' fei^Bii 'rji-*'? t V- 42110 Dopisniki »Gledališkega lista« Drame SNG v tujini: Mikolajtis Z i e m o v i t, Warszawa, za Poljsko; — dr. Miroslav Pavlovsky, Brno, za češkoslovaško; — Ossia Trilling, London, za Anglijo in Francijo; — dr. Friedrich L a n g e r, VVien, za Avstrijo; — Fred A11 e n , Basel, za Švico; — Gerhard W o 1 f r a m , Berlin, za Demokratično republiko Nemčijo. Gledališki list Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. — Lastnik in izdajatelj Slovensko narodno gledališče Ljubljana. — Urednik Mirko Zupančič. — Osnutek za naslovno stran: Vladi-mir Rijavec. — Izhaja za vsako premiero. Naslov uredništva: Ljubljana, Drama SNG, poštni predal 27. — Naslov uprave: Ljubljana, Cankarjeva cesta 11. — Tiska tiskarna časopisnega podjetja »Delo«, Ljubljana. — številka 1, letnik XLII., sezona 1962-1963. GLEDALIŠKI LIST DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA SEZONA 1962/63 — ŠTEV. 1 DVAINŠTIRIDESETI LETNIK JOHN OSBORNE LUTHER VELIKI ODER JOHN OSBORNE LUTHER Prevedla Maila Golob Režija: FRANCE JAMNIK Scena: arch. SVETA JOVANOVIČ Glasba: ALOJZ SREBOTNJAK Kostumograf: ANJA DOLENČEVA k. g. Lektor: MAJDA KRI2AJEVA Osebe: Vitez.......................................RUDI KOSMAČ Martin......................................JURIJ SOUČEK Weinand ....................................MARIJAN HLASTEC Prior.......................................ANTON HOMAR Hans........................................JOŽE ZUPAN Lukas.......................................PAVLE KOVIC Tetzel......................................ANDREJ KURENT Staupitz....................................JANEZ ROHACEK Cajetan.....................................JANEZ ALBREHT Leon X......................................DUŠAN ŠKEDL Miltitz ... .........................BORIS KRALJ Eck .................................• . . . MAKS FURIJAN Cesar.......................................ANDREJ KURENT Hutten......................................ANTON HOMAR Nadškof.....................................MARIJAN HLASTEC Sel.........................................DANILO BENEDIČIČ Katarina....................................ŠTEFKA DROLČEVA Hans mlajši............................................... xxx V 1. prizoru I. dejanja, 1. in 5. prizoru II. dejanja ter v 2. prizoru III. dejanja nastopajo v vlogah avguštincev in dominikancev: Janez Albreht, Danilo Benedičič, Marijan Hlastec, Anton Homar, Janez Rohaček in Dušan škedl. Sceno izdelale Gledališke delavnice SNG pod vodstvom ravnatelja ing. arch. ERNESTA FRANZA Kostume izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom Staneta Tancka in Eli Rističeve Inspicient: Vinko Podgoršek Odrski mojster: Vinko Rotar šepetalka: Hilda Benedičičeva Razsvetljava: Lojze Vene in Silvo Duh Masker in lasuljar Ante Cecič Frizerka: Andreja Kambičeva John Osborne OSBORNOV LUTHER Odveč bi bilo razmišljati o zgodovinskem Luthru, ko je na prvi pogled jasno, da je hotel Osborne v tej drami izpovedati nekaj drugega. Luther je drama človeške osebnosti, ki je s svojimi odločitvami in dejanji spravila svet s tira, porušila njegov ustaljeni red in si nakopala srd »bogov«. Seveda nas morajo takoj zanimati vsebina, pomen in posledice Luthrove dejavnosti. Različna so in bodo mnenja o Luthru, tako kot smo različnega mnenja o umetniški moči Osbornom in o veljavi njegovih idej. Eno je jasno: Osborne to pot ni »jezni mladenič«, zanimajo ga obsežnejši problemi. Za Zgodovino se ni skril zato, ker bi hotel samo fabulirati in reproducirati. Paraboličnost zgodbe naj bi poudarila pomembnost in splošno veljavo njegovih idej. Luthrov življenjski lok se pne od pokorščine in podrejanja avtoriteti, do negacije sleherne avtoritete in do revolucionarnih akcij, zaključi pa se z zanikanjem revolucionarnosti, celo s stagnacijo v družinskem ugodju. Najbolj nas preseneti junak v zaključnem delu drame. Zdaj nenadoma odkrije še drugo stran Svetega pisma. Zahteva pokorščino oblastem, zanika upravičenost sleherne revolucionarnosti itn. Nekaj prizorov prej mu Vitez z zelo agresivnimi prispodobami prikaže njegovo krivdo. Trupla mrtvega kmeta simbolizira Luthrovo izdajo revolucije, njegovo krivdo, in drastično prikaže posledice te izdaje. če je to nova varianta tragičnosti, ne vemo, vsekakor nam takšna razrešitev ponuja nekaj možnih Osbornovih idej. Najprej: Tu '' ? o - cvonar ima vso človeško pravico, da se utrudi, še posebej takrat, ko zagleda puščobo razdejanja in posledice, ki jih ni predvideval. Vendar se nam zdi