NAjr>l HOJ CA IZ, HAJTMNE Gasilo 05 Hajdina Šolsko leto 2009 / 2010 -- HT.,-].--11_ A/ v v 1959 - 2009 50 LET NAJDIHOJCE t V # ‘ V»^r n 3L> Vi Dragi učenci, sodelavci in starši, dobrodošli ob listanju strani našega jubilejnega literarnega glasila »NAJDIHOJCA IZ HAJDINE«. Razmišljanje o pomembnih jubilejih je po navadi usmerjeno nazaj, na čas in mlade in njihove mentorje, ki so ustvarjali mnoge predhodne številke našega šolskega glasila. Je pa praznovanje tudi priložnost za razmišljanje o današnjem času, ki ga pred današnjo šolo, današnje učence in učitelje postavljajo nove zahteve in izzivi za nova znanja. Dragi učenci, ko boste čez leta poromali med pričujoče zapise tega glasila, boste v njih z začudenjem prepoznavali sebe, svoje sošolce in učitelje. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam poguma in volje ne primanjkuje. Prizadevanja za prijazno in zdravo šolo, v kateri se bodo dobro počutili naši učenci, delavci šole, kakor tudi starši, ostajajo še naprej naša skupna želja in cilj. Vse to in še veliko več razlogov je za praznovanje 50. letnice izdajanja našega glasila, zato iskrena zahvala vsem, ki so glasilo pripravljali. Naše šolsko glasilo pa naj doživi še mnogo novih, pisanih, prijetnih in igrivih izdaj. Jože Lah, ravnatelj V ^A^UAVO t , 2i>.IO-Ooo9 lkfittnifr«8i«B Dfftranrfiaifc KmaifižMi S, rtSEred: Najjdihojca, kdo si? MiEagti bralti mašeča tete so- že- g®to^©> čfalt pesmico' s aar sfoTOm X^diihv>flCd ''. Ifeiplsal jj® je Fram Uvrstite, steventi pesmife M idsaikS- Tafcdle sr sart-opi > Naidčicfira, psEedb mš, rac- razgrajal saasiKjpaSI! ¥«63®- te |e TTlisfc im seefc,, 2«ia| p©' ©dfeifa,. adla| p® Illeftj . . .< K&„ dia. 'r.am pcwciniii©k fep: te le$s8fe! fečateril jjmmafea srenih e6r©~ sfcila pcsmrii- Kffl te LortiBijfe šhreli t 14mHpmi„ $e prav rad zatopi fe dm§M dir.. Etofcw:ak feii ge' Snmidla aivdkrneggi,, vedrega in raiEpes^jeecga pefflktaegp siimiefeau Iljrrstliife',, fai je bili — teater jj.c amamto — vdlife prilatel otercjfe je naafcaa ŠČitemiiura Hateof vzipfciit iint posteifastei - "V llouiii ta!ip»a se jje- siKctodilla. pesnite IvevsSiiiimi mmčsdl da bo od* sfeji mateap Sčtio.raiiira ftfifcal za Kajdlllo|eo„ Svoje majtepše pesmi je Hevstite posveti imktBiir »samopaSIteiimi razgrajača« iin tatea je »Nai-dilnotca" poeialo literarno sme. Majdirojca danes, bržčas me iJvf več.. Svoje drago ime je. dbM tott pelfefiem dečefe im bf bi * & M še zivd - sedaj že sivolas siarčetr 86~8iih teiL Najdibo|ca jje bč$ mlad — Imeti bi^disisbi »KajdEhojca« je nameta-faai le mEadimi l$mlbiie» JHairsifc a.ai razredi (Najdihojca iz Hajdine, leto I. - 1959 - 1960, 1. številka) NAJDIHOJCI NA POT Naša »mlada« Najdihojca, za otroke vedno polna. Pesmic, risbic, zgodbic, v tebi je obilo, že 50 let si nam v razvedrilo. Letos pa še posebej slavimo, saj naše šolsko glasilo Abrahama je dopolnilo. Vsi učenci si močno želimo, da se na Najdihojco ne bi nikoli pozabilo. Aneli Cebek, 9.b n\ \ PRVOŠOLČKI O ŠOLI FILIP :V šoli se imam najlepše med poukom, ker se veliko stvari naučim in med odmorom, ker imam takrat prosti čas in se lahko igram. NIKOLA: V šoli mi je najbolj všeč, ko hodim po stopnicah. LANA: Najraje imam odmor, ker lahko grem pogledat v 9. r. V šoli sem rada na računalniku in všeč mi je ko ubogamo učiteljico. IVA: Najraje sem na računalniku. Veselim se že kostanjevega piknika in odmorov, ko se lahko igram s prijatelji. MARKO: Najbolj všeč mi je med odmorom, ker se igram s prijatelji in med poukom, ker se kaj naučim. DANIEL: Najbolj všeč so mi odmori. KRISTJAN: Najbolj mi je všeč, ko smo na preprogi in se pogovarjamo. Tudi računalnik rada igram, ker se kaj naučim in rada igram igrice. LEA: Rada sem v šoli, predvsem ko kaj delamo, da se kaj novega naučimo. LOVRO: Najbolj všeč mi je v odmorih in med poukom, ker dosti delamo in se naučimo veliko novega. ALJAŽ: Rad sem pri matematiki, ker veliko rešujemo in se bomo veliko naučili. MARTIN: V šoli imam najraje odmor, ker se lahko igramo kar hočemo, in v podaljšanem bivanju, ker smo enkrat jedli pomfri in banana split. MARSEL: Rad imam odmore in podaljšano bivanje, ker smo jedli pomfri in v šoli se naučim veliko novega. ZALA: Jaz rada pridem v šolo, ker mi je tu lepo. PETRA: Meni je tudi všeč. Najraje delam nekaj v zvezku. TADEJ: Všeč mi je, ko pridem in se pozdravimo, ko slikamo, na primer drevo, pa tudi, ko se o zanimivih stvareh pogovarjamo. JAN: Meni je »fajn«, ker se lahko veliko naučim, ko rišemo in se pogovarjamo. URBAN DOBRAJC: Rad pridem v šolo. Najrajši