535 gold. 32 kr. 3 cesarski zlati 4 '/2 križasti tolarj 2 prosta tolarj 8 dvajsetic V Mariboru 1. grudna 1867. Dr. Matija Prelog, denarničar Listnica vredništva. Gosp. M: Prosimo, da poaljete konec dom zadostiti in državo brez sile in brez kontumacije PesmI „Brankovic" da imamo vso pred sabo mirno in svobodno ustanoviti. Zdaj baron Beust gospo- — duj in v rokah drži vso politiko avstrijskeg cesar- stva, kterega kot tujec še ne pozná. bi vedel, da ne Je kopal na g' Težko odgovornost naj samo naroda (Magjar in Nemec) sta v Avstrii, ampak da jih Žitna cena v Ljubljani 11. februarja 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 80. e vec, in m tem mora Avstrija prav duhu govori tudi „Zukunft", ktera posebno zato važna, ker nam marlj vseh slovanskih časnikov. biti je zdaj tursice 4 se banaške 7 fl. 82. 4 fl. 40. — ječmena 3 fl. 60 oves 2 fl fl. sorsice 5 fl. 53. reži prosa 2 fl. 80. ajde 3 fl. 30. donaša misli tako mrsavem času ra- kursi na Dunaji 12. februarja dovedno čaka zdaj vès svet, kaj bode povedalo ce-sarjevo pismo deželnim zborom. To bode razjasnilo, ker je zdaj še temno. — Nj. Veličanstvo cesar s pres vitlo cesarico potuje 20. dne t. m. v Pešt. vidi, da nova rekrutna postava zdaj 5% metaliki 62 fl. 25 kr. Narodno posojilo 72 fl. kr Ažijo srebra 126 fl Cekini 6 fl. 2 kr. kr Iz vsega se Loterijne srećke: še ni vpeljana. V Trstu 9. febr. 1867 24 14 11 11. 49 Kakor dunajski časniki pripovedujejo, se bode ietoš- Prihodnje srečkanje v Trstu bo 23. februarja 1867. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.