ta ideja nekoliko sterilna, poglejmo raje drugo, vitalnejšo možnost. Osbornov Luther se je uprl »papežu«. Na več mestih v tekstu po zasledimo podatke, da se mu je uprl zato, ker je preveč verjel vanj. Se pravi, da sleherna vera vodi v razočaranje. Luther je torej omagal zalo, ker je bil samo upornik, zanesenjak, »poet« in propada ene avtoritete ni mogel nadomestiti z nečim vrednejšim. V tem je morda globlji smisel Osbomove igre. Luthrova tragika se potemtakem skriva v dilemi: Razočaran vernik, ki je pogrešano resnico hotel nadomestiti s samimi seboj. S svojo vizijo o resnici, ne pa z resnico samo, ki se skriva v objektivnih zakonitostih družbe! Postal je heretik, ker je spoznal korupcijo in cinizem Cerkve (se pravi avtokratizma, dogmatičnosti in shematičnih ideologij). Do tod je segalo njegovo spoznanje. Nasproti je lahko postavil le sebe samega. Torej novega avtokrata? V tem je morda veljava pa tudi problematičnost Osbornove igre o »Ozri se v gnevu« — prva uprizoritev Osborna v Drami — sezona 1958-59 D. Počkajeva — Helena, J. Souček — Cliff, E. Gregorin — Redfern, M. Potokarjeva — Alison. Režija: F. Jamnik, scena: ing. arch. N. Matul. PRIZORIŠČA V LUTHRU I. DEJANJE X. prizor: Samostan avguštinskega reda eremitov v Erfurtu. 1506. 2. prizor: Isto. Leto kasneje. 3. prizor: Dve uri kasneje. II. DEJANJE 1. prizor: Trg v Jiiterbogu. 1517. 2. prizor: Eremitski samostan. Wittenberg 1517. 3. prizor: Stopnice, ki vodijo v dvorno cerkev. Wittenberg. Dan pred praznikom Vseh Svetnikov. 1517. 4. prizor: Palača Fuggerjev. Augsburg. Oktober 1518. 5. prizor: Lovska koča. Magliana v Italiji. 1519. 6. prizor: Mestna vrata Elstertor. Wittenberg. 1520. III. DEJANJE 1. prizor: Državni zbor v Wormsu. 1521. 2. prizor: Wittenberg. 1525. 3. prizor: Eremitski samostan. Wittenberg. 1530. 5 S. Glavinova kot Mojca, L. Rozman kot Vid v »Hiši na robu mesta« M. Zupančiča. Režija in scena: M. Korun. JOHN OSBORNE Enaintridesetletni John Osborne je bil »poslovni« časnikar, preden se je odločil za gledališče, in še pred svojim enaindvajsetim letom je postal igralec in vodja gledaliških sezon v Sidmouthu in Ilfracombu. Ko je 1. 1955 izvedel za novo ustanovljeno English Stage Company (Angleška gledališka družba), ji je poslal rokopis drame Look Back in Anger (Ozri se v gnevu), ki je bil po dveh tednih sprejet. Priključil se je tej družbi kot igralec v aprilu 1. 1956 in nastopil v Don Juanu in v The Death of Satan (Satanova smrt), kot dr. Scavenger v Cards of Identyti (Osebne izkaznice) in kot tesar v Dobrem človeku iz Sečuana. L. 1956 je dobil nagrado Evening Standard Drama Award kot najbolj obetajoči britanski pisec dram. L. 1957 je njegova druga drama, The Entertainer, ki jo je uprizorilo gledališče Royal Court Theatre, doživela velik uspeh, ki mu je sledila uspela vrsta predstav na Broadwayu. Sodeloval je pri Epitaph For George Dillon (Epitaf za Georgea Dillona) in The World of Paul Slickey (Svet Paula Slickeya) in je bil obenem s Tonyjem Richardsonom ustanovitelj filmske produkcije VVoodfall, ki je izdelala izredno uspeli film Saturday Night and Sunday Moming (V soboto zvečer in v nedeljo zjutraj). 6 (Edinburg International Festival, Empire Theatre, 1961 — prevedla K. B.) MARTIN LUTHER Zgodovinska dejstva — Rojen v strogi in pobožni rudarski družini v Eislebnu v vzhodni Nemčiji. — Postane študent v Erfurtu, tedaj najboljši univerzi v Nemčiji. — januar — Dokončal študij. maj — Da bi ustregel očetu, gre Luther študirat pravo. 2. julij — Ko ga ob neki nevihti podre strela, se Luther zaobljubi sv. Ani, da bo postal menih, če ga reši. 17. julij — Stopi v avguštinski samostan v Erfurtu, ne da bi to povedal svoji družini. — maj — Luther poje novo mašo. —9 — Luther poučuje en semester v samostanu v Wittenbergu, kjer Johann Staupitz, generalni vikar reda, občuduje njegovo blesteče poznavanje teologije. — Po Staupitzovem posredovanju je Luther premeščen v Witten-berg. —13 — V teku te zime Luthrovi dvomi o možnosti zveličanja, ki ga neprestano mučijo, rodijo njegovo najvažnejšo zamisel, da se človek ne reši z dobrimi deli — kajti vsa njegova dejanja so grešna — ampak z vero v Boga. Kljub temu, da zagovarja revolucionarni nauk, se Luther tedaj še ima za ortodoksnega. Levstikova kot Mariča, A. Hlebcetova kot Jerajeva, J. Rohaček kot Tomažič v »Hiši na robu mesta«. 1517 — Luther se pojavi kot dejaven reformator s tem, da pridiga proti sistemu odpustkov (kjer je odpuščenje kazni za grehe možno odkupiti z denarjem). 