rišem in se učim. BETI: Meni je lepo, ko se igram, slikam, pa tudi kaj učim. NIKO: V šoli sem vesel, ko delam naloge v zvezek. LEA: Vesela sem, ker se v šoli lahko tudi igramo v kotičku. Imamo nove posodice. No , pa tudi, ko se učim. TIBOR: Rad hodim v šolo, ker imam tukaj sošolce in se skupaj učimo. NINA: Tu mi je zelo všeč. VALENTIN: Menije lepo v šoli lepo, ker delamo, se igramo. Rad pridem. KAMER: Rad pridem, ker sem rad pri računalniku. URBAN TOPLAK: Lepo mi je bilo na kostanjevem pikniku. Anamarija Tomanič, 2.a NAŠA ŠOLA Obiskujem osnovno šolo Hajdina. Je pravokotne oblike. Stari del šole je star 111 let, novi del pa le 11 let. Šola ima veliko telovadnico. V njej sta dva velika gola za raznovrstne športe. Zraven velike je tudi mala telovadnica, kjer seje prepovedano igrati z žogo. Šola je zgrajena iz opeke. Ima rumeno fasado. Okna so bele barve. Na njih so nalepljene živali iz papirja. Na okenskih policah so rože, ki so roza barve. Rdeča streha je iz opeke. Zraven šole je veliko igrišče z dvema goloma. Na levi strani nogometnega igrišča je košarkaško igrišče. Zraven so igrala in peskovnik. Šolo obiskuje okoli 250 učencev. Šola ima ravnatelja, dve tajnici in 24 učiteljev, tri snažilke, hišnika, kuharja in kuharico. MOJE KOLO Imam otroško kolo. Je vijoličaste barve in ima črni sedež. Kolo ima prestave, zavore, sprednjo in zadnjo luč. Ima zvonec, ki zelo glasno zvoni. Na sprednjem in zadnjem kolesu so oranžni odsevniki. S svojim kolesom se zelo rada vozim. Lea Ljubeč, 4.r. NA MORJU Na morju sem bila na Makarski rivieri v mestu Tučepi. Tam smo bili en teden. Na morju smo imeli zelo lepo vreme. Veliko smo se kopali, plavali, potapljali, igrali odbojko v vodi in se vozili s pedolini. Za moj god smo zvečer odšli v mesto, na velike čokoladne palačinke. Ko smo se vračali, je bila ob bazenu zabava za najmlajše, kot mini disko, razni skeči in ples za odrasle. S starši in sestro Katjo smo zvečer ob bazenu in prijetni glasbi igrali karte. Pridružili so se nam še naši novi znanci, ki smo jih srečali čez dan ob bazenu. Pozno v noč smo utrujeni legli v posteljo in v hipu zaspali. Dnevi so hitro minili, teden je bil naokrog. Hitro je prišel dan, ko smo se morali vrniti domov. Anja Drevenšek, 6.b IZLET NA VELIKO PLANINO 15. avgusta smo se moja mami, teta Suzana, sestrična Nuša, njena babica in Stanko odpravili na izlet na Veliko planino. Vreme je bilo lepo, sončno, pravo za izlete. Ob osmi uri smo se odpeljali z našega dvorišča. Že na začetku vožnje mi je postalo slabo. Odprla sem okno, da sem dobila svež zrak. Obe z Nušo sva zaspali. Mamin glas meje prebudil, ko je rekla, da smo prispeli na cilj. Veselo sem skočila iz avta, si oprtala nahrbtnik in se odpravila po karte za gondolo. Na srečo ni bilo gneče. Polna pričakovanja sem stopila v gondolo in po nekaj metrih višine sem imela ušesa popolnoma zamašena. Na planino smo se vozili sedem minut. Od gondole do koče smo se odpravili peš in uživali v čudovitem razgledu na ljubljansko dolino. Družbo so nam delale tudi krave, ki so se svobodno pasle po hribu. Noge so me že pričele boleti, ko smo prispeli do doma Zeleni rob. Tu smo si odpočili in se okrepčali s hrano iz nahrbtnika. Potem smo se odpravili proti Mali planini. Po nekaj metrih hoje so se pred nami pojavile prve planinske koče, ki so značilne za Veliko planino. Tudi tukaj so se krave svobodno sprehajale med kočami in planinci. Na hribčku je bila cerkvica, v kateri je bila maša. Odpravili smo se proti Domžalskemu domu, kjer smo se zopet okrepčali. Nato smo šli do Male planine, potem pa počasi nazaj proti Zelenemu robu in sedežnici. Imeli smo srečo, da je bilo ves čas sončno in toplo vreme. Nato smo se nekateri s sedežnico spustili proti gondoli, mami in teta Suzana pa sta jo mahnili peš. Spuščali smo se zelo počasi, zato sva z Nušo uživali ob razgledu. Po sedežnici še spust z gondolo in končno smo prispeli na trdna tla. Izlet na Veliko planino mi je ostal v lepem spominu. Čeprav sem bila ob koncu dne zelo utrujena, je bilo nepozabno. Želim si še več takšnih izletov. Nastja Kampi, 6.b INTERVJU Z JANJO VIDMAR 15.4.2009 nas je obiskala pisateljica Janja Vidmar, ki se je odzvala povabilu Bralnega kluba naše šole. V šolski knjižnici smo se s pisateljico pogovarjale Tjaša Gerečnik, Monika Krajnc, Tamara Zupanič, knjižničarka Silva Hajšek in učiteljica Tatjana Lukovnjak. Najprej smo jo vprašali, kako je začela pisati knjige. Povedala je, da je začela pisati čisto naključno. Za začetek je napisala scenarij, nato pa