T O TA

Izhaja 1. in 15. Ani vsakega mesca, in velji za celo leto 3 gold. 50 kr., za pol leta 1 gold. SO kr.
TeČaj VII. V LJubljani 1. maja 1867.	List 9.
PpI
novega mestnega fajmoštra prečastitega gospoda pri sv. Jakobu v Ljubljani 24. malega travna 1867.

ozdravljen bodi naš pastir!" v fTflz s^rc se danes zlega glas; I * |Odpiral boš nam rajski vir,
«In vodil k pravi sreči nas. Naj milost večna na Te sije, Za trud Ti cvetje zlato klije!
Sprejemi ljubo danes dar, Ki serce naše ga rodi: Ljubezni cvetje — svetli žar , In venec prave vdanosti. Oboje naj bo nezvenljivo, Cvete naj vsaki dan bolj živo!
„Pozdravljen bodi naš pastir!" Odmeva naj Ti dans glasno! Razširjaj v sercih ljubi mir, Tolaži solzno nam oko. Naj milost večna na Te sije, Za trud Ti cvetje zlato klije!
A. P.
Prenapeta odgoja.
Večkrat se prigodi, da starši in učitelji pri vsi svoji dobri volji in pravih mislih otroke napčno vzrejajo, in ravno ko mislijo da vodijo mladost po pravi poti do njenega namene, jo še le od tega odvračajo in sčasoma popolnouia odstranijo. To se godi s prenapeto odgojo. Taka napčna odgoja ima tako le vodilo: „Otrok se ne sme nikoli pripustiti svoji volji; neprenehoma ga mora odgojnik brusiti in vravno vati". To vodilo izvira sicer iz prave, dobre volje, in tudi nekaj koristi, in sicer tako dolgo, dokler se ga otroško serce ne preobjé in ž njim dušnega želodca ne pokvari. Odgoja, ali bolje: njeni pomočki so prav podobni telesni jedi in pijači, kteri telesu dobro služite, pa tudi zelo škodujete, če nimate prave mere. Skušnja je pokazala, da ravno ta, ki je hotel naj bolje odgojevati in odgojiti, na zadnje pri mladosti ni prav nič opravil, in ji je še celó škodoval. Da bi starši in učitelji to napčno odgojo bolje poznali in se je potem tudi ogibali, podamo tukaj nekaj znamenj , ktera se kažejo pri prenapeti odgoji. Prenapeto ravnaš z otrokom
1)	če hočeš ž njim preveč gospodovati, t. j. da ga hočeš imeti v popolni oblasti, da se mora povsod in vselej ravnati po tvoji volji in po tvojem značaji, akoravno že sam sebe vidiš, da prenapeto misliš in tirjaš to pa uno.
2)	Prenapeta odgoja izvira tudi iz tega, če odgojilna vodila preveč ceniš in premalo gledaš na otrokovo osebo in na njegove zmožnosti. Marsikaj, kar komu koristi in dobro služi, drugemu ne hasne, ali mu še celó škoduje. Imej zopet pred očmi telesno jed in pijačo!
3)	Prenapeto vzrejaš, če nad otrokom vedno vedno go-dernjaš, in ga tako rekoč nikoli ne pustiš prosto stopiti. So ljudje, ki otroka pri vsaki stopinji, kedar gre ž njimi, z roko popravljajo , ga celó pretepajo i. t. d. Po takem ravnanji ne more biti drugače, da otroško serce popolnoma otčrpne, ter se nikoli več z dobrim ne ogreje.
4)	Prenapeto vzrejaš, če pri vsaki priliki otroka hvališ, ali grajaš, če mu vse, kar koli stori, pretresuješ, in mu vedno dobre ali slabe nasledke prerokuješ, če otroku hočeš vse sam kazati, narejati, storiti in pomagati, ter nikoli nisi zadovoljen s
tem, da bi ga tiho opazoval, in ga potem skrivno vodil po svoji naj boljši skušnji.
Starši, učitelji! pomislite včasi, kako vzrejate; izprašujte si vsaki dan, ali vsaj večkrat svojo vest o tem, in glejte, da pri vsi svoji skerbi za ljubo mladost ne zgrešite prave poti! p.
Zemljepisje v ljudski šoli. #)
Zverski krog na nebu; solnčno in lunino leto.
Janezek se je v šoli naučil brati, in je posebno rad prebiral in pregledoval pratiko. Ko enkrat na pervi strani vidi narisane podobe in poleg njih bere: „CA) vodnar,	ribe, («*) oven, (j**) junec, (M) dvojčici, (^g) rak, (fcf) lev,
devica, (f^) tehtnica ali vaga,	škorpijon,
strelec,	divji kozel", se temu močno čudi, in radoveden
vpraša očeta, kaj je to.
Oče. To je zodiak ali zverski krog, kterega vidimo na
nebu.
J. Pokažite mi vendar enkrat te zveri na nebu ! večkrat sem že ogledoval zvezdno nebo, pa še nikdar nisem vidil leva, ovna in divjega kozla, ali kakšno drugo tako podobo.
O. Vidiš, ljubi moj, godi' se ti ravno tako, kakor poprej, ko nisi še brati znal; znamenja za čerke si vidil, pa nisi poznal, da se temu ali unemu znamenju tako pravi. To so zvezde, ktere so nekako podobne tem živalim, in zato se po teh imenujejo. Ti pa še tudi nisi vsega prebral; pojdi sim, in preberi spodej opomin. Janezek bere: „Ta znamenja pod dnemi postavljena kažejo, v kterem znamenji skozi celo leto luna stoji". Oče na dalje govore: Preverni list, in beri pod dnemi v prosencu.
J. „Solnce stopi v znamenje vodnarja 20. dan prosenca; v znamenje ribe 19. dan svečana, v znamenje ovna 20. dan sušca i. t. d.
Ko prideta do mesca malega serpana in Janezek pod dnemi bere : „Solnce stopi v znamenje leva 22. dan", zagleda na pra-tiki dva psa, pa zopet praša, kaj pomenita psa na pratiki.
O. Od 22. malega serpana do 23. velikega serpana stoji solnce v znamenji leva, in na nebu se vidi svetla zvezda,
*) Pod tem imenom bo „Tovarš" prinašal bolj nenavadne spise iz zem-
ljepisja v domačih, prostih pogovorih.	Vredn
ki se imenuje „sirius* ali pasja zvezda; vročina je ta čas naj večja, večkrat je hudo vreme; ljudje pa pravijo, da zato germi in treska, ker so takrat pasji dnevi.
