Podlistek. Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spodnjem Stajerskem. Ga.riel Maj<-ea. (»alj«.) Kulturne razmere so med Slovenci v obče bile •ugodne. Ziveli so naši prastarši v zadrugiab, v katerih je veljalo: vsak za vse, jvsi za vsakega. Pomanjkanja ni bilo, pa tudi ne stiskanja, ker so vsi foHi med seboj enaki; suženjptva niso poznali; bavfli so se s poljedelstvom, živinorejo, vinarstvom in Cebelarstvom. Po veri so še bili pogani. Zafene pa se drugokrat v naSih krajib sejati seome krščanske vere (sv. Amand, 630); sicer pa so pribajali misijonarji' iz Ogleja in pozneje tudi iz Solnograda: toda uspeha so imeli mjalo. Jarenina se je bržkorie še 1© v tej dobi začela obdelovati in naseljeVaii. To mi pravi: 1. dejstvo, da Tz prejšnjib dob ni sledov, 2. pristno slovensko ime Jarenina, 3. dejstvo, da v naslednji dobi v zgodovini 2e tu nahajamo ime Jarenina, in 4. dfiistvo, do nosi v onem časn ta kraj to im«, dasi se Je tu nahajala cerkev sv. Marije. Tme Jarenina j« brezdvomno slovensko in nastalo iz debla ,..jar." V stoven5i6ioi je to deblo Cve- terega pomena; primer za.prvi pomen: jaro žito. za drugega: jara kača, za tretjega: jaren glas, za četrtega: jarek. Po mojem mnenju je deblo v besedi Jarenina istega pomena, ki -ja ima \- besedi ,,jarok." Katerega pa? Jarek fle, to rai pravi oblika hosede, ono, kar je nastalo po jaranju, torej po kopanju; inSjnoral je staroslovenski jezik imeti glagol z deblom vjar5", bržčas ,,jarati" = kopati. Vem, da ga v staroslovenskem slovarju ne najdem, ali to mi ne dokažSe, da ga ni bilo; saj tudi besede ,,jar©k" nima staroslovenski slovar, dasi je jezik to besedo imel gotovo, ker jo imajo vsa slovanska narefija. ,,Jarenina" je torej (na novo) prekopana izemlja, novina; primerjaj ..krčevina!" Naši prastarši so taprvotni svet zafieli obdelavati in ga> zato zvali Jarenino. Imam Še dokazati, da je beseida Jarenina nastala v tej dobi. Prej ni mogla, ker ni bilo tukaj Slorencev; v naslednji dobi se pa že 6ita. Dalje. Cita ,pa se ob enem s poročilom, da je tu stala cerkev sv. Marije. Bržkone se je ta cerkev postavila Še ^le tedaj, ko je že bilo več stanovnikov •tukhj; tudi bi kraj potem, ko j© icerkev že stala, več Lne dobil posebnega imena, ampak bi se zval Sv. Marija; v S. g., ker druge oerkve s tem imenom tedaj v teb krajili ni bik). Ime Jarenina je torej bilo, pi*ed©n se je postavila cerkev; ke(r pa je pnra cerkev nastala bržčas (mislimo tudi na legendo o sv. Cirilu in Metodu!) v za^etku naslednje dobe, j© prav verjetno, da je ime Jarenina nastalo v tej dobi. Potemtakem je Jarenina prestara. .pristno slovenska naselbina; p*fedstavlja4i siiimamjo poleg gozdov hi travišč obdelano zemljo. na nj^j ra*_Łresene priproste leseoe biše z gospodarskimi poslopji. Prebivalstvo pa ie ne ;le v Jaretoini, .aiapak v Slov. gor. tsploii bilo bolje redko; mnogo zemlje ni bilo obdelane. VI. Slovenci pod Nemci do Habsburžanov (ok. 745-1282). Kakih 175 let po našem prihodu v te kraje pa je samostalnosti bil konec; ne aioremo te dobe iinenovati rzlate, ker jo večjidel izpolnjuje trpljenje, ali svobodni smo bili. Kaj to pomeni, bomo izvedeli kmalu. Iz4-*tibili pa smo svobodo takole. Napadli so nas zopet Obri; naš slovenski knez Borut se je do Ba- varcev obrnil za pomoč; dali so nam jo, ali, ko so bili Obri užugani, vklenili nas v svoj jarem. Natančnp.iega ne vemo ni<5. še leta ne, le, da se je to zgodilo med 743 in 748. Ker pa. so Bavarci prav v istem Casu prišli pod vlado drugega nemškega plemena. Frankov, in s© je Gorotaii priklopil Bavarski, smo bkrati imeli dva nemška gospodarja, kot neposreduega Bavarce in kot višjega FraTvlče. Postali smo lX)leg svoboinih Nemcev dvojni podložniki, in vsi npori so bili brezuspešni. Pokristjanjevaniie se je nadaljevalo, posebno [:o sv. Modestu (750), a ljudstvo je branilo staro pagansko