je iz tega nastala zgodba. Glede na to, da v svojih zgodbah pogosto opisuje mladostnike in njihove težave, nas je zanimalo, če so glavni junaki v njenih zgodbah nastali po resničnih osebah. Odgovorila je, da je samo v knjigi Baraba glavni junak resnična oseba. Zgodba pripoveduje o tragični usodi fanta, ki ga je pisateljica poznala. Ob pisanju knjige seje sprijaznila z njegovo izgubo. Da pa lahko piše o mladih in njihovih problemih, mora veliko vedeti o realnih problemih, zato se pogovarja s prostovoljkami, ki delajo z mladimi in obiskuje ustanove in centre za mladostnike. Do svojih del je zelo kritična, njena dela se ji ne zdijo vrhunska literatura. Zase pravi, da pač »obvlada obrt«, da zna pisati. Pogovarjali smo se tudi o tem, kaj danes prebirajo najstniki. Povedala je zanimivo anekdoto iz študijskih časov, ko je morala pripraviti seminar o Cvetju v jeseni Ivana Tavčarja. Dela ni marala in ga je interpretirala čisto po svoje, popolnoma drugače, kot je pričakovala profesorica. Povedala je, da se bralne navade in okusi spreminjajo, zato je vedno znova potrebno obnavljati in spreminjati sezname obvezne literature. V neobveznem klepetu smo izvedeli še marsikatero zanimivo podrobnost; da je bila kot srednješolka hipi, da rada gleda grozljivke (pa ne kakršnekoli), da ni obsedena s kuhanjem in pospravljanjem... Tjaša Gerečnik, Monika Krajnc, Tamara Zupanič, 9.b MAČKON SNEŽKO IN MUCA MACA Nekoč, a ne tako dolgo tega, je na nekem dvorišču v neki vasi živel mačkon Snežko. Bil je leni muc, ki se je rad pocrkljal pri vseh. Veliko je spal, vendar najraje, resnično najraje od vsega je jedel. Za zajtrk je jedel brikete, za malico miš, za kosilo mleko, za drugo malico ptiča in za večerjo brikete z mesno omako. Bil je srečen, vendar mu je nekaj manjkalo. Manjkala mu je muca. Ja, res je imel smolo, saj je bila edina muca v vasi njegova mama Miša, ki jo je imel zelo rad. A sem že omenil, da je Snežko nekaj iz dna srca sovražil? No, to so bili drugi mački. Ko so ti prišli na njegovo dvorišče, se jim je slabo godilo. Tako hudo je zapihal, da so kar obstali, dokler jih ni mahnil s svojimi kremplji. Ko je bil star dve leti, je šel na potovanje. Ko je končno prišel na sosedovo dvorišče je videl lep košat rep, za tem repom so bile štiri nežne tačke, na vrhu pa je bila glavica z majhnim smrčkom in očarljivimi brki ter lepimi zaprtimi očmi. To je bila ona, muca njegovih sanj, ki je spala. Sedel je poleg nje, dokler se ni zbudila, in moram reči, da je bila to ljubezen na prvi pogled. Šla sta na Snežkovo dvorišče, kjer sta skupaj gledala sončni zahod. Njuna repka sta se dotikala v obliki srca. Vendar ljubezen ni trajala dolgo, saj so se drugi mački zbrali, Maco ugrabili in jo odpeljali v daljno Lizbono! Snežko pa se ni obotavljal. Takoj naslednje jutro je šel na avtobus, ki ga je odpeljal na železniško postajo na Ptuju. Z vlakom je pot nadaljeval do železniškega terminala Koper, Od tam je šel preko Jadranskega morja v italijansko obmorsko mesto Ancona. Vendar se je sredi morja razbesnela huda nevihta, k sreči so se vsi rešili. Snežka pa so na kosu lesa nosili morski tokovi, dokler se ni znašel na plaži blizu delte reke Pad. Ker je bil pameten muc, je vedel, da če bo sledil strugi reke, ga bo vodila do mesta. Hodil je in hodil, dokler ni prišel do pritoka nekoliko manjše reke Ticono. Sledil ji je vse do prekopa, ki je vodil naravnost k italijanskemu velemestu Milano. Tam je sedel na letalo za Lizbono, vsaj mislil je tako. V resnici je bil na letalu za Sankt Peterburg, mesto blizu Ladoškega jezera v Rusiji. Ja, imel je pravo smolo, saj je zaradi zime padal hud sneg, zato so letalo obrnili v Helsinke, glavno mesto Finske. Tam je obtičal štiri dni, čakajoč prestopno letalo v Pariz in nato v Lizbono. V Parizu je zamudil let, ker je moral na WC. Ko je končno prišel v Lizbono, se je najprej dobro najedel in se odpočil. Nato je prečesal Lizbono, dokler ni našel luknje, v kateri je bila zvezana Maca. Ker mačkov ni bilo, sta si privoščila počitnice v Barceloni. Šla sta domov, kjer sta se poročila in imela dvanajst otrok, šest muck in šest muckov. Mama in sedaj tudi babica Miša je bila tako srečna in ponosna, da se je nehala potepati in je celo sprejela vlogo varuške. To je zgodba o Snežku in Maci. In če nista umrla, še danes srečno živita na nekem dvorišču v neki vasi. BABICA, MAMI IN JAZ Vprašal sem babico, kako je bilo, ko sta hodili v šolo ona in moja mami. Babica mi je povedala, da je bilo v družini mnogo otrok. Med sabo so se imeli zelo