31. oktobra nabije na vrata wittenberške grajske cerkve 95 tez »V pojasnilo o učinkovitosti odpustkov«. 1518 — Pomlad. Luther, ki ga od vseh strani dolžijo krivoverstva in raz- kolništva, piše papežu v obrambo svojih načel. Pokličejo ga v Rim, toda saški volilni knez posreduje zanj in dogovorijo se, da se bo oktobra sestal v Augsburgu s papeževim legatom Kajetanom. 1520 — Pomlad. Papež izda bulo, s katero zagrozi Luthru in njegovim pristašem z izobčenjem, in jim da rok 60 dni, da priznajo svojo zmoto. Luther bulo 10. decembra javno sežge. V tem letu Luther napiše tudi tri velike reformacijske razprave, ki napadajo zlorabe v Cerkvi, in pozivajo posvetno oblast, naj prevzame reformacijsko delo; nadalje predlagajo tri zakramente namesto sedmih in zagovarjajo svobodo individualne vesti. 1521 — Januar. Papež izda bulo z izobčenjem; tega cesar Karel ne izvede takoj, ampak pokliče Martina pred državni zbor v Worms in mu zagotovi osebno varnost. 1522 — Marec. Ker ga javnost čedalje bolj podpira, pride Luther iz skri- vališča, kjer je prebil preteklo leto, in začne delovati v Witten-bergu. Objavi svoj nemški prevod Nove zaveze in nadaljuje s polemičnimi spisi, v katerih predlaga na primer poroko duhovnikov; sestavi reformirani obred obhajila. Medtem so se demokratičnih in narodnjaških implikacij v njegovem nauku oprijeli bolj temeljiti evangeljčani, kot je bil on sam, in jih posredovali nezadovoljni ljudski množici. 1525 — Pomlad, švabski kmetje sestavijo dvanajst členov, ki zahtevajo, da se odpravi tlačanstvo in da se vsepovsod oznanja čisti evangelij. Predložijo jih Luthru, ki jim je v začetku izrazil svojo naklonjenost; toda ko se začnejo oboroženi upori, stopi na stran gospode in v maju napiše poziv, naj se upori zatro. Zmerom je bil prepričan, da bo reforma lahko prišla samo s pomočjo vladajoče oblasti. Vstaje so krvavo zadušene. 1525 — Luther se poroči z bivšo redovnico. 1526 — Rodi se mu prvi sin, kateremu pozneje sledita še dva sinova in dve hčeri. 1525—1546 — V teh letih Luther neumorno dela. Sestavlja himne, prevaja Staro zavezo, izda nešteto pamfletov in se udeležuje razpravljanj z drugimi reformatorji ter neprestano gara in potuje, da bi nadaljeval gibanje, ki ga je začel. 1546 — Umre v Eislebnu, kjer se je rodil. (Edinburg International Festival, Empire Theatre, 1961 — prevedla K. B.) Kaj pa — kaj pa, če vse to ni res. (Osborne, Luther) Suho roko je bolje amputirati, okuženo mesto je bolje izrezati, vi pa trdite, da je zdravo, krepko in čisto, kar je gnojno in polno nesnage. (Osborne, Luther) Papeži so zmerom bili in tudi zmerom bodo, pa četudi jim bodo dali drugačno ime. Potrebni bodo za takšne ljudi kot ste vi. Vi niste kak pravi revolucionar, moj sin, vi ste samo navaden upornik. (Cajetan Luthru — Osborne, Luther) Vi ste mož, ki se bori za gotovost, bori se blazno, kakor človek, ki ga lomi krč, kakor žival, ki je do kosti uklenjena v past svojih dvomov. (Cajetan Luthru — Osborne, Luther) J. Rohaček kot Tomažič, A. Hlebcetova kot Jerajeva v »Hiši na robu mesta«. 10 F. Presetnik kot Jeraj, S. Glavinova kot Mojca v »Hiši na robu mesta« Prišli bodo časi ko človek ne bo mogel več reči »Govorim po latinsko in sem kristjan«, in bo lahko mimo šel svojo pot. Nastale bodo meje, meje vsake vrste — meje med ljudmi — in ne bo jih ne konca ne kraja. (Cajetan Luthru — Osborne, Luther) ... Ampak komu bi le kdaj prišlo na misel, da se bomo navsezadnje znašli na dveh nasprotnih straneh, on na eni, mi pa na drugi. Da bo takrat, ko se bo vnel boj med vami in njimi, on stal zunaj klavnice in bo trobil v njihov rog, da bo trobil glasneje in krepkeje kakor vsakdo drug, in na vsa usta terjal tvojo kri, da vas bo v tisočih razkosaval in obešal, in boste odkapljali v ogenj za vse večne čase. ... Zdaj si tak kakor je treba. Zdaj si tudi ti na zunaj tak kakor mesar. (Vitez Luthru — Osborne, Luther) Po mojem so tri poti, da se rešiš obupa. Prva je vera v Kristusa, druga, da se razjeziš nad svetom in mu razbiješ nos, in tretja, ljubezen ženske. . _ ,, . (Osborne, Luther) Oče, svetu ni mogoče vladati z rožnim vencem. Bili so drhal, drhal, in če bi jih ne bili pritisnili ob tla in poklali, bi imeli danes tisoč novih trinogov namesto prejšnjih pol ducata. (Osborne, Luther) Veš, moj oče je imel sina, in je moral spoznati bridko resnico, da je človeško bitje nebogljena živalca, ki je ni ustvaril njen oče, marveč bog. Težko se je sprijazniti z mislijo, da si sin nekoga drugega in da nisi svoj oče. Zato