# 23 { Iz prakse … } učiteljev glas Uvod Formativno spremljanje poudarja pomen dejavne vloge učenca pri izgradnji kakovostnega in trajnega znanja. Komljanc (2008) ga opredeljuje kot pedagoš- ki dialog za soglasno skupno učiteljevo in učenčevo spremljanje, nadziranje in usmerjanje razvoja posa- meznika, da bi izboljšali učni učinek v procesu učen- ja. Elementi formativnega spremljanja na področju dela z učenci s posebnimi potrebami, ki zagotavljajo sodelovalno učenje, učenje drug od drugega, dejav- nost učencev z dobrim počutjem in motiviranostjo, Uvajanje elementov formativnega spremljanja v šolsko svetovalno delo z učenci s posebnimi potrebami Spomenka Juretič, Dvojezična osnovna šola II Lendava/II. Sz. Lendvai Kétnyelvű Általános Iskola Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Razvijanje odgovornosti pri učencih s posebnimi potrebami v šolskem letu 2014/15. Dejavnost sem nadaljevala v okviru razvojne naloge Formativno spremljanje v razvojni skupini za področje posebnih potreb. Počutje učencev smo spremljali s semaforjem po- čutja, s katerim smo učence spodbujali, da so spro- ti ocenjevali svoje počutje. Vsak dan so na obraz- cih »Kako sem se danes počutil v šoli?« s smeški označevali svoje počutje. Ocenjevalna lestvica je bila dvostopenjska (smejoč se in žalosten smeško). Če se je učenec počutil dobro, je v tabelo narisal smejočega se smeška, če se je počutil slabo, je na- risal žalostnega smeška. Učenci so lahko la list pa- pirja zapisali razlog za svoje počutje in ga vstavili v ovojnico s svojim imenom, ki so visele na steni pod tabelo. Na ta način smo učence navajali na odgovornost za vsakodnevno beleženje počutja. Pri mlajših učencih smo način vrednotenja počut- ja prilagodili starostni stopnji in njihovim sposob- nostim. Ti otroci so na semaforju označili svoje počutje s ščipalko. Prvo leto – Področje počutja učencev Veliko učencev ima težave na področju razvijanja socialnih veščin in veščin samouravnavanja, pri oblikovanju medosebnih odnosov in komunika- cije ter z nizko samopodobo. Osnovni cilj je bil izboljšanje počutja učencev v šolskem okolju in spreminjanje oziroma razvijanje njihovih pozitiv- nih vzorcev vedenja in odzivanja. Dejavnosti dela z učenci so potekale na ravni šole ter na individualni ravni. Na ravni šole so dejavnos- ti potekale v obliki dnevnega spremljanja počutja učencev in v obliki mesečnih vrednotenj ob pogo- vorih z učenci. Na individualni ravni je delo poteka- lo s posameznimi učenci in je temeljilo na njihovih močnih področjih, preko katerih so vzpostavljali stike in razvijali pozitivne pristope k izboljšanju ve- denja oziroma preko katerih so tudi sami prispevali k ustvarjanju ugodne socialne klime. Primer: Spremljanje počutja učencev – Semafor počutja Dejavnost Semafor počutja sem na ravni šole za- čela izvajati že v okviru inovacijskega projekta se uspešno implementirajo tudi v delo svetovalne službe. V zadnjih dveh letih sem pri razvojni nalogi Formativ- no spremljanje/preverjanje pri Zavodu Republike Slo- venije za šolstvo začela uvajati elemente formativnega spremljanja na področje šolskega svetovalnega dela. V projekt so bili vključeni učenci prilagojenega izobra- ževalnega programa z nižjim izobrazbenim standar- dom in posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Prvo leto dela v projektu sem izbrala področje po- čutja učencev, drugo leto pa področje poklicne ori- entacije. # 24 učiteljev glas { Iz prakse … } učiteljev glas { Iz prakse … } Ob koncu meseca smo opravili mesečne pogovo- re v vseh razredih in ovrednotili počutje učencev. Osnovna metoda dela je bil pogovor. Pri pogovoru sem uporabljala semafor počutja. Pri mlajših učen- cih sem uporabljala zeleno in rdečo žogo. Kadar je učenec v roki držal zeleno žogo, je opisoval oko- liščine in dogodke, ob katerih se je počutil dobro, kadar je držal rdečo žogo, pa je pripovedoval o oko- liščinah in dogodkih, ob katerih se je počutil slabo. Prevladoval je element formativnega spremljanja samovrednotenje. Pri mesečnih pogovorih je bil prisoten še element formativnega spremljanja vpra- šanja v podporo učenju. V