J. Jaz pa mislim, da pratikar, ko dva psa namala na popir, ni naredil pasjih dni, ampak on je naprej povedal, da se ta mesec prikaže pasja zvezda, in zato je to znamenje postavil na pratiko. Od kod pa so se pratikarji vsega tega naučili? kdo jim pove, kedaj da se prikaže ta ali una zvezda na nebu?
O. Kaj je vstvaril Bog četerti dan ?
J. Bog je naredil dve veliki luči; večjo luč da po dnevi sveti, manjšo luč, da po noči sveti in zvezde, in jih je pripel na oblake neba , da svetijo na zemljo. — Ljudje so gledali na te nebeške luči, ker so vidili, da se te nebeški luči o svojem času vračajo, in po njih so imenovali svoj čas, ter so ločili noč in dan. Beri, kaj modri Sirah piše v XLIII pogl., v 6 v.: „In luna, ki se vsem ob svojem času prikazuje, je kazalo časa in znamenje dobe".
J. Tukaj pa ni nič zapisano od zodiaka ali zverskega kroga, ampak je le povedano, da luna kaže čas, in naznanja dobo.
O. V Palestini so šteli mesce in leta po luni; vsaki mesec je imel 28 ali 29 dni, leto pa 354 dni. Luna je tedaj Jutrovcem čas kazala. „Po luni se prazniki vravnavajo; ona je luč, ki se zmanjšuje, kedar je polna. Mesec ima po nji svoje ime, ona čudovitno raste, dokler ni polna". (Sirah 43, 7, 8.) — Ali to zaznamovanje časa ni bilo natančno ; sčasoma so že zimski mesci prišli v poletje; godovi so morali priti na razne letne čase. V dober red je spravil mero časa zvezdoslovec Sosigen v Alek-sandriji pod Julijem Cesarjem, 45 let pred Kristom, in je število dni v letu vravnal po solčnem tiru, in zato se to leto tudi imenuje solnčno leto, ki šteje nekaj čez 365 dni, in ima vsako četerto leto prestopno leto; pervi nicejski zbor pa je vverstil keršanske godove 325. leta po Kristusu.
Če pogledaš na pratiko, moraš viditi, da mlaj ne pade na pervi dan mesca, in da sta si mesec po luni in po dneh različna, to pa ravno pride od tega, ker leta ne štejemo po luni, ampak po solncu.	(Dalj« prlh.)
Otroci na paši brez pastirja.
Ker je tu pa tam še sedaj slaba navada, da otroci sami pasejo živino, menimo, da spregovorimo besedo o pravem času, ako stavimo tu mični sostavek, ki so ga o tem pisali nepozab-Ijivi slovenski pedagog, vladika Slomšek. (Glej „Drobtinice" 1. 1848. str. 218!) Dobra reč ni nikoli od več. Tako le se glasi:
„Ni nevarnejše reči za otroke, kakor je navadna paša, za ktero imajo neumni starši naj raji svoje otroke. Dobiček je majhen, škoda pa velika, naj si že pasejo gosi ali purane, ovce, svinje ali krave. Nedolžna jagnjeta gredo na pašo, in kedar paši odrastejo, so dereči volkovi, ako so zdravi; pogosto pa so tudi na duši in na telesu bolni, ako jih poprej smert ne vlovi. Poglejmo posebno sedem nevarnosti na paši za dušo in telo!
1.	Otroci staknejo na paši mnogo nevarnih in škodljivih reči, ki jih jedo, od kterih lahko zbole in tudi umerjejo. Najdejo lepo začernele volčje jagode, in ne vejo da so strupene; zob-ljejo zerno, s kterirn si igrajo. Delajo piščali iz trobelike, in požirajo strupeni sok. V nekem kraji sta pasla živino dva brata, in sta za potokom dobila osladno korenje, ter sta ga žvekala. Ta koren pa je bila hudo strupena trobelika, ki jo je živina izruvala in pustila na pašniku. Mlajši deček, star sedem let, hitro zboli; po trebuhu ga peče, zvija se in škriplje z zobmi, da se Bogu usmili. Iz ušes in nosa mu vre kri; celo vrat mu zasuka, in herbet mu krivi, kakor obroč, dokler žalostno ne urnerje. Ni še mlajši deček mertev, že umerje tudi starejši v groznem terpljenji.
2.	Otroci na paši norijo, se mečejo in sujejo; večkrat si zlomijo roke in noge, in velikokrat pridejo ob oko; še več pa jih dobi znotranjo bolezen, da imajo vse svoje žive dni dosti. Takih žalostnih prigodeb bi se lahko naštelo in spisalo polne bukve; pa čemu? Vsaka vas, tudi vsaka hiša ve pripovedovati o takih nesrečah.
3.	Otroci se hodijo po letu kopat; naj več jih zgubi sramožljivost, veliko pa jih utone. Zdravo je otrokom, če se kopljejo, toda samim je silno nevarno. Ako otroci niso oblečeni in ne pokrivajo srama, jih zapusti angel varh, in cvetica svete sramožljivosti umerje. Ako ni blizo pametnih ljudi, otroci zabredejo v globoko vodo, in utonejo. V neki vasi na Nemškem
je mož v enem letu zgubil dva sina. Mlajši se je najedil strupenih jagod; starejši pa mu je utonil v domačem ribniku.
4.	Otroci na paši brez varha delajo škodo, kakoršna se težko poverne. Belijo smreke in iz smrekovih skorij delajo kozovce za smolo, ali si ute ž njimi krijejo; lomijo borovju mlade verhe, in si delajo sveče iz njih; iztaknejo vsako tičje gnjezdo, in nedolžne živalice hudobno mučijo , puščajo živino v škodo, in delajo med sosedi veliko sovraštvo. Ali ni slaba paša pogosto kriva, da se sosedje vse žive dni čertijo, in da rod za rodom živi v sovraštvu. Koliko kletvice in tepenja, koliko laži in natolcevanja se stori zavoljo pastirjev? Ali to ni greh? ali ni velika škoda?
5.	Otroci brez pastirja na paši kradejo; se že od mladih nog navadijo tatvine in goljufije, ktere se pozneje težko odvadijo. Tu planejo na repo ali krompir, da si ga peko; tam lomijo turšico, in jo na pol osmojeno jedo. Sad iz vertov, grozdje iz vinogradov gre s pastirji, naj si bo tudi še na pol zrelo. Kar ne povžijejo, pa zaveržejo in poteptajo.