ne imej sanj tako zgodaj, moj sin. Saj ne bo dolgo, ko bodo sanje imele tebe. (Osborne, Luther) REPERTOAR 1962/63 DRAMA SNG bo črpala repertoar iz naslednjega okvirnega načrta, ki je razdeljen po pomenu na Veliki oder, Komorni oder in Komedijo. VELIKI ODER: Shakespeare: Milo za drago, Camus: Caligula, Sartre: Hudič in dobri bog, Adamov: Pomlad 71, Diirrenmatt: Fiziki, Osborne: Luther. KOMORNI ODER: Krleža: V agoniji, Frisch: Andorra. KOMEDIJA: Mikeln: Administrativna balada, Fo: Arhangeli in avtomati, Goldoni: Prebrisana vdova, Mac Coli: Podjetje »Oljčna vejica«. Kot repertoarna rezerva so v načrtu še dela: Beham: Talec, Grum: Pierot in Pierette, Albee: Ameriške sanje, Kes-selring: Arzen in stare čipke. Drama bo izpopolnila svoj repertoar med sezono še z nekaterimi domačimi novitetami oziroma s pomembnejšim tujim novim delom. Iz prejšnje sezone bo Drama ponavljala: Kreft: Krajnski komedijanti, Zupančič: Hiša na robu mesta, Marceau: Jajce, Diirrenmatt: Romulus Veliki, Moliere: Tartuffe. F. Presetnik in L. Rozman kot Jeraj in Vid v Zupančičevi »Hiii na robu mesta«. STATISTIČNI PREGLED DELA Avtor Prevajalec Režiser Asistent režije Scenograf Kostumograf Glasba Razsvetljava Razni sodelavci 1. E. Ionesco J. Javoršek NOSOROGI F. Jamnik V. Rijavec A. Bartlova B. Lesjak L. Vene V. Lavrenčič M. Mahnič (lektor) 2. M. Bor ZVEZDE SO VEČNE S. Jan k. g. M. Marin V. Rijavec M. Jarčeva U. Krek V. Lavrenčič L. Vene A. Bajec (lektor) 3. Tennessee VVilliams M. Miheličeva MILA PTICA MLADOSTI V. Molka M. Jarčeva M. Vodopivec L. Vene V. Lavrenčič A. Bajec (lektor) 4. I. Torkar SVETLOBA SENCE S. Sever M. Korun M. Korun M. Korun M. Vodopivec L. Vene A. Bajec (lektor) 5. Nušič-Mihiz M. Klopčič AVTOBIO- GRAFIJA M. Korun M. Korun M. Jarčeva B. Adamič L. Vene A. Bajec (lektor) 6. P. Kozak AFERA F. Jamnik J. Lenassi k. g. — M. Mahnič A. Dolenčeva L. Vene (lektor) k. g. S. Duh 7. I. Cankar KRALJ NA S. Jan k. g. V. Rijavec — A. Bajec BETAJNOVI K. Lilo M. Jarčeva L. Vene (lektor) J. Povše S. Duh 8. J. B.Moliere TARTUFFE V. Molka O. Zupančič -r- J. Bernik k. g. A. Bartlova L. Vene S. Duh M. Mahnič (lektor) 9. M. Zupančič HISA NA M. Korun ROBU MESTA — M. Korun M. Jarčeva L. Vene S. Duh A. Bajec (lektor) ^0. F. DiirrenmatlROMULUS M. Golobova VELIKI B. Stupica k. g. B. Stupica — 2. Petan k. g. k. g. L. Vene B. Stupica k. g. S. Duh A. Bajec (lektor) A. Dolenčeva k. g. (asis-tent-kostu-mograf) 11. F. Marceau JAJCE C. Kosmač B. Stupica B. Stupica k. g. — M. Mahnič k. g. A. Dolenčeva L. Vene (lektor) 2. Petan k. g. k. g. S. Duh 12. B. Kreft KRAJNSKI B. Kreft E. Franz D. Zebre M. Mahnič KOMEDIJANTI M. Mahnič M. Jarčeva L. Vene (lektor) (obnova) B. Kreft DRAME SNG V SEZONI 1961—62 Datum prve uprizoritve število Abonma Izven in zaklj. v Ljubljani (obisk) Gosto- vanja (obisk) Skupni obisk premiera | na novo | ponovitev predstav (obisk) 21. IX. 1961 12 2544 637 3181 5. X. 1961 1 450 450 10. X. 1961 19 5518 1889 7407 27. X. 1961 26 7103 2725 1285 11113 6. XI. 1961 26 7437 2487 9924 12. XII. 1961 22 5593 875 500 6968 27. XII. 1961 28 8135 3439 11574 31. I. 1962 33 8128 2098 1859 12085 8. II. 1962 26 5857 1685 2052 9594 23. II. 1962 19 3727 2371 6098 13. III. 1962 18 229 7090 877 8196 16. IV. 1962 16 2133 4771 280 7184 246 56404 30067 7303 93774 Od 246 predstav v sezoni 1961—1962 je Drama SNG odigrala 112 predstav za 14 rednih abonmajev (Premierski, A, B, C, D, E, F, G, H, K, S, U, Popoldanski, Nedeljski popoldanski); za Premierski abonma je bilo odigranih osem del: Svetloba sence, Afera, Kralj na Betajnovi, Tartuffe, Hiša na robu mesta, Romulus Veliki, Jajce in Krajnski komedijanti; ostali abonmaji so imeli po osem predstav izmed naslednjih desetih del: Nosorogi, Mila ptica mladosti. Svetloba sence, Avtobiografija, Afera, Kralj na Betajnovi, Tartuffe, Hiša na robu mesta, Romulus Veliki in Krajnski komedijanti; — 1 predstavo — premiero Mile ptice mladosti za Premierski abonma sezone 1960—1961 (drugo obvezo istega abonmaja iz pretekle sezone je izpolnilo gostovanje HNK iz Zagreba z Gospodo Glem-bajevimi); — 30 predstav za 5 dijaških abonmajev, 12 predstav za 2 abonmaja TSŠ, 12 predstav za 2 abonmaja ZSJ; — 11 organiziranih oz. zaključenih predstav; — 43 »izven« predstav v domači hiši in 20 predstav na gostovanjih; — 5 predstav j6 prenašala RTV Ljubljana. V sezoni 1961—1962 Drama SNG ni uprizorila nobene mladinske igre. ORGANIZIRANE OZ. ZAKLJUČENE PREDSTAVE (11) Avtobiografija (1) 19. dec. 1961 — Gimnazija iz Kranja Kralj