radi, hodili so skupaj v šolo, peš in bosi. Obuti so bili samo pozimi, ko je bilo mnogo snega. Poleti so pasli krave, ki jih je bilo mnogo v vasi. Na paši so se igrali, delali so si razna igrače iz palic in podobno. Sladkarij niso imeli, prav tako ne televizorja in igrač. Poznali so le radio. Bili pa so zelo srečni otroci. Babi včasih reče, da ni imela niti ene igrače, pa ji ni bilo nikoli dolgčas. Spominja pa se, da je hodila v drugi ali tretji razred, ko je začela izhajati N ajdi hoj ca iz Hajdine. Vsi otroci soje bili zelo veseli. Babi pravi, daje bilo to pred petdesetimi leti. Moja mami se je vozila v šolo z avtobusom. Vsi otroci so že bili lepo oblečeni in obuti. Imela je nekaj prijateljic, s katerimi so se skupaj igrale. Spat je hodila, ko je bilo na televiziji konec risanke za otroke. Zelo rada se je vozila s svojim kolesom. Mene vozi v šolo mami, včasih pa grem tudi s šolskim avtobusom. Doma rad gledam risanke ali igram računalniške igre. Igram se z bratrancem Denisom in sosedovim Leom. Imam mnogo igrač, vendar zanje skoraj nimam časa. Včasih mi je celo dolgčas, babi pa se temu čudi. Mitja Koderman, 4.r. MOJ DELOVNI DAN - SREDA V sredo zjutraj se ponavadi zbudim ob 6.15. Nato grem v kuhinjo in zajtrkujem. Po zajtrku si umijem zobe in se oblečem. Ob 7.40 grem s sestro ali sošolcem na avtobus. Pouk se začne ob 8.30. V sredo imam na urniku naravoslovje, slovenščino, geografijo, angleščino, nemščino in šport za zdravje. Po pouku grem na avtobus, ki me pelje v Maribor do postaje pri Baumaxu. Med potjo gledam skozi okno. Ko izstopim iz avtobusa, grem mimo trgovskega centra Mercator, Betnavskega gozda in blokov k babici. Vedno mi skuha kosilo. Po kosilu naredim domačo nalogo. Ob 16.30 pride ati in me odpelje na trening badmintona pri Ledeni dvorani Maribor. Trening imam ob ponedeljkih in sredah od 17. ure do 18. ure. Najprej se segrevamo, nato pa igramo badminton. Po treningu greva z atijem k babici po sestrico Evo. Domov pridemo okrog 19. ure. Doma igram računalnik ali pa gledam televizijo, nato pa večerjam. Ob 21. uri si grem umit zobe in se oprhat. Ob 22. uri grem spat. Gregor Rihtarič, 7. r. MOJE ŽIVALI Moje živali so psička Miša, muci Puhka in Maca. Miša je črne barve, samo po tačkah in pod brado je bele barve. Puhka je tigrasto sivo-črna, Maca je pisana in ima sivo, belo, črno in oranžno dlako. Zraven psičke in muc imam tudi ribe v ribniku, ki pa nimajo imen, saj jih je preveč. Mišo sem dobila, ko sem bila stara 11 let. Takrat je bila stara dva meseca. Zelo sem bila presenečena, ker ponoči ni nič jokala. Hitro se je navadila na novo okolje in na nas. Zelo se boji vožnje z avtomobilom. To smo ugotovili, ko smo jo peljali k veterinarju. Pri veterinarju je bila cepljena proti steklini in dobila čip. Čez dva meseca bo stara dve leti. Puhka in Maca sta sestrici, ki sta se skotili 1. maja 2007. Miša in muci se zelo dobro razumejo in jedo iz skupne posode. Puhka in Maca zelo radi spita na strehi garaže ali ob ribniku čakata na ribe. Radi se crkljata in igrata, lovita miši in ptiče. Svoje živali imam zelo rada. Z njimi preživim veliko časa, saj se z njimi igram in hodim na sprehode. Kadar preživljam svoj prosti čas z mojimi živalmi, se dobro počutim in čas mi hitro mine. Melani Berger, 7.r. nrn*5^“ 1 tm u mm fe ;. % kili '; ; i pi'.i ■ Vr teli': . | ,i#-v :|fi' f , '■W ffP $ .fv. j: •55 1 Jure Glodež, 2. a PRAŠIČ Prašiči živijo na kmetiji v svinjaku. Redijo jih lahko tudi na farmah. Na glavi imajo rilec, majhne oči in mahedrava ušesa. Koža je prekrita z grobimi dlakami, na nogah ima parklje. Samica po navadi skoti 8 do 12 mladičev dvakrat letno. Mladiči sprva sesajo pri materi in hitro rastejo. Že pri šestih mesecih imajo lahko več kot 100 kg. Ljudje redijo prašiče predvsem zaradi mesa, masti, krvi, iz katere pripravljajo krvavice. Iz kože strojijo usnje za čevlje in torbice, porabijo pa tudi ščetine, iz katerih izdelujejo krtače. Ta žival je vsejed, kar pomeni, da se prehranjuje s sadjem, zrnjem, zelenjavo in ostanki hrane. Nuša Petek, 5.r. MUCA Muca maca, bela taca, ti si prava faca. Zjutraj z mijavkanjem me zbudiš, vsa lačna k meni prihitiš. Dam ti mleka in klobas, nato srečna odhitiš v vas. Martina Črešnik, 7. r. MOJE POČITNICE Počitnice so se pričele, ko sem imela rojstni dan. Na praznovanje sem povabila nekaj prijateljev in sošolcev. Imeli smo se lepo. Bili smo veseli, ker so bile pred nami počitnice. Nekaj dni sva z bratom Aljažem preživela pri babici in dedku v Hajdošah, nato pa še pri botri in botru. Ob