6.	Otroci počenjajo na paši strašne reči iz noroglavnosti. Pred nekoliko petdeseti leti so v Celji hudodelca obesili, in kakor je že navada, je prišlo veliko ljudi gledat; tudi takih pastirjev so ljudje sabo pripeljali. Nekaj dni potem otroci zunaj terga V . . na ledini pasejo, si zmislijo na to strašno delo, ga hočejo ponovljati in enega svojih tovaršev obesiti. Hitro narede vse tako, kakor so v Celji vidili. „Ti boš duhovnik, Jožko; ti, Grega, boš berič, jaz bom pa rabelj", reče Lavrek, vseh norcev naj hujši poglavar. Zvežejo dečku roke, da se sirota ne more braniti, ga peljajo po ledini, in kar jih je bilo, nesejo kole po koncu kakor žolnirji puške. Pridejo do verbe, in rabelj priveže ruto za vejo. Zvezanega dečka vzdignejo, in mu denejo zanko na vrat. Sirota se brani in zanko zadergne. Davi se, jezik mu stopi iz ust, in obraz mu začerni. Otroci se prestrašijo in zbeže, siromaka pa puste viseti. Nobeden se ne upa doma povedati, kaj se je zgodilo. Zvečer gredo iskat pastirčeka, ki ga ni bilo z živino domu. In kdo ve dopovedati strah in grozo, ki so jo občutili starši, ko so vidili na verbi viseti svojega sinka in pa mertvega! — Otroci, naj bodo mali ali veliki, brez varha dobrega ne storijo.
7.	Otroci se na paši pohujšajo; se nauče za vse svoje žive dni gerdih in pregrešnih reči. Gledajo živino, kako se
goni, in eden drugemu pripovedujejo, kaj je to i. t. d. Angel perve nedolžnosti jih popusti, in začenja se na paši prava šola hudičeva. Ena garjeva ovca med drugimi je dovolj, da se vsa okuži; en hudoben otrok med drugimi druge pohujša, da se poživinijo. Nauče se kleti, rotiti, prisegati, lagati, krasti in prešeštvati, ter že v mladih letih zore za peklensko brezno. Zato se peklenšek boji, da bi si soseske razdelile pašnike, in podpihuje neumne ljudi, da nočejo razdelovati občinskih pašnikov in gojzdov. Taki slabi starši otroke raji pošiljajo v tako hudobno šolo na pašo, kakor pa v farno cerkveno šolo, in imajo vedno izgovor na jeziku, da morajo pasti. Oj, to je paša, da se Bogu usmili! od nje ima hudobni duh naj več dobička. Ali ni žalostno, da imajo starši več skerbi za svoja teleta, za svoje pure in gosi, kakor za svoje otroke, ki so vstvarjeni po božji podobi!"
Pašnik
lokaj o šolski molitvi. V vsaki dobri keršanski šoli učenci pred šolo in po šoli vselej tudi molijo. To je že stara lepa navada, ktera pa se, žalibog! tu pa tam malo, ali slabo opravlja. Da se otroci ne navadijo tlačansko moliti, naj jim bo v tem u-čitelj lep zgled. Potem pa naj učitelj tudi pazi:
1)	da otroci lepo glasno in počasi molijo, pa tudi ne preglasno, da se iz molitve ne naredi glušivni hrup in krič po šoli.
2)	Otroci naj v šoli stoje molijo, in naj bodo obernjeni v križ ali na kako drugo sveto podobo na steni. Učitelj naj stoji tako pred njimi, kakor tirja, da naj učenci stoje.
3)	Učitelj naj si sam ne zbira molitvic, temuč naj moli z otroci molitvice, ki mu jih odloči duhovni prednik. Preden pa otroci molijo kako novo molitvico, mora učitelj skerbeti, da jo vsi dobro razumejo. Nikar nikoli ne moli in ne poj z otroci kaj, kar ne razumijo!
4)	Dolgih molitev ne moli v šoli! Otrok ne more dolgo moliti z zbranim duhom; blebetanje pa je prazno, pa tudi pregrešno. *)	A.
*) Prosimo, naj nam kdo preč. g. g. katehetov o tej reci kaj pove. vredn.
Učitelj na) âolo boljša. Da učitelj šolo boljša, to je, da šola na vse strani napreduje, je treba, da ima pred vsem drugim
1)	sam veselje do šole. Učitelj ne sme biti najemnik, ki dela le za to, da zvečer dobi svoje plačilo, in mu ni mar, ali je z delom kaj koristil, ali nič, ali pa je še celo gospodarju škodoval itd. Učitelj naj gre v šolo vesel in pripravljen za svoje imenitno delo, in naj le premišljuje, kako bi s svojim podukom koristil učencem, cerkvi in ljubi domovini. Slab je učitelj, ki vedno le toži, da mu šola preseda, da bi raji delal, ne vé, kaj, kakor pa da podučuje svojoglavno mladino itd. Tak učitelj že na čelu nosi nezadovoljnost svojega stanii, in ni boljši od nezvestega najemnika. Bog ne daj mladini takih odgojnikov !
2)	Učitelj, ki hoče šolo resnično boljšati, mora imeti za to tudi prave, dobre lastnosti. Nravne lastnosti, ki naj jih ima dober učitelj, so: pohlevnost, poterpežljivost in ljubezen do svojih učencev.
Učitelj, ki se moško in celo ošabno obnaša, kaže, da ima več na glavi, kakor v glavi, da gotovo ne more kaj prida koristiti v šoli. Stari šolski možje pišejo v mnogih spisih o gerdi učiteljski ošabnosti, in pravijo, da ni bolj nagnjusnega na svetu, kakor je učiteljska ošabnost, naj že bo pri svetnih ali duhovnih učiteljih. Ponižnost rodi pohlevnost, in če je učitelj pri vseh svojih delih lepo ponižen in pohleven, stori veliko, veliko; zakaj ponižnemu in pohlevnemu sercu se vdajajo in vnemajo druga serca; ošabnost pa je samovlastna, in se ji tedaj tudi vse zoperstavlja. Tudi brez poterpežljivosti učitelj ne more shajati. Kako boš živel med toliko množico živih pa tudi nerodnih učencev, če te vsaka naj manjša reč zbada in nevolji? Ce je pri kterem stanu treba poterpežljivosti, je je treba naj pred pri učiteljskem stanu, kteri mora tako rekoč svojo pervo podlago imeti na kamnu železne poterpežljivosti. Iz pohlevnosti, ponižnosti in iz poterpežljivosti izhaja še le prava ljubezen do otrok in sploh do učiteljskega stana. Brez te ljubezni pa ne opravi učitelj kar nič. Z ljubeznijo se pridobi ljubezen. Ce učitelj ljubi svoj stan in svoje učence, ga ljubijo tudi ti, in vsi vkup so kakor skerben oče in dobri otroci. Kaj je lepšega v šoli, če učenci ljubijo svojega učitelja in so mu resnično vdani ! Večkrat je to edino in naj lepše plačilo za učiteljeve trude.
