Učenje pomeni 
trdo delo
Podatek, da je na VI. gimnaziji v Mostah v pr-vem polletju šolskega leta 1970/71 kar 38,86 odstotkov dijakov ocenjeno negativ-no, pove marsikaj. Drugače povedano, 204 — dekleta in fantje — bodo morali krepko zavihati rokave, če bodo hoteli nadomestiti zamuje-no in — kot se temu pravi — ujeti zadnji vlak. Kajti zamujenega je marsika} in to se krepko maščuje. Tisti mladi človek, ki nima pri-vzgojenih delovnih navad že v osnovni šoli, pred-vsem pa v gimnaziji, ne more upati na uspeh na visoki šoli, kjer je študij popolnoma samostojen. Ni treba posebej poudarjati, da je danes tudi sicer uče-nje na šolah vseh stopenj zelo zahtevno. Predvsem še to velja za gimnazijo, ki pripravlja mlade Ijudi za visokošolski študij, kajti znano je, da samo z do-končano gimnazijo še nisi dosegel kdo ve kaj. Ostatl na pol poti pa }e za mla-dega človeka velika škoda, zapravljen dragocen čas, če ne že kar osebna tra-gedija.
Tega se nekateri dijaki zavedajo šele takrat, ko je že prepozno. Vsega obso-janja je vreden dijak, ki ima vse pogoje za študij (urejene domače razmere, nadarjenost itn.), in vendar zavestno zanemarja pouk. in takšnih je kar precej. Tem manj je razumljiv in-dolenten odnos posameznih dijakov do učenja, fco je vsem znano, kako si vod-stvo VI. gimnazije in pro-fesorski zbor prizadevata pouk posodobiti. Marsikdaj
so se projesorji odrekli dela sredstev, namenienih za osebne dohodke, in jih vlagali za opremo kabine-tov, na katere so danes po-nosni. In komu služijo vse (e naprave in aparature, brez katerih si sodobnega in nazornega pouka ne mo-remo zamisliti, če ne dija-kom! Očitno pa je, da vod-stvo gimnazije in vzgoji-telji od dijakov ne terjajo nekega posebnega prizna-nja in hvaležnosti. Zelijo samo to, da bi se njihovi napori in sredstva, ki jih družba vlaga v žolanje di-jakov, obrestovala pri čim-boljšem učnem uspehu. Le-ta pa je, kot vidimo, pre-skromen.
Zato podpiramo naj-novejše ukrepe, ki jih je gimnazija sprejela, do bi zagotovila boljšo disciplino in večje učne uspehe. Ce bodo ti ukrepi kogarkoli prizadeli, naj pripiše sa-memu sebi, fcajti dovolj je bilo opozarjanja in mole-dovanja zaradi kampanj-skega učenja, špekulacij, neupravičenih izostankov od pouka, zamujanja in podobno.
Nekateri starši slabših dijakov nikoli niso prišli v šolo, da bi se pozanimali, kako njihot> sin ali hči napredujeta v šoli, in to kljub temu, da so bili ne-štetokrat  opozarjani.
In če bo ob zaključku šolskega leta potrebno ne-fcoj nediscipliniranih dija-kov, ki imajo slabe učne rezultate, zaradi zanemar-janja šole izključiti, bo ta ukrep bržkone na večino dijakov   vplival   pozitivno.