koncu julija smo se odpravili na morje. Letos smo letovali v Nerezinah na otoku Lošinj. Na otok smo se pripeljali s trajektom. To je bilo lepo in zanimivo, posebej zame, ki sem bila prvič na trajektu. Preživeli smo deset lepih, sončnih in prijetnih dni. Ko smo se vračali domov, smo si ogledali še del Slovenije. Letos smo obiskali Lipico. Videli smo konje in predstavo, ki jo pripravijo za obiskovalce. Pot smo nadaljevali do Cerkniškega jezera in Rakovega Škocjana, ki je znan po naravnih znamenitostih: jame, slapovi, izviri, skale. Bilo je zelo zanimivo. Proti večeru smo se odpravili domov. V dneh, ki so še ostali do konca počitnic, smo obiskovali Terme Banovci. Za menoj so lepe počitnice. JUHUHU, zdaj pa je šola že tu! Manja Gabrovec, 5.r. MOJE JESENSKE POČITNICE V ponedeljek, 27.10.2008, so se pričele krompirjeve počitnice. Mami me je že v nedeljo pripeljala na Polenšak, kjer živi moja babica Elica. S sabo sem peljala tudi mojo psičko Kalo. Polenšak je lep kraj, kjer je dosti gozdov, manj avtomobilov in manj ljudi. Vsi ljudje se med seboj pozdravljajo, kar v mestu ni običajno. Babičin brat Branko ima šest oslov, štiri ovce, kokošnjak ter velik čebelnjak. Ker babica živi v njegovi bližini, sem zlahka prišla do vseh teh živali. Družbo so mi delali še Jaka, babica, Lara in psička Kala. Hodili smo po gozdovih in nabirali gobe, ki jih je babica poznala. Dežnikarice smo doma ocvrli in pojedli. Babico je zanimalo, če se še spomnim imen dreves, ki me jih je nekoč naučila. Šli sva pogledat tudi zaščiteni gaber in hrast, ki sta res nekaj posebnega, saj ima njuno deblo luknjo ob luknji. To je bil najlepši čas za sprehode, saj je bil ves gozd obarvan v jesenske barve. Ob koncu počitnic na Polenšaku smo si ogledali še babičin gozd, kjer smo nabirali kostanje. Na počitnicah je bilo zelo lepo. Barbara Toplak, 5.r POČITNICE PRI DEDKU Zjutraj, ko sem se zbudil, sem si umil zobe, se preoblekel, medtem pa je babica naredila zajtrk. Ko sem ga pojedel, sva z dedkom odpeljala konja v hlev, da sta se najedla krme. Potem smo pripravili potovalke in se odpeljali v toplice v Banovce. Tam smo se spuščali po toboganu in se kopali v bazenih. Okoli četrte ure popoldan smo odšli domov. Doma sem legel v posteljo in počival. Okoli pol šestih je prišla botra in se odločila, da bomo jahali. Z dedkom sva napregla konja. Prvi je jahal dedek, za njim botra, na koncu pa še jaz. Jahali smo do pol osme ure, potem pa smo konja spustili na nočno pašo. Pred spanjem sem igral računalnik, se stuširal in šel spat. Želim si še več takih počitnic. Tadej Habjanič, 6.b Erzana Krasnigi, 2. b NAŠE BABICE IN DEDKI Moji babici je ima Silva, piše se Metličan. Ima rjave oči. Že 34 let je poročena z dedkom Ivom. Hodi v službo, domov pride ob 12. uri. Doma je v Kungoti. Stara je enainpetdeset let in ima svetlo rdeče lase. Pogosto me obišče, jaz pa grem velikokrat k njej na počitnice. Imam jo zelo rada in si želim, da bi še dolgo skupaj uživali. Kaja Intihar, 3.a Moji babici je ima Anica. Stara je šestdeset let. Je širše postave. Ima rdeče kodraste lase. Oči ima zelene. Babica ima zelo rada kokoši in jih vsak dan nahrani. Rada se pogovarjam z mojo babico. Klara Nahberger, 3.a Moji babici je ime Tončka, piše se Intihar. Stara je triinšestdeset let. Ima črne lase in modre oči. Rada gleda telenovele. Skrbi za dva pujsa in celo farmo piščancev. Naučila meje peti pesmice. Imam jo zelo rada. Urška Kiselak, 3.a Moji babici je ime Olga. Živi na Ptuju. Babica ima očala, rada šiva in rada hodi na izlete. Babica igra z mano različne igre. Ima me zelo rada. Večkrat mi kupi kakšno igračo. Matic Merc, 3.b Dedek me je naučil pesmico Tri kuharice. Pesmico me je naučil takrat, ko sva se pogovarjala o starih časih. Povedal mi je, da so se to pesmico učili v četrtem razredu in da se jo je on hitro naučil. Njegov najboljši prijatelj pa si je nikakor ni mogel zapomniti. Ana Kokol, 3.b Babica mi je povedala, kako so včasih v šoli pisali. Rekla je, da so pisali na tablice. Igrač v starih časih niso imeli, zato so jih naredili iz blaga. Igrali so se različne igre. Povedala mi je tudi, da niso imeli kopalnice. Imeli so staro pohištvo, televizije pa ne. Niso imeli takšnih luči, kot jih imamo danes. Rekli so jim petrolejke. Larisa Toš, 3.b Babica mi je pripovedovala, kako je bilo v starih časih v šoli. Imeli so tablice in niso poznali zvezkov. Tudi igrač niso imeli veliko, saj so si jih morali narediti sami. V šolo so morali hoditi peš. V šoli so morali biti tiho, da so slišali učiteljico. Anja