na Betajnovi (3) 17. jan. 1962 — Gimnazija, učiteljišče in ekonomska srednja šola iz Novega mesta 27. feb. 1962 — Osnovna šola »Mirka Bračiča« iz Kočevja 28. feb. 1962 — Kovinska šola z Viča, gimnazija iz Kočevja in učiteljišče iz Celja Krajnski komedijanti (7) 5. maja 1962 — Osnovna šola »Simona Jenka« iz Kranja 12. maja 1962 — Osnovna šola »Prežihovega Voranca« z Jesenic 16. maja 1962 — Zaključena za razne šole 17. maja 1962 — Gimnazija z Jesenic 29. maja 1962 — Zaključena za razne šole 30. maja 1962 — Osnovna šola iz škofje Loke 4. jun. 1962 — Zaključena za razne šole »IZVEN« V LJUBLJANI (43), V DOMAČI HIŠI Nosorogi.........................................2 Mila ptica mladosti..............................1 Svetloba sence...................................3 Avtobiografija...................................4 Afera............................................2 Kralj na Betajnovi...............................1 Tartuffe .......................................4 Hiša na robu mesta...............................4 Romulus Veliki................................. 5 Jajce...........................................15 Krajnski komedijanti............................'i GOSTOVANJA (20) Zvezde so večne (1) 5. okt. 1961 — Velenje Svetloba sence (3) 14. nov. 1961 — Zagorje 5. dec. 1961 — Novi Sad • 2. feb. — 1962 — Kranj Afera (1) 9. maja 1962 — Novi Sad Tartuffe (6) 17. feb. 1962 — Črnomelj (dvakrat) 27. mar. 1962 — Kranj (dvakrat) 12. apr. 1962 — Velenje (dvakrat) Hiša na robu mesta (6) 8. mar. 1962 — Koper 9. mar. 1962 — Koper 9. mar. 1962 — Izola 28. mar. 1962 — Zagreb 27. apr. 1962 — Radovljica (dvakrat) Jajce (2) 23. jun. 1962 — Križanke (»Festival«) 30. jun. 1962 — Koper Krajnski komedijanti (1) 24. jun. 1962 — Križanke (»Festival«) PRENOSI RTV (5) 21. sep. 1961 — Nosorogi 11. jan. 1962 — Kralj na Betajnovi 15. mar. 1962 — Afera 12. apr. 1962 — Hiša na robu mesta 11. jun. 1962 — Krajnski komedijanti TUJE PRIREDITVE V DRAMI (33) V sezoni 1961/62 so v dramski hiši gostovale naslednje skupine: — Slovensko gledališče iz Trsta (Javoršek: Manevri) 6. sept. 1961, (Cehov: Na veliki cesti) 12. jan. 1962; — Okrajna zveza prijateljev mladine (Akademija v »Tednu otroka«) 2. okt. 1962; — Hrvatsko narodno kazalište iz Zagreba (Krleža: Gospoda Glembajevi) 12. okt. 1962; — Opera SNG iz Ljubljane (Cimarosa: Tajni zakon) 16., 26., 29., 31. okt., 5., 19., 24., 26., 27. nov., 3. in 6. dec. 1961 (Rossini: Seviljski brivec) 10. dec. 1961; — Zagrebačko dramsko kazalište (Budak: Tišina! Snemamo!) 10. nov. 1961, (Moliere: Ljudomrznik) 2. febr. 1962; — Slovensko ljudsko gledališče iz Celja (Shakespeare — Javoršek: Iz take smo snovi kot sanje) 20. nov. 1961; — ŠKUD »Akademik« (Svečana akademija ob V. kongresu ZSJ) 9. febr. 1962; — Mladinsko gledališče »Boško Buha« iz Beograda (Bauer: Modro in rdeče v mavrici) 13., 14. in 15. maja 1962; — Narodno pozorište iz Sarajeva (Hall: Bilo jih je sedem) 20. maja 1962 (dvakrat); — Akad. Folklorna skupina »France Marolt« in Koroški akademski oktet (Nastop) 21. maja 1962; — Jugoslovansko dramsko pozorište iz Beograda (Shakespeare: Hamlet) 12. jun. 1962; (Cosič: Odkritje) 13. jun. 1962 (dvakrat); (Beham: Talec) 14. jun 1962; — Akademija za igralsko umetnost iz Ljubljane (Shaw: Don Juan v peklu) 15. in 16. jun. 1962. IZ NAVEDENEGA JE RAZVIDNO, DA JE BILO V SEZONI 1961/62 POLEG DOMAČIH 246 PREDSTAV NA SPOREDU SE 33 NASTOPOV TUJIH SKUPIN, KAR DA SKUPNO 279 PREDSTAV. IGRALSKI NASTOPI ČLANSTVA DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V SEZONI 1961—1962 IGRALCI : 1. BENEDIČIČ DANILO Zvezde so večne Anton 1 Svetloba sence Učitelj (vsk.) 19 Avtobiografija Jokavi Nušič, Jovič (vsk.) 26 Afera Kristijan 22 Kralj na Betajnovi Adjunkt 28 Tartuffe Valer 33 Romulus Veliki Theoderich (vsk.) 3 Jajce Joseph 18 150 2 .BENEDIČIČ MARJAN (tudi inspicient) Zvezde so večne Vaščan 1 Mila ptica mladosti Fly 19 Avtobiografija Profesor naravoslovja 26 Kralj na Betajnovi Kmet 28 Romulus Veliki Prvi nosač 19 Jajce Natakar v kavarni 18 111 3. BIBIČ POLDE (skozi vso sezono v JLA) 4. CESAR JANEZ Zvezde so večne Mila ptica mladosti Avtobiografija Kralj na Betajnovi Dr. Kamin Sef Finley Človek s podbradkom Sodnik 1 19 26 28 ”74 5. CESNIK STANE Nosorogi Gasilec 9 Zvezde so večne 1. partizan 1 Mila ptica mladosti Scotty 17 Avtobiografija Oče 26 2epar (vsk.) (7) Kralj na Betajnovi Kmet 27 Koprivec (vsk.) (2) Romulus Veliki Sulphurides 19 Krajnski komedijanti Joshef od Desselbrunnera _________________16 