Mirovso gibanj«, Miru si želi ves svet. To se ne da utajiti. Število tistih l^udi, ki bi danes resno znhtevali nadaljevanje vojske, je prav maJo in še tisti imajo poveftini sebične in koristolovne namene. Pomanjkanje živil in vsega, kar je potrebno k življen.-u, veliki strdški, vse to in še marsikaj drugega vpliva na razpoloŽenje ljudstev ohlajevaino in pomirievalno. Todn, k]e je še rair! Nekaj &asa se Je upalo, da bo vsaj Rusija pripravljena skleniti poseben mtir z Avstrijo. Porofiila pa, ki prihajajo iz inozemstva, pravljo. da se je y Rusiji javno mnenje tako uravnalo, da vsnj merodajni krogi niso za poseben mir.. Mir ie po innenju veSine zaftasne ruske vlade raogor« edi-o lo tedaJ, ako se sklene med vsemi vojskuločimi se državami iu sicer brez vojnih osvo.iitev in broz vojne odgkodntine. Kot je znano, se jp avstri.iska vlndn že izinvila. da je pripravljena sprejeti take mirovn.p, pogoje. Vse fiaka, ka,j bo rekto nemška vlndn. Zdi se, dn Nemčija ni posebno nakionjena K.lremu mirovnoinu filjii, dasiravno so sp rnzmere na frnncnskem bo;išftu rao čno spremenilp. V nemškem državnem zboru je sta^Ijena, dvojna interpelaoija in sioer od pnitestantovskih konzervativcev rn nd sooialnih demokriiitov, nai se vlada izjavi, kako sodi o sklepn mirr! ):rez .vojiib osvojitev in brez vojne oiškodnino. Knkor ae poroCa iz Berolina. nemSki državni kancelar še ne bo kmalu ortgovoril. tcmve? ie ndgovor odložil tako daler. kakor tn dnpiig?^ državnozborski poslovnik. \Torda ^aka, tako javlV-o listi, ira knkgno dujstvo nli nn kakžen pojav, ki bi mu olaiSal odgrtvor. Ker državni kancelar tnko odlnga z ndgovorom, ]e dokaz za to, da je na Nemškem tista struja, ki na vsak način za-hteva osvojit^e, pridobitve in odškodnine, Se vednojako mo^na. V tem je ovira za mirovno stremljenje. V Stockholrau na Svedskem se bo te rlni pri-čel mednarodni sociali.stifini knngres, na katprem sebo razpravljalo o tetti, kai bi noj slu^lo kot podlaga za mirovna pogajanja. Na shod bodo prišii zastopniki socialistov iz Avštrije, Nemčijo, Ogrske in morda Se od drugod. Frajiooski in angleški sociali.sti so odpovedali svoj prjhod, tudi ruski in italijanski sodrugi se kujajo. Torej je preoej dvoinljivo, da bi ta kongres imel kakgen vspeh, če se ne bodo socialsijični voditelji v četverosporazumo^ih državah v zacnjera hipu spommli na to, ;,da so nekdaj tudi spadali k mednarodni, vojsko obso|ajoči soeia|lni demokraciji, Vztrajno in neumorno se trudi za mir sv. OCe papež Benedikt XV. Poleg neprenehljivih opominov na naslov vojskujoftih se držav se zateka k molitvi. Kristiani naj kličejo na pomoč Boga in Marijo, Kraljico miru, d;a se vendar enkrat doseže toli zaželjeni rair. Meseo majnik, posvečen Mariji, je posebno pripraven za to, da verni kristjanl svoje mirovno stremljenje kažejo s tem, da molijo k Bogu in Mariji, Kraljici miru. Sv. Oče je te dni odredil, naj katoliški svet pomnoži svoje molitve ter je izdol mirov l.io molitev k presv. Srou Gospodovemu in k preblažeiii Devici. Naj bi nam majniška Kraljica prinesia 6e ne naravnost rair, pa vsai blaženo upanje- da se ("imprej sklone rnir. kaUirega si ves svet taKO iskrei:o želi!