Ako učenci svojega učitelja ljubijo, ga radi vbogajo, mu radi delajo veselje, in tudi ne zakrivajo pred njim svojih malenkosti. Učitelj ima pri takih učencih veljavo, veljavo ima tudi njegov poduk; veljavni poduk pa sega globoko v mladinska serca ter rodi mnogo naj lepšega sadu.	P.
Pomen ki o slovenskem pisanji.
XIX.
T. Poleg Donave — malo da ne od virja pa do ustja njenega — so stali nekdaj Slo ve ni, se vez različnimi imeni: Xa zahodu so bili noriški pa karantanski, v sredi panonski, zgorej moravski, spodej ilirski, na vzhodu pa bulgarski.
V. Kako so neki govorili?
T. Imeli so sicer enake običaje, enako govorico, da si nektere narečja. Smelo bi se zlasti ločiti noriško, panonsko in bulgarsko narečje.
V. Kakor ločimo v novoslovenščini koroško, kranjsko pa štajarsko?
T. In kakor se je tu kranjsko narečje povzdignilo v knjižni jezik; tako se je tam panonsko-si ovensko po Cirilu in Metodu, po kterih je došlo Slovanom vzajemno slovstvo.
U. Kerščanstvo so dobivali Slovenci že prej po latinskih ali laških blagovestnikih; ali so dobili s kerščanstvom po njih tudi svoje pervo slovstvo?
T. Kolikor se doslej ve, nam pervi — z laške strani — niso dali nobenega pismenega spominka, vsaj v novoslovenščini ne. More biti, da so spisali kaj v glagolici, kar pa ni gotovo. Da jih je težko stalo, verske resnice razlagati Slovencem, si lehko mislimo. Z latinsko službo božjo so razširjali tod latinsko besedo, ktere je tedaj polna naša cerkvena slovenščina.
U. Kaj pa so nam dali bogovestniki z druge — z nemške strani?
T. Cerkveni jezik so mnogotero spremenili, da imamo v njem še zdaj skoraj brez števila latinskih besedi v nemški obliki in navadi. Sicer so pa nam Slovencem dali res
pervo slovstvo s karantanskimi ali brizinskimi spominki, o kterih hočeva poznej nekoliko spregovoriti.
V. Jaz sem že mislil, da imamo od unod le tiste preklicane fronke pa tisto neslano nemškutarijo!! — Pravi blago-vestniki pa so bili Slovenom vendar le tisti učeniki, ki so prišli od vzhoda — z gerške strani ter so s slovensko službo božjo razširjali slovensko besedo in vstanovili staro-slovensko književnost.
T. Res je, da so poprijemali se Sloveni na zapadu laške in nemške, na jutru pa gerške omike; vendar je tudi res, da so tu in tam verski poslanci mnogo si prizadevali, da so razjasnili jim um z znanjem večnega Gospoda.
XX.
U. Bilo je slovensko ljudstvo vere vneto, kakor pravi Znojemski.
T. Bere se, da so se terdo deržali poganski Sloveni svojih malikov in njih češčenja; ali ravno tako resno so se popri-jeli potem prave sv. vere ter sejederžijo terdo Slovenci še zdaj.
U. Jeli kdo naših popisal, kdaj in kako so se pokrist-janili Sloveni?
T. Godilo se je to od šestega do devetega stoletja. Kaže nam cerkvena zgodovina; vendar popisuje se tudi v narodnih pesmah, v starih pripovedkah in pravljicah, kaže v nekterih starih šegah in navadah. — Posebej je popisal boj med poganstvom in kerščanstvom v naših krajih Valvazor, Pre-šern (vid. Kerst pri Savici) itd.
U.	»Valjhun, sin Kajtimara, boj kervavi
Že dolgo bije za keršansko vero . .«
Čertomir pa bojuje se
»Za vero staršev, lepo Bog'njo Živo, Za Čerte, za Bogó ve nad oblaki«.
T. Kakor na jugu, se je godilo Slovanom tedaj tudi na severji, in bere se n. pr. o čeških v Kraljedvorskem rokopisu: Lej in pride ptujec šiloma v deželo, V ptujem glasu jim zapoveduje, In kar šega je na ptujem, Od jutra na večer, To počet' je tukaj, detetom, ženam; Družo nam je eno le iméti Po vsej poti z Vesne do Morane itd.
(vid. Zaboj, Slavoj, Ljudek.)
U. Po tem takem je lehko razumeti, da so radostni sprejeli in veseli poslušali poslance, kteri so v njihovem jeziku jim razlagali verske nauke in obhajali službo božjo. Domača beseda je storila, da je bilo slovensko ljudstvo vneto za sveto vero. Godilo se je to v d e v e te m s t o 1 e tj i, in tedaj so bili Sloveni tolikanj srečni, da se je vstanovilojim slovstvo in je v njihov jezik bilo sprejeto celo sveto pismo.
T. Deveto stoletje je bilo slovansko; kakor bode, ako Bog da in sreča junaška, tudi devetnajsto!
Cerkvena godba.
