Razprava delegatov
Kar precej časa in razprave so dele-gati tega zbora namenili obravnavi sta-nja v kmetijstvu. In čeprav je bilo gra-divo celovito pripravljeno, stališča in sklepi predsedstva in sveta za kmetij-stvo pri OK SZDL pa zelo dorečeni in konkretni, so se delegati čutili odgovor-ne, da izpostavijo še vrsto predlogov.
V prvi vrsti je treba oživiti akcijo za zbiranje sredstev vseh podpisnikov družbenega dogovora o financiranju samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva. Kmetijstvo ostaja prioritetna panoga v gospodar-stvu naše občine, zato je potrebno pri-stopiti h kar se da natančni evidenci vseh obdelanih površin, opredeliti je treba namembnost barjanskih tal, poja-vom oddajanja družbene zemlje v na-jem privatnikom je treba stopiti na prste, dosledno je treba zasledovati cilj - vsa zemlja naj se obdela. Strokovne službe so nedvomno ključnega pome-na, zato velja podpora usmerjenemu izobraževanju in zaposlovanju ter seve-da tudi primernem nagrajevanju teh kadrov. V izdelavi je študija za polho-grajski predel, najbrž pa je prav, da so tovrstne študije izdelane tudi za druga področja v občini, še posebej za pod-krimski, zato ne bo odveč pobude, da je treba v te aktivnosti bolj vključiti tudi očinsko raziškovalno skupnost.
Ta bul njive so šle, v naši krajevni skupnosti smo oplel'!« Tako je povedal delegat iz krajevne skupnosti Škofljica, ko je opozoril na nezdrav odnos do dobrih zemljišč, ki se silno nekontroli-rano pozidavajo. Res je sicer, da smo takšne napake delali, ne moremo pa si več tega dovoliti v prihodnje. Kotnite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo bi bil lahko, so menili delegati zbora KS, iniciator akcije za poenotenje kri-terijev, katera zemlja je slaba in katera je dobra. Razprava je pokazala, da so takšna merila že izdelana, da jih je oblikoval Zavod za planiranje in da je naša naloga le, da jih pretehtamo, mor-da popravimo, dopolnimo. O tem, ka-tera zemljišča naj gredo v urbanizacijo in katera ne, pa mora imeti vsekakor eno pomembnih besed krajevna skup-nost. Dober primer sodelovanja KS je prav gotovo KS Dobrova. Zavedati se namreč moramo, da si nadaljnji razvoj nekatere KS lahko zagotovijo le z in-tenzivnejšim in boljšim kmetijstvom.
Gradivo, ki govori o stanju kmetij-stva v občini, omenja tudi problem niz-ke izobrazbene strukture delavcev na področju kmetijstva. Delegati tega dej-stva niso ovrgli, postavili pa so konkret-no vprašanje, ki mora dobiti odgovor, namreč, kaj so TOZD storile za to, da bi se takšno stanje izboljšalo?