115 6. DRENOVEC LOJZE (upokojenec, honorarni sodelavec) Avtobiografija Romulus Veliki Jajce Krajnski komedijanti Profesor materinščine Phosphoridos Dufiquet Grof Hohenwart 26 19 18 16 79 7. FURIJAN MAKS Svetloba sence Ledoc, John, Igralec 26 Avtobiografija Stari gospod (Nušič) 26 Kralj na Betajnovi Krneč 28 Romulus Veliki Tullius Rotundus 19 Jajce Zdravnik, Raffard 18 Krajnski komedijanti Dr. Fran Repizh 16 8. HOMAR ANTON Nosorogi Zvezde so večne Mila ptica mladosti Avtobiografija Kralj na Betajnovi Tartuffe Romulus Veliki Jajce Stacunar 12 Gasilec (vsk.) (3) 2. belogardist-ministrant (vsk.) 1 Stuff 19 Profesor kemije 26 Koprivec 26 Gospod Loyal 33 Achilles 19 Tanson, Prvi gost v kavami 18 153 9. JERMAN IVAN Avtobiografija Kralj na Betajnovi Romulus Veliki Krajnski komedijanti Stric Poštar (vsk.) Apollyon Mihael Brigido 26 2 19 16 “63 10. KOSMAČ RUDI Nosorogi Zvezde so večne Svetloba sence Avtobiografija Afera Kralj na Betajnovi Tartuffe Kavamar 2. partizan Režiser, starec (vsk.) Profesor latinščine, časnikar, časnikar- reporter Marcel Kmet Kleant 12 1 19 26 22 28 33 141 11. KOVIC PAVLE Avtobiografija Kralj na Betajnovi Romulus Veliki Jajce Krajnski komedijanti Prota 26 Jožef Kantor (vsk.) 6 Cezar Rupf 19 Barbedart, Stric iz Montaubana 18 Jurij Japel 16 85 12. KRALJ BORIS Avtobiografija Kralj na Betajnovi Romulus Veliki Jajce Krajnski komedijanti Igralec Maks Zenon Izavrijski Dugommier Anton Linhart 26 28 19 18 16 107 13. KURENT ANDREJ Nosorogi Zvezde so večne Svetloba sence Avtobiografija Afera Kralj na Betajnovi Romulus Veliki Krajnski komedijanti Jean 12 Andrej Brinar (alt.) 1 Lodovico, Kal, Pik, Igralec 26 Mož, Odvetnik, Drugi zdravnik 26 Bernard 22 Stražmojster (vsk.) Aemilian 19 Matizhek 16 14. MAKUC DRAGO (dlje.časa na bolniškem dopustu) Nosorogi Berenger 12 Zvezde so večne Boštjan 1 Svetloba sence Režiser, Učitelj, Starec 7 Avtobiografija Zaskrbljeni NuSič, Živko ________________3 18 23 15. MIKLAVC BRANKO Nosorogi Logik 12 Zvezde so večne Capitano Gobini 1 Mila ptica mladosti Svetloba sence Bud 19 Avtobiografija Uradnik 25 Zaskrbljeni Nušid, 2ivko (vsk.) (23) Kralj na Betajnovi Poštar 26 Tartuffe Orgon 33 Jajce Gospod Berthoullet 18 Krajnski komedijanti Giuseppe Bartollini 15 16. PODGORŠEK VINKO (tudi inspicient) Zvezde so večne Vaščan 1 Avtobiografija Apotekar 26 Kralj na Betajnovi Kmet 28 Tartuffe Stražnik (vsk.) 2 57 17. POTOKAR LOJZE (upokojenec) Zvezde so večne 2upnik Dagarin 1 Romulus Veliki Phylax 19 20 18. POTOKAR STANE (umrl 9. 4. 1962) 19. PRESETNIK FRANCE Zvezde so večne Kaplan Gnidovec (vsk.) 1 Avtobiografija Katehet, Kaplar Ljuba 26 Hiša na robu mesta Jeraj 26 Romulus Veliki Kuhar 19 Krajnski komedijanti Dr. Janes Mrak 16 88 20. RANER ALBERT Zvezde so večne Kurir 1 Mila ptica mladosti Paž 19 Svetloba sence Hudič s kitaro, Sutuno, Igralec 26 Avtobiografija Prvi odrski delavec 26 Kralj na Betajnovi Kmet 25 Tartuffe Damis 33 Jajce Magis 18 148 21. ROHACEK JANEZ Nosorogi Rotard 12 Zvezde so večne Gašper (vsk.) 1 Mila ptica mladosti George Scudder 19 Svetloba sence Paul, Pak, 2upan, Igralec 2(5 Avtobiografija Profesor geografije, Hišni zdravnik 26 Kralj na Betajnovi Kmet 28 Hiša na robu mesta Tomažič 96 Jajce Drugi gost v kavami, Javni to- žilec 18 Krajnski komedijanti Anton Makoviz 16 22. ROZMAN LOJZE Nosorogi Dudard 12 Mila ptica mladosti Tom mlajSi 19 Avtobiografija Profesor matematike 26 Afera Simon 22 Kralj na Betajnovi Franc Bemot 28 Hiša na robu mesta Vid 26 Romulus Veliki Odoaker 19 152 23. SEVER STANE (dlje časa na bolniškem dopustu) Zvezde so večne Fonza 1 Svetloba sence Igralec, Marcel, Sik, švejk, Tomito 26 Kralj na Betajnovi Jožef Kantor 22 Romulus Veliki Romulus Augustus 11 Krajnski komedijanti Baron Shiga Zois 1 24. SOTLAR BERT (dlje časa pri filmu) Mila ptica mlladosti Chance Wayne 19 Avtobiograija 2epar 19 Kralj na Betajnovi Stražmojster 12 25. SOUČEK JURIJ Zvezde so večne Kajetan 1 Avtobiografija Nasmejani Nušič 26 Afera Jeremija 22 Tartuffe Tartuffe 33 Romulus Veliki Mares (vsk.) 1 Romulus Augustus (vsk.) 8 Jajce Kupec pri Dufiquetu, Branilec 18 109 26. STARIČ BRANKO (tudi inspicient) Zvezde so večne Radijski napovedovalec 1 27. SKEDL DUŠAN (tudi v. d. tajnika Drame in arhivar Drame) Zvezde so večne 1. belogardist-ministrant (vsk.) 1 Mila ptica mladosti Hatscher 19 Avtobiografija Profesor nemščine 26 Afera Oficir 22 Kralj na Betajnovi Stražmojster (vsk.) 13 Tartuffe Policijski uradnik 33 Romulus Veliki Pyramus 19 Jajce Gustav 18 