Ne bo od več, ako „Tovarš" svojim dobromislečim tovar-šem tudi kaj pove o cerkveni godbi. Reči moramo, da se po Slovenskem cerkveno orglanje in petje že nekaj let precej boljša, in rekli bi, da tako dobro napreduje, kakor marsikje pri sosedih. Vendar pa je še mnogo orglavcev ali organistov, ki se termasto derže svojih mnenj in nikakoršnega dobrega sveta o tem nočejo sprejeti, ker mislijo, da je to nepristojno i. t. d. Drugi so zopet, ki pravijo: „Ljudje hočejo tako imeti; jaz pa jim rad postrežem, akoravno vem, da tega pa unega ni spodobno igrati v cerkvi" i. t. d. Tak izgovor je pa popolnoma prazen. Ali orglavec zato orgla v cerkvi, da ljudi kratkočasi? Ali ni cerkvena godba zato, da se v cerkvi povikšuje božja čast, in da se duh pobožnih vernikov dviguje k Bogu?
Da bi orglavci in vsi, ki imajo kaj opraviti ali zapovedovati o cerkveni godbi, o tem prav mislili, smo nabrali nekaj cerkvenih ukazov o pobožni godbi, ktere naj bi brali vsi, ki jim je kaj mar za resnično pravo cerkveno godbo.
1.	„Taka godba, v kteri je ali z orglami ali s petjem v-pletenega kaj nespodobnega ali nečistega, nej se odpravi iz cerkve". (Trid. zbor 1. 1562.)
2.	„Naj več se je varovati, da godba, ki mora povikše-vati in oznanovati božjo čast, ne bo podobna teatralskim, nespodobnim ali vojskinim napevom". (Zbor v Toledi I. 1566.)
3.	„Ker se je v nekterih krajih orglanje popačilo, je treba da se zboljša zato, da se odpravijo nasladni glasi, kteri motijo sv. molitve in pobožnega duha pri poslušavcih". (Zbor avgsb. 1. 1567.)
4.	„Ukazuje se, da škofje ne smejo terpeti, da bi or-glavci igrali mehkužne in teatralične napeve. Še celo kaznujejo naj se taki, in če potem še enkrat to store, naj se kaznujejo z zaporom". (Zbor v Mehelnu 1. 1570.)
5.	V nedeljih in praznikih pri veliki maši naj pevci pojejo: Pristop (Introitus), Gospod, usmili se! (Kyrie) in slavo (Glorijo). Po listu naj pevski vodja (Präcentor) z vsem ljudstvom poje kako pobožno pesem v maternem jeziku. Po povzdigovanji naj se zopet poje kaka domača pesem. (Bresl. sinoda 1. 1592.)
Tičje pismo.
Ljubi „Tovarišlu
Slišimo, da imaš opraviti z domačimi učitelji, kterim je izročena nježna človeška mladost. Znano nam je tudi, da si že večkrat spregovoril kako ljubeznjivo besedico za nas, uboge stvarice; zato te prosimo, ljubi „Tovarš", razglasi še enkrat ta le za nas toliko važni ukaz, kteri je bil že večkrat oklican, pase še prav malo, malo spolnuje. Glasi se od 16. jun. 1852. 1. pod št. 14.164 tako le: „Povsod se je že več let kazalo, kako se množijo merčesi, kteri škodujejo polju, sadnemu drevju in vinski terti kakor tudi gozdom, in tudi letos se slišijo po deželi tožbe, koliko škode so naredile drevju gosence. To je pa posebno temu pripisovati, ker se tiči, ki se žive s temi merčesi, tako neusmiljeno zalazvajo in zatirajo, zlasti pa pevski tiči. C. k. poglavarstvo ponavlja že v starejih predpisih vterjeno prepoved, ter prepoveduje j a i č i ca in mlade tičke iz gnjezd jemati in manje vertne in gozdne tiče o valjenju, to je, od mesca marca do konca avgusta, bodi si kakor koli, loviti in streljati. Okrajne oblastnije naj skerbno čujejo, da se ta prepoved spolnuje, in tiste, kteri ravnajo zoper to prepoved, naj kaznuje brez milosti s primernimi policij ni m i kaznimi v denarji, ali z zaporom. Verh tega naj se ojstro ravna z ljudmi, kteri brez vsake pravice tiče love, in naj več iz mladostne lahko-mišljenosti zalazvajo te koristne živali. Na tergih naj se dobro skerbi, da se tiči ne prodajajo o prepovedanem času; če se
pri komu dobe, naj se mu vzamejo. Okrajne oblastnije, duhovščina, šolski učitelji in župani naj skerbe, da mladost o pravem času svare, da naj tičev neusmiljeno ne preganja, ker to je zelo škodljivo, pa žali Bog! navadno za kratek čas pri-puščeno".
Tebi, ljubi „Tovarš",
fterčno vdani
vertni tiči.
Kresničice. Dokler nam solnce sreče sveti, ne manjka se nam prijateljev, ker njegova mila toplota vabi vsakega, da bi jo vžival. Kakor hitro pa solnce naše sreče zaide, in pride noč nesreče s svojimi stiskami in nadlogami, pobegnejo vsi od nas, boje se, da bi jih ljudje ne šteli k netopirjem. Čednost, odkritoserčnost in pa prijateljstvo morajo dandanašnji svoje obraze pokrite nositi s pajčelonom materializma, sicer jih svet ne more terpeti med sabo. —
»Dragi sinko moj! bodi zmeren vsaki čas in pri vsaki reči, kajti zmernost je hči nebeška«, uči oče pijanec svojega mladega sinčeka. Enako delajo v našem času omike in napredka tudi nekteri odgojitelji mladinski — učitelji — pozabivši zlate prislovice: »da le samo lepi zgledi mičejo v posnemanje«. —
»Deteta, ktero si težko vojaško čelado na nježno glavico posadi in s težkim vojaškim mečem rožlja, gotovo ne bode nihče zato že tudi vojakom prišteval; ravno tako si ti nikar ne domišljuj, da si že pesnik ali pa pisatelj, kedar vidiš svojo pervo literarno poskušnjo v kakem javnem listu priobčeno«. Naj bi se te resnične besede v svoje ser-ce zapisal vsakteri mladeneč, ki je že prijel ali pa misli še prijeti za pisateljsko per6. —
'Evetero čerk, si čisto neenakih, V harmoničnih je zlogih dveh, in v takih, Da skup oba ime sta miloglasno, Imelo kdaj ga žensko bitje krasno, Ki mu bila je mar zapoved sveta: »Spoštuj preserčno mater in očeta!« Serce junaško tud' mu v persih bilo, Očeta svoj'ga trinogu je sina smert rešilo. Nje zgodbi čudni lepi in preprosti Gotovo rad si čudil se v mladosti. —