vero. 768 leta pa začne v frankovskein kraJjestvu vladati iKarol, ki ga zgodovina imenuje Velikega. Postal je tudi cesar. Njegova roka je bila železna. Karol je Obre unifiil; zraven. tega pa njegova vla- 'da pomeni za nas: popolno pokristjanjevanje, sn- ženjstvo in ponemčevanje. Skotu solnograškemu in oglejskemu je dal ppa- vico, od pokristjanjenih Slovencev terjati desctino. To je povzročilo, da je zlasti solnograški Skol dal pokristianjevati z večjo \memo; verske upore pa. ki so bili mastali, je Karol dal zaidušiti z močom. Ta- ko je rio okoli 800 v naših krajih bilo vse pokrist- janjeno in za<v;ola so je cerkvena organizacija; L. 811 še je Rarol določil Dravo za ineio m©d obema Škofijama. Jarenina je torej spadala pod solnograško škofijo, oziroma nadškofijo, ker je škof kratko prej bil postal nadškof; duhovniki so bili Nemci. Nimamo si pa teh predstavljati kot župnike in kaplane v današnjem pomenu besed; ti diuhovniki so bili misijonarji, nastavljeni li gotovim cerkivani na poziv in odpoziv; istotako se ne more govoriti o župnijaih, kjer rajon misijooarju ni bil omejen. Bržčas je Jarenina že v tej dobi, torej v najzgodnejši dobi krščanstva med Slovenci, dobila svojo cerkev; vendar od te cerla-e danes ni nič vieč, 9. vefijemu kamenje, ki se utegne nahajati v sedanJem zidu. Sicer j© kapela sv. Mihaela zelo stara, a za prvotno cerkev je ne morem smatrati, ampak mislim, da je poleg te služila za krstno kiapelo: take so namreS imele vse najstarejše cerkve. Ko so naši pradedje priSli pod N&mce, so zemljo, ki so si jo bili priborili s krvjo in skoz 175 let obdelovati kot srojo, iz vefijega fegubili. Po nemfekem pravu je novo pridobljena zemlja, kolikpr je ni bilo obdelane, bila kralj©va; po tem bi naš narod sicer bil mogel ostati v posesti svojih *z|etn.ljišč, toda zgodovina iras u6i, da je v istini bilo druga6e, da je namreč le malo slovenskoh posestnikov se pustilo na svojini ter veliko vecino razlastilo. Karol je boljše kose novega sveta, oziroma kolikor je botel sam dati obdelovati, obdržal za se, ostalo pa razilelil med take, ki so si bUi pridobili zaslug na ta ali oni način, pa tudi med talte, ki ao se mogli obvezati, da mu dajajo vojafce. Obojni so mogli biti le svobodni, ne sužnji, in to so aili iz veftjega Nemci. Bili so to vojvode, mejni grofje, drugi visoki plemenitaši, školje, samostani, nižji plemenitaSi, pa tudi neplemeuiti svobodniki. ZemljiŠča pa jim je cesar ali daroval ali daial v nojem. Giddajali so se različni kompleksi, po 100—5000 ha in še več. Obdeljeni pa so zopet proti gotovim pogojem oddajali drugim nemškim svobodnikom, ako so imeli preveč. Tako je na mah naša zemlja do malega bila razdeljena med Nemce ter preplavljena z ve6jimi in manjšimi pasestniki, ki so iz večjega bili prišli iz Bavarskega. Poleg njib so zklaj naši prastariši do malih izjem bili brez imetja; r-eklo se ,je tedaj: ,.Kar pojem, to je moje, druzega nič/' A me le to, izginila je kakor črez no<5 ebenem tudi veljava njihovih starih zjakonov,' še v©6, kot premagani postali so sužnji, to se pravi, izgubil je vsajc c©lo pravico črez samega sebe. Veljalo je za nje odslej biavarsko pravo in po tem so bili popolnoma brezpravni. Novi gospodar Slovenca ni smatral za človeka, kakor je on aam, ampak za lastnino, kakor mu je domača žival ali katerabodi reč, s kojo sme ravnati, kakor se mu ljubi. Slovenec se jjb prodajal in kupoval, menjal za druzega, za kako reč ali žival, on ni mogel z nikomur skleniti kake pogodbe, saj mu ni bilo mogoče besedo držati, za ženo si je imel vzeti on,o, ki mu ]o je dal gospodar, in tedaj, kadar mu jo je dal; še oelo do svojih otrok ni imel praviee, im©l jo je gospodar. Ce je Slovenec storil komur kakto Skodo, moral jo je poravnati gospodar; 2e ie lcdo SJoveruoa ubil, se je gospodarju plačala odSfeodiniDa. (Daljei prihodjijiiJ.l