Krajnski komedijanti Valentin Vodnik 16 167 28. VALIČ ALEKSANDER Nosorogi Stari gospod 12 Mila ptica mladosti Prevratnež 19 Svetloba sence Blahnik, Igralec 26 Stražar (3) Avtobiografija Krstar 26 Stacunar (vsk.) (26) Kralj na Betajnovi 2upnik 28 Romulus Veliki Mares 18 20 129 29. ZUPAN J02E Nosorogi Gospod Papillon 12 Zvezde so večne Dominik 1 Mila ptica mladosti Charles 19 Avtobiografija Gimnazijski ravnatelj 26 Matej 22 Kralj na Betajnovi Kantorjev oskrbnik 28 Spirius Titus Mamma 19 Krajnski komedijanti Dr. Joshef Piller 16 143 IGRALKE: 1. MARIJA BENKOVA Zvezde so večne Avtobiografija Kralj na Betajnovi Tartuffe Jajce Va&čanka Violet Učenka Adjunktova žena Dorina Dekle, Georgette 1 19 26 26 33 18 123 2. MIRA DANILOVA (honorarna sodelavka) Avtobiografija Vedeževalka 26 3. ŠTEFKA DROLCEVA Mila ptica mladosti Svetloba sence Avtobiografija Kralj na Betajnovi Jajce Gospodična Lucy Gospa Sansonka, Fata, Igralka Mati Francka fPrva ženska \ Justine (vsk.) 19 26 (25) 26 28 15 2 116 4. HELENA ERJAVČEVA Nosorogi štacunarica 12 Zvezde so večne Vaščanka 1 Avtobiografija Gospa 26 Kralj na Betajnovi Stražmojstrova žena 28 Tartuffe Elmira 33 Jajce Roza 18 118 5. SLAVKA GLAVINOVA Zvezde so večne Avtobiografija Hiša na robu mesta Jajce Krajnski komedijanti Jasna Plavolaska Mojca Druga ženska, Lucija Berthoullet Franzhishka od Garzarollija 1 26 26 18 16 87 6. VIKA GRILOVA Nosorogi Gospodinja 12 Mila ptica mladosti Edna 19 Avtobiografija Atropa 26 Jajce Gospodična Duvant 18 Krajnski komedijanti Linhartovka 16 »I 21 7. ANGELCA HLEBCETOVA (članica Drame SNG od 1. 1. 1962) Hiša na robu mesta Jerajeva 8. VIDA JUVANOVA Avtobiografija Kralj na Betajnovi Tartuffe Jajce Izkušnja (vsk.) Hana Gospa Pemellova Mati (vsk.) 1 28 33 1 63 9. MILA KACICEVA Nosorogi Gospa Boeuf 12 Zvezde so večne Marjana 1 Svetloba sence Zena učitelja, Meri, Igralka 26 Avtobiografija Zena (vsk.) 19 Kralj na Betajnovi Lužarica (vsk.) 19 Poštarjeva žena (vsk.) 2 Jajce Lužarica (vsk.) 2 Mati 17 79 10. ELVIRA KRALJEVA (upokojenka, honorarna sodelavka) Kralj na Betajnovi Sodnikova žena 28 Krajnski komedijanti Luzija Bartollini 16 44 11. VIDA LEVSTIKOVA Avtobiografija Lahezis 26 Kralj na Betajnovi Poštarjeva žena 26 Hiša na robu mesta Mariča 26 Jajce Tretja ženskar Hišnica 18 96 12. IVANKA ME2ANOVA Nosorogi Natakarica 12 Mila ptica mladosti Heavenly Finleyeva 19 Svetloba sence Hama, Igralka 26 Kralj na Betajnovi Lužarica 26 Jajce Justine 16 99 13. MIHAELA NOVAKOVA (dlje časa bolna) Tartuffe Marijana 33 Kralj na Betajnovi Adjunktova žena (vsk.) _______2 35 14. DUŠA POČKAJEVA (na porodniškem dopustu) Avtobiografija Zena 7 Jajce Hortenzija Berthoullet 18 15. MAJDA POTOKARJEVA Nosorogi Daisy 12 Svetloba sence Colombina, Ala, Ika, Igralka 26 Romulus Veliki Rea 19 Jajce Charlotte Berthoullet 18 Prva ženska (vsk.) (3) Krajnski komedijanti Mizka 16 91 16. SAVA SEVERJEVA Mila ptica mladosti Princesa Kosmonopolis 19 Avtobiografija Izkušnja 25 Romulus Veliki Julija 19 Jajce Gospa Berthoullet 18 81 17. MIHAELA ŠARICEVA (honorarna sodelavka) Mila ptica mladosti Tetka Nonnie 19 Avtobiografija Kloto 26 45 INSPICIRANJE: 1. BENEDIČIČ MARJAN Svetloba sence 26 Avtobiografija 26 Afera (vsk.) 1 Hiša na robu mesta 26 79 2. PODGORŠEK VINKO Nosorogi 12 Afera 21 Tartuffe 33 Krajnski komedijanti 16 82 3. STARIČ BRANKO (tudi tonski t< Nosorogi 12 Zvezde so večne 1 Mila ptica mladosti 19 Svetloba sence 26 Avtobiografija 26 Kralj na Betajnovi 28 Romulus Veliki 19 Jajce 18 SUFLIRANJE: 1. HILDA BENEDICICEVA Zvezde so večne 1 Nosorogi 12 Svetloba sence 26 Afera 22 Tartuffe (vsk.) 1 Hiša na robu mesta 26 Romulus Veliki (vsk.) 2 Jajce (vsk.) 1 Krajnski komedijanti 16 107 2. VERA PODGORŠKOVA Mila ptica mladosti 19 Avtobiografija 26 Kralj na Betajnovi 28 Tartuffe 32 Jajce 17 122 3. ASTRA PREZLJE V A (honorarna) Romulus Veliki 17 V gornjem pregledu niso upoštevani nastopi posameznikov v drugih gledališčih (Ad hoc, Eksperimentalno gledališče, Mestno gledališče, Mladinsko gledališče. Oder 57 itd.) manjkata tudi Viktor Molka (Mila ptica mladosti — Scotty — 2 nastopa) in Vera Podgorškova (Tartuffe — Flipota — 3 nastopi), ker igralstvo ni bilo njuna primarna zaposlitev v Drami SNG. M. Zupančič: »Hiša na robu mesta«. A. Hlebcetova kot Jerajeva, L. Rozman kot Vid, V. Levstikova kot Mariča, J. Rohaček kot Tomažič in S. Glavinova kot Mojca. KOT GOSTJE SO SODELOVALI V VEČJIH VLOGAH Borut Alujevič študent Akademije za igralsko umetnost, osemnajstkrat v vlogi Natakarja (Jajce); Janez