Potem razderi im6 in čerke vse premeni, Imena našljega pred tretjo pervo deni, In v družbo z drugo pervo ji pripelji, Dodeni zadnjo — pa imaš vse po želji, Ime prikazni nebne, — vsak jo rad pozdravlja, Je večno nova, vsaki dan se nam ponavlja.
J. Cimperman.
Iz Teržl6a. Odperto pismo. Dragi gospod vreduik!
V vasem poslednjem listu marljivega „Tov." sem prav z veseljem bral, da ste se vi lotili slovenske slovnice za ljudske šole, nam jako potrebne. Precej sem si mislil: No! v prave roke je prišla, vsaj tudi velja: „Kar iz šole pride, v šolo gre", ali: „Vsak ostani pri svojem kopitu". — Tudi odlomki, ki jih je „Tov." že kake dve poti prinesel, so mi še prav dopadli, ker prašaje na zglednih stavkih kažejo slovniška pravila. Da bote napredovali od lahkega do težjega, od prostega do zloženega, se ume samo ob sebi. Da ste si kako slovnico živečih jezikov postavili za zgled, tudi ne dvomim. Ko bi hotli mene poslušati, bi vam priporoceval nemško slovnico Wagnerjevo, v kteri se ves slovniški poduk v naj lepšem soglasji strinja, kar Nemec imenuje koncentracijon, in kar naj se obravnuje na berilnih vajah. V tej (VVagnerjevi) slovnici nahaja se obilno tvarine za učence in učitelje za branje, pravopis, spisje in slovnico, se ve da lepo po versti, korak za korakom, in v obilni meri, kar uaj bi pa vi načertali le v mali o-bliki.
Priporočam vam pa še vdrugič, da se spominjate Becker-jeve slovnice, ki jo rabijo v rečnih šolah.
Skoraj bi mislil, da ravno to slovnico ste si za zgled postavili, ker tudi v vaši se nahaja zgled, na njem pa se ozira na pravilo , ki ga hočete poočitovati, in sicer s takimi vprašanji, ki so za otroke posebno imenitni. Moja misel je, da se tudi ozirate vsaj pod čerto *) in na manjem tisku na šolska berila (1. in II."), in da vsaj učitelje spominjate, kako naj, oziraje se na vašo slovnico, to in uno berilo pojas-nujejo i. t. d. — Pripravnikom in tudi učiteljem, kedar se za učilne ure pripravljajo, bi s tem izverstno vstregli; vsaj do sedaj še nimamo ne ene knjižice, ki bi se le s tem pečala, kako naj se berilne vaje obravnavajo. In vender so berila za to, da se na njih in po njih vse slovniško in nravno podučevanje vadi, uri in krepi.
Posebno bote pa vstregli s tako slovnico v vsem , ki se pečajo z učiteljstvom zavoljo nalog, da jim jih ne bo treba po vsakoverstnih
*) To je, kakor so pisane v latinskih, gerških i. t. d. avktorijih analize, da bi bile vodila za učitelje namest pomočnih knjig.	pi».
bukvah iskati, ali jih samim kovati. Potrebne bo pa pri podučevanji tako, kakor ribi vode. — Svetujem vam tudi, da berete izverstne kritike o nemških slovnicah raznih pedagogov, ki jih nahajamo v „Schulb." „Magazinu", „Volksschule" i. t. d. —
Ako sem kako dobro misel sprožil, bi vam, dragi gospod, pa brez zamere tudi rad razodel, da bi vaš verli list večkrat tudi kakih šolskih novic iz imonovanib nemških časopisov prinašal, ali pa tudi iz „Allg. d. Zeit." *) Zakaj, besede mičejo, zgledi vlečejo.
Ostajam vaš
odkritoserčni prijatelj Luka Rnific. **)
Iz IJablJane. Prečastito tukajšnje knezoškofijstvo je te dni preč. okrajnim šolskim ogledništvom in g. g. učiteljem razposlalo dve okrožnici, ki ji je dobilo od slavne c. k. deželne vlade. Perva 7. preteč. m. pod št. 373/85 naznanja o ljudskem šolstvu na Kranjskem v šolskem letu 1865/6- To vradno naznanilo hvalno omenja, da je tudi v tem letu ljudsko šolstvo lepo napredovalo, da se je število šolskih otrok pomnožilo, da se je naredilo več novih šolskih hiš, da se je razširjala sadjereja in čebeloreja, da je bilo tudi to leto mnogo šolskih prijateljev, ki so nevtrudeno delali za povzdigo ljudskega šolstva, in ki so bili že tudi očitno naznanjeni.
Kar zadeva učiteljske zbore, se je sicer marsikaj storilo, vendar se želi, da bi se ta pomoček za učiteljsko omiko še bolj povzdignil, in da bi bili imenovani zbori v vseh šolskih okrajih. Pohvaljeni so vodji učiteljskih zborov v Ribnici, v Ipavi, v Novem mestu, v Kočevji, v Semiču, v Kranji in v Loškem potoku.
Za prihodnje zbore priporočajo se te la vprašanja : 1) Naj se razlaga III. oddelek „Slovensko-nemške gramatike" tako, kakor popred I. in 11. oddelek, in sicer, kako naj se po tem navodu naj boljše obdeluje slovenščina in nemščina. S tem se bo nabralo dobre tvarine, da se bodo za ta poduk sostavila prav dobra vodila. 3) Sostavi naj se popolni dnevni red, po ktcrem naj bi se na tanko ravnal vsaki učitelj, da bi tako v cerkveni in deržavni zadevi Izverstno zadostoval svojemu imenitnemu poklicu. 3) Ali se more in mora že v ljudski šoli mladost djansko vzrejati, t. j., da se vedno tako napeljuje, da ji pozneja leta ta šolski poduk tudi djansko koristi; in, kako naj se to pri posamnih naukih izveršuje? 4) Kdaj, koliko in ktere dogodbe v življenji, ki jih otroci vidijo v šoli in zunaj šole, naj se tudi v šoli obdelujejo, ali pri vzrejevanji porabljujejo. 5) Učitelj naj skerbno varuje, da se djansko ne pokažejo posebni naturni nagibi do te ali une napake, in da se taki nravni pregreški zatarejo in ozdravijo, in naj se razjasnuje
*) V teh časopisih se nahajajo šolske novice vseh imenitnejih narodov starega in novega sveta.	pu.