Molnar, 3.b Babica mi je povedala, kako je bilo v starih časih v šoli. V šoli so imeli tablice, saj niso poznali zvezkov in šolskih torb. Niso poznali takšnih igrač, kot jih imamo zdaj. Ob večerih so si pripovedovali pravljice, ker niso imeli televizije. Doma so si sami iz perja delali blazine. Babica meje naučila igrico s kamenčkom. Igrače so si sami izdelovali iz lesa, blaga in gume. Urška Špurej, 3.b MOJ OBISK PRI ORTODONTU V sredo sem šel k ortodontu v Maribor. Zelo sem se veselil tega dne, saj sem vedel, da dobim zobni aparat. Ortodontka mi je naročila, da ga moram nositi vsak dan, saj bom samo tako imel ravne zobe. Kasneje mi je zobna asistentka pokazala, kako se aparat očisti. Sedaj pridno počnem to, kar so mi naročili. Luka Novak, 3.a MOJ OBISK PRI ZOBOZDRAVNICI Zadnjič sem obiskal zobozdravnico v mesecu marcu. Takrat mi je naredila zvezdico. Pri zobozdravnici me ni strah. Vedno mi govori, naj si redno umivam zobe in naj ne jem preveč sladkarij. Tako bo moj nasmeh lep tudi čez petdeset let. Jure Damir Bušljeta, 3.a BILI SMO NA IZLETU Zbrali smo se na železniški postaji Kidričevo. Potem nas je vlak odpeljal v Celje. Ko nas je vlak odložil, smo šli v park. Potem smo šli v Hermanov brlog in v foto Pelikan. Obiskali smo restavracijo McDonalds. Kupili smo si sladoled. Ko smo ga pojedli, smo šli v park na igrala. Ob dveh popoldne smo šli na vlak, ki nas je odpeljal v Kidričevo. Tam so nas čakali starši. Imeli smo se lepo. Jan Hodžar, 3.a Lara Tement, 8. r JAZ Ime mi je Larisa. Pišem se Toš. Hodim v 3.b razred Osnovne šole Hajdina. Stara sem sedem let. Imam rjave dolge lase. Najraje imam oblečeno krilo in majico s kratkimi rokavi. Larisa Toš, 3.b BUČA VELIKANKA Nekoč v davnih časih je živela buča Velikanka, ki je bila tako velika, da na njivi ni bilo več prostora za druge buče. Zato so druge buče rekle, da se mora preseliti na drugo njivo. Buča je šla k drugi njivi in vprašala: »Lahko ostanem tukaj?« In buče so rekle: »Ne!« Buča je vprašala: »Zakaj?« »Zato, ker si zelo velika.« Buča je šla dalje in se ustavila pri dečku, ki ni vedel, kaj naj posadi na svoj vrt. Vprašala ga je, če lahko ostane na njegovem vrtu. Deček je rekel: »Da.« Pravljica o buči se tako konča. Janina Škrinjar, 4.r. MOJ ATI Ime mu je Martin, piše se Franc. Star je 42 let. Ima zelene oči in črne, kratke lase. Najraje obleče trenirko in srajco. Visok je 168 cm in tehta 85 kg. V prostem času rad gleda televizijo ali bere časopis. Rojstni dan ima prvega januarja. Po poklicu je elektrikar, dela pa v Ameriki, Nemčiji ali Franciji. Pri očetu mi je všeč, da mi veliko stvari dovoli in mi marsikaj kupi. Nimam pa rad, kadar se name krega. Željko Franc, 5.r. MOJA MAMA Moji mami je ime Kristina, domači jo kličejo Krista. Ima daljše rjave lase, svetlo rjave oči in vitko postavo. Dela na banki. Njen delovnik traja od osmih do petih popoldan, domov pa pride okrog pol šestih. Popoldan čisti in pospravlja, saj ima rada vse urejeno. V prostem času gre v trgovine, na sprehod, bere knjige, gleda televizijo ali spi. Njen hobi je igranje kart in pikada. Z mamo se zelo dobro razumem, njej zaupam vse skrivnosti in težave. Vesela sem, da skrbi zame, me razvaja z novimi oblačili in me pogosto spravlja v smeh. Nika Vukovič, 5.r. ZNANSTVENIK ALBERT Albert je bil neposlušen in raztresen znanstvenik, ki seje imenoval magnetolog. Bil je prijatelj zvedavih otrok. Slabo je razumel besede in na vprašanja je vedno napačno odgovarjal. Veliko je vedel o vesolju. Z njim je bil deček Netek, ki ga je pri delu opazoval. Albert je imel poln laboratorij stvari, s katerimi je raziskoval vesolje in silnice magnetnega polja: teleskop, model sončnega sistema, posode za kemične poskuse in aparat za magnetenje. Dečka Netka je brez čarovniške palice naučil veliko stvari. Timotej Cebek, 5.r. - ±s - SUPERDEDEK Dedek k zobozdravniku odhiti. Ker zob ni in ni, tam protezo dobi. Ampak to navadna ni proteza, čvrsta je kot iz železa. Zdaj dedek ugotovi, da ko ima protezo, lahko leti. Avtomobila več ne potrebuje, oblačila za Supermane zdaj kupuje. Dedek sliši, da poplava bo. Hitro odleti tja in prelije vodo vso. Ljudje so veseli, ker poplave niso imeli. Ladja pluje, jo nevihta ulovi. Superdedek spet hiti, saj nesreča že preti, a ladja se ne potopi. Sliši, da letalo brez goriva je ostalo. Že leti - in lepo je pristalo. Dedek naenkrat dovolj ima. Vsi nekaj želijo od njega, a iz ust ne gre proteza, še vedno trdna je kot iz železa. Nekega dne, ko proteza še vedno noče stran, kar naenkrat poči in