pogovoru sem postav- ljala vprašanja, ki so učence spodbujala k čim večji miselni dejavnosti. Primer: Delo s posameznikom – učenje igranja na kitaro Dejavnost Semafor počutja sem nadgradila na in- dividualni ravni. Predstavila bom primer učenja igranja na kitaro. Učenec si je v skladu s svojim interesom in na lastno pobudo izbral dejavnost, ki je temeljila na njegovem močnem področju, torej glasbi, igranju na instrument. Dejavnost je potekala v paru, z učenko, ki si jo je učenec sam izbral. Tudi ta učenka je izrazila željo, da bi se rada naučila igrati kitaro. Dejavnost je potekala načrtovano in sistematično od dvakrat do trikrat tedensko v obliki medvrstniš- kega, sodelovalnega učenja, v času podaljšanega bi- vanja. Ključna strategija je bila aktiviranje učencev, da postanejo drug drugemu vir poučevanja. Prevladujoča elementa formativnega spremljanja pri tej dejavnosti sta bila oblikovanje namenov učen- ja in kriterijev uspešnosti ter samovrednoten- je in vrstniško vrednotenje. Kako je potekalo delo? Skupaj z učencem sva določila cilje/namene učen- ja, na podlagi katerih sva skupaj oblikovala kriterije uspešnosti. Namene učenja in vsak kriterij uspeš- nosti sva razjasnila, da jih je učenec razumel. Po končani dejavnosti je učenec preveril kriterije uspešnosti in jih s simboli smejočega se, žalostnega ali neopredeljenega smeška označil v tabeli Kriteriji uspešnosti. Slika 1. Preglednica – samovrednotenje počutja »Kako sem se danes počutil?« Slika 2. Samovrednotenje počutja v obliki Semaforja počutja # 25 { Iz prakse … } učiteljev glas Za vrstniško vrednotenje sem uporabila semafor ali izhodne kartice. Učenca sta na kartonček zele- ne barve zapisala »Danes sem se naučil/a«, »Posebej všeč mi je bilo«, na rumeni kartonček sta zapisala »Še vedno ne razumem dobro«, »Imam vprašanje«, »Želim si« in na rdeči kartonček sta zapisala »Ni mi bilo všeč«. Kartončke sta nalepila na semafor počut- ja. Izhodne kartice so vsebovale enaka vprašanja. Učencema sem podala povratno informacijo o njunem učenju ter komentarje, ki so vsebovali na- potke za naprej. Ob koncu obravnave smo se pogovorili o njunem počutju, učenca pa sta svoje počutje s ščipalko označila tudi na semaforju počutja. Preglednica 1: Kriteriji uspešnosti – učenje igranja na kitaro UČENEC: ____________________________________ AKTIVNOST: UČENJE IGRANJA KITARE KRITERIJI USPEŠNOSTI DATUM Ostal bom miren in se ne bom razburil in jezil če Nika ne bo takoj vedela zaigrati ali ne bo razumela mojih navodil. Mirno bom podajal navodila. Pri učenju bom zbran. Uporabljal bom lepe besede. Niko bom pohvalil, ko bo dobro zaigrala. Niko bom poslušal, če bo imela kakšno vprašanje. Trudil se bom razložiti, da bo Nika razumela navodila za učenje. Slika 3. Vrstniško vrednotenje – semafor Slika 4. Vrstniško vrednotenje – izhodna kartica # 26 učiteljev glas { Iz prakse … } učiteljev glas { Iz prakse … } Drugo leto – področje poklicne orien- tacije Drugo leto sodelovanja v razvojni nalogi Formativ- no spremljanje sem si kot prednostno področje iz- brala poklicno orientacijo. Spraševala sem se, kako lahko učence podpiramo s formativnim spremljan- jem in s katerimi dejavnostmi naj jih podpiramo, da bodo v vzgojno-izobraževalnem procesu sistematič- no razvijali in krepili svoja močna področja. Tako je bil moj izziv, da naj pri učencih prepoznamo močna interesna področja ter jih razvijamo in krepimo v okviru pouka, podaljšanega bivanja ter interesnih in drugih dejavnosti. Pomembno pri tem je bilo, da dejavnosti začnemo izvajati že pri mlajših učencih. 4. vprašanja v podporo učenju, 5. samovrednoten- je in vrstniško vrednotenje. Tako sva oblikovali njen osebni cilj v šolskem letu 2016/17: Želi se naučiti pripravljati sadne solate ozi- roma, kot jih je sama poimenovala, sadne dekoraci- je. Dogovorili sva se, da bo celotno šolsko leto prip- ravljala sadne solate v času podaljšanega bivanja. Učenka si je sama izbirala, katere sadne solate ozi- roma sadne dekoracije bi želela narediti. Zapisala je, katero sadje in koliko sadja potrebuje ter katere pripomočke. Pri tem je utrjevala tudi znanje iz ma- tematike in drugih predmetov. Načrtovanje ciljev in kriterijev uspešnosti je po- tekalo skupaj z učenko. Pomembno pri tem je bilo, Cilji: – prepoznavanje in odkrivanje učenčevih močnih interesnih področij, – pri učencih vzbuditi interes za prepoznavanje lastnih močnih področij, – razvijati spretnosti in veščine. Primer: delo z učenko 4. razreda – priprava sadnih solat oziroma sadnih dekoracij Na področju poklicne orientacije sem začela delati z učenko 4. raz- reda. Najprej sem skupaj z uči- telji identificirala njena močna področja: dobre ročne spretnosti, ustvarjalnost, praktičnost, iznajd- ljivost. Skupaj z učenko sva oblikovali njen osebni načrt. Med pogovo- rom je prepoznala svoja močna področja, kaj jo zanima, kaj rada počne v prostem času, kaj si želi delati, ko bo odrasla. Dejavnost je potekala enkrat tedensko v okvi- ru področja prehrane. V delo sem vnašala vseh pet elementov for- mativnega spremljanja: 1. nameni učenja in kriteriji uspešnosti, 2. dokazi, 3. povratna informacija, Slika 5. Magnetna tablica – kriteriji uspešnosti za sadno solato oziroma sadno dekoracijo # 27 { Iz prakse … } učiteljev glas da je učenka dobro razumela kriterije uspešnos- ti, kajti od tega je bil odvisen njen uspeh. Kriterije uspešnosti, zapisane na list, je z magnetki pritrdila na magnetno tablico, da so ji bili v pomoč pri sami pripravi sadne solate oziroma sadne dekoracije. Po končani dejavnosti sva preverili kriterije uspeš- nosti v obliki samovrednotenja. Učenka je vsak kriterij ovrednotila na tristopenjski lestvici s smeš- kom. Učenki sem tudi sama ob koncu dela podala kakovostno povratno informacijo. Vrstniki, ki so opazovali njeno delo, so ga prav tako ovrednotili (medvrstniško vrednotenje). Med celotnim proce- som dela sem učenko usmerjala z vprašanji, ki so jo spodbujala k poglobljenemu razmišljanju in učenju. Dokazi o učenju so njeni izdelki. Sklep Prišla sem do spoznanja, da se na področju dela z učenci s posebnimi potrebami elementi formativne- ga spremljanja, ki zagotavljajo sodelovalno učenje, učenje drug od drugega, dejavnost učencev z dobrim počutjem in motiviranostjo, uspešno implementirajo tudi v delo svetovalne službe. Kaj mi je uspelo: – učence spodbuditi k samovrednotenju svojega počutja in soustvarjanju dobrega počutja na šoli, – s pogovorom učence motivirati za sodelovanje, – poiskati učenčeva močna področja, – ustvariti ugodno socialno klimo za učenje, – pri individualnem delu skupaj s posameznikom s pomočjo vodenega razgovora oblikovati namene in kriterije uspešnosti ter – učence motivirati za sprotno in sistematično sa- movrednotenje dela. Kaj bi naredila drugače oziroma kaj je moj nasvet: – omogočiti bi bilo treba več časa za dejavnosti, – pri delu s posameznikom bi bilo treba motivirati učenca za še bolj poglobljeno samovrednotenje dela, – več kakovostnih povratnih informacij, – v individualno delo bi bilo treba vključiti več učencev s težavami v vedenju oziroma bi jih bilo treba motivirati, da bi pri dejavnosti vztrajali. Pri individualnem pristopu k delu z učenci po na- čelih formativnega spremljanja sem ugotovila, da so učenci bolj motivirani za delo, da so dejavnejši, dajejo več pobud in predlogov, da se z doživljanjem uspeha veča njihova zainteresiranost in da izkazujejo večjo motiviranost za sprejemanje odgovornosti pri posamezni nalogi. Pridobila sem novo znanje in spoznanja o tem, kako lahko učenec postane dejaven udeleženec v procesu pomoči oziroma v vzgojno-izobraževalnem procesu. Učenci so pokazali interes za tak način učenja. Raz- vijali so sodelovalen odnos z vrstniki in se učili drug od drugega. Viri in literatura Holcar Brunauer, A., Bizjak, C., Cotič Pajntar, J., Borstner, M., Eržen, V., Kerin, M., Komljanc, N., Kregar, S., Margan, U., Novak, L., Rutar Ilc, Z., Zajc, S., Zore, N. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju: Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Slikovno gradivo: Dvojezična osnovna šola II Lendava / II. Sz. Lendvai Kétnyelvű Általános Iskola. (Šolski leti 2015/16, 2016/17). Lendava. Slika 6. Končni izdelek – sadna solata oziroma sadna dekoracija