**) Prav hvaležen sem vam za prijazni svet. Povem vam , da se nama misli popolnoma vjemajo. Pismeno več.	Vrednik.
to tudi s primernimi zgledi. — Drago okrožnico smo današnjemu lista priložili v izvirni, pervopisni besedi. Častiti bravci tolmačijo naj si jo sami! —
Njih eksc. c. k. deželni glavar baron Bach gre iz Ljubljane, in pride za deželnega glavarja v Terst; na njegovo mesto v Ljubljano pa pride bivši c. k. podpredsednik teržaški pl. Konrad G i b e s f e I d s k i.
—	Na sv. Jurja dan popoldne je bilo pri sv. Jakoba v Ljubljani slovesno vpeljevanje novega mestnega fajmoštra, prečast. gosp. Gub t. Kostl-na, kjer so se vdeleževali tudi učenci in učitelji mestne glavne šole. Učenci s svojo zastavo so stali pred cerkvijo v dveh verstah, in ko se jim približajo gospod mestni fajmošter, stopi iz verste deček, in jih s kratkim ogovorom po domače pozdravi. Gospod mestni fajmošter učencem prav lepo odgovore, ter jih spodbujajo, da bi bili na lepih čednostih podobni pomladnim cveticam, in da bi tudi tako lepo rastli sebi na korist in vsem drugim v veselje. — Serčno želimo, da bi se to blago voščilo gospoda duhovnega očeta vedno bolj spolnovalo, in ravno zato jim te nježne cvetke njihovega farnega vertiča še posebno priporočamo, ker vedna skušnja uči, da le tam, kjer duhovni gospodje, posebno pa predniki, podpirajo šolo, more se šola prav razvijati in širiti pravi blagoslov med družine in občine.
—	V Berlina na Pruskem je 10 gimnazij, 5 realk, 41 farnih šol, 9 zavodov za izrejo, 9 višjih deških šol, 24 srednjih in začetnih deških šol in 33 višjih dekliških šol. V vseh teh učiliščih po-dučuje 1680 učiteljev in 607 učenic v 1511 razredih. Učencev vtem mestu je bilo poslednje leto 38.098, učenk pa 33.332, skoro '/9 vseh prebivavcev tega mesta. Tako je s šolstvom po svetu.
—	Na Pruskem je vlada od prigospodarjenih 7,310.000 tolarjev odločila 3,400.000 tolarjev za zboljšanje navadnih plačil vradnikom, učiteljem in vojakom.
—	Neki ainerikanski list naznanja in ponuja učiteljem kaznilnico za šolo (Priigelmaschine), s ktero se lahko 50 otrok v 30 minutah kaznuje. Kaj še bomo slišali v svojo slavo!
^©oEietmb© v melteilifeenii studii.
V ljubljanski škofiji. Postavljeni in prestavljeni so g. g.: Jožef Benedek, poterj. pripravnik, za podnčitelja v Brenovice, — Kašpar Gas-perlin, podučitelj v Hrenoveah, za učitelja v Razderto, — Matija Bernik, iz Razdertega k. sv. Petru pri S a vin i, — Janez Gre gori o, poterj. pripravnik , za podučitelja v Mengeš, — France Duhnar, podučitelj v Mengišu, za učitelja na Cernuče.
ffäff Pritljana je muzikalna priloga in okrožnica.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnlk.
Tiskar in založnik: Jož. Rudolf Milic.
ffleilagt ju 91t. 9 bei „üc. Tovari« 1867.
fi ii t t c it i e
ks für|lbifd)öfl. fionftlioriums fatbad) c. 4. äpnl 1867 3. *oe/9a
art fammtii^e
Sctjuföilirifitsaufl'icfjten.
J)aS fyofye f. f. Sanbeöpräftbium ^at unterm 31. fJtärj b. % 3- 1082/P. wörtlich 9facbftef)enbe$ l)ierljer erlaffen:
„Set ber bieSjäljrigen 33ornaf>me ber Sant>tagSwal)len Ijaben laut amtlicher SÜ?ittf)eilungt'n Sefjrer fowoijl ber ^aupt* eile Sriüialfchulen eine aufjerorbentltcbe iEljätigfeit in regteutngöfeinbltchem Sinne entwtcfelt. ©rofjentl)eil$ beteiligten ftd? entweber biefelben in Ijervorragenber Sßeife an ben bteSfäHigen Agitationen, ober uberna&men fogar bie Stolle ber Agitatoren unb fdjeueten ftcb nicht jur Siealtftruitg i^rcr 3wecfe felbfi ber ifyrer Seitung anvertrauten 3ugenb ftcfc ju bebienen, mitteljl »eitler nicht feiten bie 33eförberung ber Sßaljtjettet Statt ju ftnben pflegte".
„2)te f. f. ÜanbeSregierung l)at bereits mit Srlafö vom 24. SJfat ». 3. 3- 4749 auf ®runb ber l)ofjen Staatöminifterial * 93erorDnuitg »om 18. April 1866 3. 829/C. U. entfliehen e'rflärt, bafö fte ber gefäf)r* ticken Sucht ber SoifSfc^ttile^rer nact> pclitifc^ ® nationalem treiben mit aller ¡Schärfe entgegentreten unb 2e£>rer, welche ftatt ftch in iljrem Sache pflichtgemäß fortjubilben, *}3olitif treiben unb babwch auch ben Schulen fchäblich werben, burchauS nicht bulbett werbe".
„3$ fann eS nicht unterlaffen, baS fjod)ttmrbige fürftbifchöfliche 5?onftftorium auf bie obberüfyrten fonftatierten Sfjatfachen mit bem fuc^en aufmerffam ju machen, beit 93olf8fd)ul(ef)rera btefeö pflichtwibrige unb fträfliche 33enef)tnen nachbrüiflichft ju »ermatten unb fte ernftlich auf» äuforbern, bafö fte auöfi^lie#iic^ unb ganj ii)rem 33erufe leben unb ft<i> nicht auf ein Selb werfen feilen, welches mit t^rem Berufe unb ifirer bienftlichen Stellung unverträglich ift".
„©egen 3)awiberhanbelnbe wirb im Sinne beö objitierten Staatöminifterial * (Srlaffeö unnadbftcbtlich, nach ©rforberniö felbft mit 2)ienftentlaffung vorgegangen werben muffen".
hiervon wollen alle Sdjulvorftänbe unb Sef)rinbtt>ibuen beö bor* tigen Schulbijirifteö jur fünftigen I>arnachachtung in bie Kenntnis ge« fefct, jene aber, bie ftd) biefer SRuge etwa fchnlbig gemalt ha&ettf burdp wofjlwollenbe Belehrungen unb üJia^nungen »or allfälligem Un» glücfe ernftlich gewarnt werben.

Stuci u. aJitlag uon 3f. SKtui^ in Saibad).






	
	
	
	
	
	
	
	

















Baritonsolo.
Tcnori.
Basi.
Andante sustenuto.
OFERTORIJ. Psalm 96
%a bariton-solo s c veter oglasnim zborom.
M j
-

i

Zbor.
¿dE

Cveterospev.
Poj - te Go - spo - du
P3-JU-JXJi-
h n h r^ h h N h h Is ^ h h i
Poj-te Go - spo-du! Poj-te Go-spo-du, poj-te Go-spo - du no - vo pe-sem,
> i/ p r V poj-te Go-spo-du
				T-J^JH-TI	S_
b-	^T -rr-; : : • H		t	—r r i*—f—•— U t i/ t i/	

«

-i-

pe - sem, poj - te Go - spo - du


vse
de - že
s h,, i ,. h ^ h r» s h h i s,
pš^rnm^mmm^mm
le! Pojte Go - spo - du
Zbor.
mm
V S * I V
no - vo pe - sem,
4 > J_fi_
tj f ft I
no-vo pe-sem, poj-te Gospodu no-vo pe-sem, poj-te mu vse de - že - le!
p „ j, j, , Pojte Gospodu
novo pesem,


4*-

Allegro.
g;

mf

pojte Go - spo
du vse
de - že-le!

Poj - te Go - spo - du, hva - li-te nje-ga ime, ozna-
Cveterospev,
güisü
pojte Go - spo - du, Go - spo-du vse de - že-le!
_,__&



Pojte Go-spo-du,
1
m
y—V-
M
hva - li-te njega
a



'¡■m.*1
^TTrf^rf


t

#
Se

nuj-te dan na dan nje-ga bla - gost! Poj - te Go-spo-du no - vo pe - sem, poj - te Go - spo - du vse — de - že - le!
mm

Zbor. I
¿EEi

J_J_
d t ri?m I
Mm
r
ime, dan na
i:
T
* *
I—r~
E@E
dan nje-ga bla-gost! Poj - te Go-spo-du

n
mm.
no - vo pe - sem, poj - te Go - spo - du vse — de - že - le!
J j J J J
Se
r
r


T
Adagio
Poj-te Go-spo-du, poj-te Go-spo - du no - vo pe-sem,
T
S
poj-te Go-spo-du

y P I? r
pe - sem,
de
že - le!
Poj
te Go-


i - xi ' • "P—^—SI—x¡—'—^—"--"—'-----'--ss ' i V
no - vo pe-sem, poj-te Go-spo-du no - vo pe-sem, poj-te Go-spo-du no-vo pe-sem, poj - te Go - spo - du



-»i—«
J=


sfz
£

Vfi fffe.
ffAllegro.
spo - du	no - -	vo p( 4-ri	_	sem, poj-te Go - spo - du no - vo zbor,—, , rs.	pe - sem, iM	1
		—u—p	M	r-tf -v H S 4 F—f I I	- ■ F-F	v—
no
VO
pe
sem


r r - c r - r0-' ;ff



EJEE

wm
— — sem!
ritard.
t 4 . , ,s , ;rv
Ta priloga se dobiva tudi posebej, na terjem papirji, za 15 kr. Priloga k 9. listu „U<5. Tovaria" 1867.
Založil in natisnil J. R. Milic T Ljubljani.