iz ust mu skoči. Dedek vesel je zelo, ker Superdedek več ne bo. David Murko, 6.b Žan Jerenko, 8. r PRIROČNIK ZA TISTE... - ki so jezni na starše: malo jih jezi, več norčij delaj in mir s starši je že tu, - ki jih jezijo sestre: ko ti delajo neumnosti, se zjoči in mir s sestrami je zagotovljen, - ki imajo nadležne brate: jezi jih, kaj pa moreš drugega, in mir je že tu, - ki ne vedo, kaj delati: naredi nered, pa boš imel kaj pospravljati in ne bo ti dolgčas, - kijih starši sploh ne opazijo: razbij šipo, pa boš v središču pozornosti! No, če sem še kaj pozabila, se lahko po nasvet oglasite pri meni. Pa še nekaj! Če ste me ubogali, ste pa res smešni, saj sem si samo izmišljevala in se bahala. Lucija Majhen, 6.a Jaka Javrošek, 2. b MOJI PRVI SPOMINI Spomnim se mojih prvih dni v vrtcu. Stara sem bila štiri leta. Nekega dne sem v vrtec prinesla gumijastega pajka. Otroci so se igrali z njim in tako so ga opazile tudi vzgojiteljice. Dobile so noro idejo. Rekle so mi, naj ga dam v lonec in ga odnesem kuharici. Dala sem ga v lonec in zaprla pokrov. Vzgojiteljice so me pospremile do kuhinje. Potrkala sem na vrata in nato vstopila. Kuharica je stopila do mene, vzela lonec in se zahvalila, da sem ga prinesla. Že sem se obrnila, da bi odšla iz kuhinje, nato pa sem zaslišala glasen krik in tresk. Sunkovito sem se obrnila in na tleh zagledala lonec in mojega gumijastega pajka. Kje pa je bila kuharica? Naenkrat se je po sobi razlil glasen krohot. Za sabo sem opazila vzgojiteljice, ki so se na ves glas smejale. Še vedno nisem vedela, kam je izginila kuharica. Očitno se je ustrašila mojega pajka. Ampak zakaj? Saj je bil iz gume. Mogoče pa je mislila, da je pravi. Naslednji dan sem izvedela, da se je kuharica ustrašila mojega pajka tako zelo, da je skoraj skočila na strop. Ampak, ker to ni bilo možno, je stekla ven skozi kuhinjska vrata. Takrat je bilo najbrž zelo zabavno gledati kuharico, kako kriči in krili z rokami. Priznam, da sem to še nekajkrat ponovila. Nika Metličar, 8.r. Ko sem bila še majhna, sem se igrala s sestrico Tajo in z bratrancem Tilnom. Lovili smo se in ko sva šla s Tilnom pit, je naenkrat nekaj zaropotalo. Ko sva prišla nazaj, sva videla, da se je pri babici televizor prevrnil na Tajo. K sreči Taja ni bila poškodovana. Larisa Glažar, 8,r. Ko sem se začel voziti s kolesom brez pomožnih koles, sem se spuščal pod hrib, a v resnici se še nisem znal voziti s pravim kolesom. Vedno, ko sem se spustil pod hrib, sem sredi hriba padel. Po nekaj poskusih mi je vendarle uspelo. Tadej Bauman, 8.r. Ko sem bila stara 5 ali 6 let, sem prvič dobila šive. Takrat sem hodila h gimnastiki. Bila sem na mojem prvem tekmovanju. Najprej je šlo vse v redu, a ko sem prišla na vrsto za skok medvedka, se je zgodilo. Skočila sem in se v zraku s kolenom udarila v spodnjo ustnico, ustnica pa v moje zobe. Trener me je takoj, ko sem padla, odnesel do umivalnika, dokler ni prišla moja mama in me peljala na urgenco Kliničnega centra Ljubljana. Tam so me takoj sprejeli in peljali na šivanje. Kaja Amon, 8.r Lucija Barbara Mlakar, 1. a Nekega hladnega jutra smo se odpravili na piknik v Postojno. S seboj smo vzeli le poletna oblačila. Ko smo prišli tja, je bilo zelo hladno. Vzela sem jopico in si jo oblekla. Kljub temu me je še vedno zelo zeblo. Piknik mi je bil všeč. Vse je bilo zastonj. Ogledali smo si tudi Postojnsko jamo. V Postojnski jami smo se nekaj časa peljali z vlakom, nato smo pot nadaljevali peš. Videli smo veliko lepih kapnikov, bili so zelo veliki, majhni, posebnih oblik. Eden je bil tudi v obliki nosoroga. Ko smo prišli iz jame, je začelo deževati. Pozabili smo dežnike, zato smo bili mokri. Mokri in premraženi smo si hoteli ogledati še Predjamski grad, vendar smo bili prepozni. Zato smo odšli na kosilo. Ker je bila v šotoru gneča, smo sklenili, da bomo jedli zunaj. Tam je bilo veliko ljudi, ki so hodili po travi, kjer ni bilo blata. Do klopce sem hotela priti prva in sem, nič hudega sluteč, začela broditi po blatu. Prvi koraki so mi še uspeli. Ampak naenkrat nog nisem mogla premakniti. Začutila sem samo, kako padam. Padla sem v blato, pred vsemi ljudmi, ki so se mi smejali. Vsa blatna sem pojedla kosilo, nato pa smo odšli naravnost domov. Smo na morju bili, skozi gozd smo šli, da bi na obalo prišli. Mama je pot izbrala, ki nas ni na obalo pripeljala. Nina Zupanič, 8.r. Karin Novak, 8.r. Žiga Gerečnik, 2. b Rok Tumpej, 9. b MOJA PRVA ZGODBA Pred davnimi časi je živel grof, po imenu Olaf. Prebival je v starem grdem in zapuščenem gradu