Hočevar, študent Akademije za igralsko umetnost, štiriindvajsetkrat v vlogi Stamboliča (Avtobiografija); Metka Leskovškova, študentka Akademije za igralsko umetnost, osemindvajset-krat v vlogi Nine (Kralj na Betajnovi); Tone Slodnjak, dramski igralec, šestindvajsetkrat v vlogi Theodericha (Romulus Veliki); Vladimir Skrbinšek, član Mestnega gledališča, petnajstkrat v vlogi barona Shige Zoisa (Krajnski komedijanti); Ksenija Vidalijeva, operna pevka, šestnajstkrat v vlogi Suzane Marranesijevke (Krajnski komedijanti). V manjših vlogah so sodelovali tudi slušatelji Akademije za igralsko umetnost in razni volonterji (Matjaž Seljak, Boris Trošt itd.), vendar ta statistični pregled ne obravnava nadrobnosti, ki ne zadevajo aktivno članstvo Drame SNG. Legenda: alt. — alternacija, vsk. — vskok. Številka poleg vloge pove, kolikokrat je v njej igralec nastopil. Sestavil D. S. 24 J UGOTEH W D K A uvozno-izvozno trgovsko podjetje s tehničnim materialom na veliko in malo LJUBLJANA, POD TRANCO št. 2 - Poštm predal 30-1. oskrbuje preko detajlne trgovske mreže na celotnem teritoriju države cenjene potrošnike z najsodobnejšimi ELEKTRO GOSPODINJSKIMI APARATI hladilniki mešalci, mlinčki pralnimi stroji in sušilci pečmi in grelci štedilniki in kuhalniki svetilkami sesalci, loščilci, likalniki in vso drugo elektro opremo za gospodinjstvo in dom ELEKTRO AKUSTIČNIMI APARATI televizijskimi aparati gramofoni in ploščami radio aparati in UKV aparati magnetofoni in diktafoni in vso drugo akustično in elektronsko opremo ter ima za vse elektro gospodinjske in akustične aparate za čas jamstvene dobe organizirano lastno servisno mrežo delavnic CENTRALNI SERVIS: LJUBLJANA — Prečna ulica št. 2 Telefon 30-147 Tovarna mesnih izdelkov LJUBLJANA, Mesarska 1 Vam nudi v svojih poslovalnicah vsak dan sveže meso, sveže mesna izdelke in prekajeno meso najboljših kvalitet. Posebno prednost dajemo predpakiranemu mesu, ki ga prodajamo v naši samopostrežni trgovini v Wolfovi ulici 12 ter v vseh večjih špecerijskih trgovinah širom po Ljubljani. Gospodinje, z nakupom naših izdelkov se boste same prepričale o njih kvaliteti. TRGOVSKO PODJETJE ,,Kovina" LJUBLJANA nudi vsakovrstno ŽELEZNINO, TEHNIČNO in KOVINSKO BLAGO, STAVBNO in POHIŠTVENO OKOVJE, ORODJE ZA OBRT, INDUSTRIJO in POLJEDELSTVO, ŠTEDILNIKE, PECI, KUHINJSKO POSODO, GOSPODINJSKE POTREBŠČINE, SANITARNI, INSTALACIJSKI in GRADBENI MATERIAL v svojih specializiranih trgovinah: »K L A D I V A R«, Ljubljana, Zaloška 21 »IDEA L«, Ljubljana, WOLfova 8 »-PRI KOS I«, Ljubljana, Miklošičeva 15 »VERIG A«, Ljubljana, Celovška 59 ><■0 K O V J E«, Šentvid nad Ljubljano 91 govsko podjetje živili » wrmada « vam nudi v svojih triinpetdesetih poslovalnicah v Ljubljani in okolici vedno sveže in kvalitetne špecerijske, mlečne in mesne izdelke. — Vljudno vas vabimo, da se o tem sami prepričate. Podjetje za promet z odpadki Ljubljana, Parmova 33 svojimi odkupnimi postajami v vseh večjih krajih Slovenije ODKUPUJE VSE VRSTE ODPADKOV PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH Kemična tovarna Moste Ljubljana Ob železnici 14 Telefon: h. c. 30-351, kamere, odd. 30-732, direktor 33-112, poštni predal 589/XI. Proizvaja po svetovno znani kvaliteti, v tuzemstvu pa prodaja po najnižjih cenah: Aluminijev oksid — glinica AI2O3 Aluminijev hidrat Al(OH)3 Aluminijev sulfat Ak(S04)3 X H2O Kalijev-aluminijev sulfat K2SO4 X Al2(S04)s . 24 H2O Zivosrebrov oksid HgO Kalomel Hg2Cl2 Zahtevajte ponudbe in vzorce in prepričali se boste! T C OBRATI : # LJUBLJANA, POLJANSKA 7 Telefon 31-672 % LJUBLJANA, KARDELJEVA 4 # LJUBLJANA, RESLJEVA 1 Telefon 21-224 za zimo in Šport HOLA-HOP, ZA VSAKO PRILOŽNOST PA NOGAVICE, IZDELEK TOVARNE NOGAVIC LJUBLJANA TRGOVSKO PODJETJE ff Murka U | ŠPECERIJA 1 MANUFAKTURA I POHIŠTVO LESCE — telefon 342 1 ŽELEZNINA se priporoča za obisk v svojih prodajalnah • Pohištvo dostavljamo na dom brezplačno Državna založba Slovenije izdaja knjižno zbirko MODERNI ROMAN V njej posreduje najpomembnejša sodobna dela svetovno znanih avtorjev • Letos bo izšlo v Modernem romanu troje znamenitih tekstov, ki se — vsak po svoje — lotevajo najbolj živih problemov časa: • Curzio Malaparte: KOŽA • John Dos Passos: USA TRILOGIJA Prva knjiga: Dvainštirideseti vzporednik Druga knjiga: 1919 Tretja knjiga: Veliki denar • Alfred Doblin: HAMLET ALI KONEC DOLGE NOČI Vse knjige bodo izšle v letošnjem letu • Tiskane bodo na brezlesnem papirju, vezane v platno in okusno opremljene • Naročila sprejema: