Naša gospodarska organizacija DRŽAVNI NAMEŠČENCI IN NJIH ZAVAROVANJE. V učiteljskih vrstah, kakor tudi v vrstah državnih nameščencev sploh, oživlja v zadnjem času zanimanje za ureditev njihovega zavarovanja za slučaj bolezni. Mnogi državni nameščenci imajo po stanovih že organizirano zavarovanje te vrste. Vprašanje je, ali je ta težnja iz socialnega in gospodarskega vidika sploh utemeljena in ali je za državnega nameščenca, posebej tudi za učiteljstvo za zdravje zadostno poskrbljeno? Objektivno gledano na stvar nam daje negativen odgovor, kajti učiteljstvo je danes v slučaju bolezni v družini izpostavljeno največji socialni nevarnosti. Zanj je ranogo slabše poskrbljeno kakor za privatno ročno delavstvo, ki že uživa blagodati socialnega zavarovanja za slučaj bolezni in drugo zakonito zaščito. Državni nameščenec ima sicer zagotovljeno plačo tudi za časa bolezni, zavarovanec po zakonu o zavarovanju delavcev pa ima zagotovljeno denarno dajatev iz zavarovanja, poleg tega pa ima pravico do brezplačne zdravniškc pomoči, do brezplačnih zdravil, do brezplačnega zdravljenja v sanatoriju, do specialnega zdravljenja itd. Vsega tega učiteljstvo ne uživa, kar znatno odtehta dobroto celotne plače, zlasti, ker vemo, da plače niso v nobenem razmerju z realno draginjo zdravljenja. Učiteiljstvo ima po dosedanjih predpisih samo pravico do brezplačnega zdravljenja v najnižjem razredu bolnice, kar je zelo malo zlasti ob dejstvu. da se v bolnicah leči zelo malo sllučajev bolezni. V Tiajnevarnejšem času obolenja, ko je potrebno dolgotrajno in zelo drago sanatorijsko zdravljenje, ostane učiteljstvo brez pomoči. Zdravstvene prilike so slabe, zato so težl^a obolenja mnogoštevilnejša, gospodarski položaj pa ni dosegcl omega standarta, ki bi zadoščal tudi za težke udarce bolezni, kajti mater|alni prejemki zadoščajo komaj za najnujnejše potrebe rednega gospodarstva. Tudi učitcljstvo se v poslednjem času trudi, da bi pomoč za slučaj bolezni organiziralo s samopomočjo. Ustanovljen je pri »Učiteljski Samopomoči« podporni sklad, iz katerega bodo dobili podpore v bolezni potrebni člani. Toda zgodovina in izkušnje socialnega zavarovanja nam kažejo, da je možno zasigurati podporo v slučaju bolezni vsem le na osnovi načela obveznosti in. solidarnosti. Le na ta način je podana možnost, da uživa član in njc^ova družina, kadar oboli, od začetka bolezni brezplačno zdravniško pomoč, vsa potrebna zdravila in pomožne pripravc za zdravljenje. Tudi Specialno zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih je s tem v resnici potrebnim trajno omogočeno. V drugih državah imajo na ta načjn izvedeno zavarovanje in nam kgže to zavarovanje lepe uspehe. Z izvedbo takega zavarovanja pa bi se tudi kriza zdravniškega stanu znatno ublažila. Zato to vprašanje ni aktualno samo za učiteljstvo, zanimati mora enako tudi državno upravo in vso našo javnost. Slokan Filip.