brez oken in vrat. Bil je star, grd čarovnik, ki je v stolp zapiral lepa in mlada dekleta ter jih silil v težka gospodinjska dela. Nekega dne je njegov sluga ugrabil tako lepo dekle,da se je sam grof v njo zaljubil. Služabnikom je ukazal, naj zgradijo prelepo sobo v stolpu. To je bila potem edina soba v gradu, ki je imela okno s prelepimi zavesami. Kljub temu bogastvu je prelepa Zala - Sončna princesa vsak dan jokala. Grof Olaf jo je vsak dan znova snubil, a ona je vedno odkimavala. Nekega dne mu je prekipelo. Rekel ji je, da če se ne bo poročila z njim, jo bo dal obglaviti. In morala je privoliti. Končno je napočil dan poroke. Ko bi morala privoliti z besedo da, je rekla ne. Grof Olaf je bil jezen in jo je hotel zastrupiti, vendar je Sončna princesa to opazila in je zamenjala kozarce. Grof Olaf je umrl, princesa pa seje rešila in s svojimi starši živela srečno do konca svojih dni. Lara Tement, 8.r. Tjaša Gerečnik, 9. b LUNA Hej, ti luna, kje si ? Vsi te iščejo in izginila si. Tebe od nikoder več ni. Tvoja svetloba osvetli vse, temno noč in drugo še. Kar pomeni, da sanjam te ... Luna, zakaj si odšla ? Luna, zdaj vse temno je. Luna, odpri oči, naj zasveti se mi, ko me pogledaš ti. Tvoja svetloba premočna je, da bi pogledala te. Luna, zakaj si odšla ? Luna, zdaj vse temno je. Luna, odpri oči, naj zasveti se mi, ko me pogledaš. Zdaj vrnila si se in svetlo je vse. Tjaša Zupanič, 6.a Leon Tikvič, 2. a Nina Krajnc, 2. b ŽOGA Žoga, žoga, ti si okrogla, nisi kvadratna niti trikotna. Tebe mečejo, tebe udarjajo in tudi brcajo. Ti si teniška, ti si nogometna in tudi rokometna. Tebe brcajo na travi, tudi v telovadnici in v puščavi. In na koncu eden izgubi in se joče do konca dni. Eden pa zmaga in se veseli do neskončnosti. Blaž Bezjak, 6.a ZVEZDE Poglej v nebo med zvezdami, kjer luna se zlati. In boš videl, Česar nihče ne doživi. Morda utrinek zvezdni morda pa še komet, če videl boš velik voz, to zvezdni bo komplet. Severnica v resnici je planet. Velika zvezda v meglici sveti se za drugih pet. Zato poglej še v nebo, kjer sonce se pokaže in pogleda ga toplo. Gabriela Štumberger, 6.a Saša Veber, 2. b ŽAREK Ko slišim tvoj šepet v moji glavi, vidim popoln nasmeh v megleni daljavi. Ogrnem v topel plašč spominov se, čutnost nenadoma prevzame me . Ko vneto čakam pod nevidno tišino, čutim tvoj poslednji da, še vedno imam žarek upanja. A ker sem sama, bolečina bo ostala. Šla bom tja, kjer si mi dal zadnji žarek upanja . Monika Krajnc, 9.b f > UGANKE IZ 4. RAZREDA Na strehi tiči, dol gleda ljudi, iz njega se dim vali, včasih se dimnikar v njega tišči, ker ga umiti želi. (dimnik) Nuša Steiner Iz skal narejena, v trikotnik postavljena, na pesku stoji. Skriva veliko stvari, turistom se zanimiva zdi. (piramida) Nik Volgemut Največje mesto je slovensko, dosti grofov ga je že imelo, dosti narodov ga je slovelo. A zdaj Jankovič ga ima in pod krilom skriva ga. (Ljubljana) Mitja Koderman V gozdu čaka in čepi. Čaka, da zajček mimo prihiti, da ga lahko ulovi. (lisica) Urška Murko IZ UČILNE ZIDANE...2008/2009 Prvič v šolo smo prišli veseli, le nekateri od strahu tiho so ihteli. Tilen Abraham, 9.r. V 2. razredu vse številke smo prešteli in si tudi kakšno lepo pesmico zapeli. Tretji razred prišel je in vse se nam naenkrat težko zdelo je. V 4. razredu razdelili smo se na bogove in angelčke. V 5. in 6. razredu so nam zrasla krila in ustavila nas ni nobena sila. Nastja Habjanič, Katja Zupanič, 9.r. Ko smo v 7. razred prihajali, smo se v nove dogodivščine podajali. Tibor Pernarčič, 9.r. Osmi razred smo skoraj prespali, saj težko devetega smo že čakali. Anita Zupanič, 9.r. V devetih letih doživeli smo veliko skrbi, ljubezni in moči. Veliko smo se nasmejali in dobre prijatelje spoznali. Dobili nove smo mozolje in upali, da v srednji šoli tudi to bo bolje. Za nas učitelji bogovi so bili in mi njihovi angeli. Tomaž Tobias, 9.r. PRIJATELJEM NA POT... S prijateljico na jasi sediva, da skupaj dneve šolske obudiva. Bilo je davno, skoraj nekoč, ko z rutico rumeno stopili sva na šolsko pot. Spomin naju vrača na tiste prve šolske dni, ko prvošolčki razigrani smo bili. Črke, računi prvi, mnogo je stvari, ki spomin jih najin obudi. Glej, prijateljica, kot bi pihnil, minilo devet dolgih je let, prihaja nov čas, ko odhaja vsak v svoj svet. Vsak po svoje se v svet bomo podali in verjameva, da za vedno prijatelji bomo ostali. Prijatelji, naj vam nova pot skozi šolo in življenje prinese srečo vsepovsod. Sanja Kolarič, Katja Drevenšek, 9.r. Matic Kolarič, 2. b N3(