GOSPODARSKI USI r ■. LIST IZHAIA v NAR Za celo leto Za pol leta Posamezn SAK MESEC ENKR & * 0 Č H l*N A ; številka 1 liro. AT .’. 12 lir — 6 " 1 LETO I. ŠT. 8. AVGUST 1922 U PRAVNIŠTUO lit UREDNIŠTVO .-. U GORICI .-. — CORSO GIUSEPPE VERDI ŠT. 32 * * .'. Rokopisi se ne vračajo. .\ Tiskovine v zalogi Zadružne zveze: Blagajniški dnevniki, 100 listov, po . . . L 40.— Blagajniški razdelniki, novi vzorec: 1) Prejemki 200 listov X 70 — 2) Izdatki 200 listov » 70 — Blagajniški razdelniki zadrug . . . . . )) 50 — » », » (posamez- ne pole) )) —.50 Hranilne knjige — posamezne pole . . » —.70 Posojilne knjige, 200 listov po . . . . »' 90.— Trneniki zadružnikov » 20.— Knjige deležev . . )) 35.— Salda ikonti )) 40.— Naku p no-p rod a j n e knjige » 40.— Blag. skontri . )) 40.— Prejemne knjige mleka » 30,— Štrace )) 40— Knjige tekočih računov » 15.— Knjige pristopnic, 400 listov L 30.— » » 200 » » 20.— » » 100 » » 15.— Hranilne knjižice, 1 izvod po » 2,— Zadružne » 1 » -> . . . . )) 2 Izpiski hranilnih vlog 1 izvod po . . . » —.20 Izpiski hranilnih vlog l izvod po . . . . » —.40 Zadolžnice, a) proti poroštvu . . . . » —.50 b) proti vknjižbi » —.50 Računski zaključki: a) za denarne zadr. )) —.30 b) za blagone » » —.30 Potrdila za vzdignjene hranilne vi. . . . » —.08 Opomini, izvod po • . . » —.10 Obrestne tablice«, vseh vrst, izvod po . . » —.60 Izkazi za neposredne pristojbine . . . . —.30 Vsebina št. 8. J. U. O preureditvi kmetijskega pouka na Go* riškem. — Obrtno * nadaljevalno šolstvo na Go* riškem. — »Gospodarska enketa«: A. Rejec: Živi* norejske zadruge. — I. Rustja: Tobak. — /. Grašič: Kučni obrt v Istri. — »Kmetijski vestnik«: I. Riu stja: Pomanjkanje krme. — I. Rustja: Koruzni smetljaj. — Razpis nagrad. — Ponatis iz »Domo* vine«: Vipavska vina. — »Jugoslovanski posojilni* car in zadrugar«, poroča Alojzij Bajec. — A. Ba* i j ec: »Knjigovodski tečaj.« — »Zadružni glasnik«: Dr. E. Besednjak: Izmenjava zadružnega denarja. — Zadružno gibanje v Italiji. - Fr. Švara: 25 letnica Hran. in pos. v Šempetru. — A. Jerkič: Važnost če* belarstva za ljudsko blagostanje. Izdaja »Zadružna zveza« v Gorici. Tisk. »Narodne tiskarne«* v Gorici. Urednik Polde Kemperle. Hotel in restavracija v »Pri Zlatem Jelenu" v GORICI nasproti ,.Škofiji" se priporoča za obilen obisk. —1 Potrežba vedno točna. ----------- Dobe se mrzle in gorke jedi, ter domača vipavska briška in kraška vina. 2W Vedno zveže pivo! Snažne sobe vedno na razpolago. ============= A. Vida. ! 0 banka registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Piazza De Amicis (prej Kornj) it. 12, posluje vsak dan razun nedelj in praznikov. Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje 5° 0. Dovoljuje posojila na vknjižbo in poroštvo pod ugodnimi pogoji. Konsorcij stavbnih zadrug v Gorici priporoča vojnim oškodovancem, naj izročajo obnovitvena dela le Stavbnim Zadrugam, ki 50 včlanjene v Goriški zvezi in v našem konsorciju. ■■ ■ ----------------------------- — i!iko je torej preureditev kmetijskega pouka sociallna, razmeram ,in zahtevam časa primerna. Tudi jc v načrtu preureditve preskrbljeno za izpopolnitev kmetijskega pouka in sicer s prirejanjem praktičnih tečajev po deželi, katere bodo vodili 'Strokovnjaki! dež. kmetijskega urada. Talkih tečajev se je letos že Več vršilo. . Ta preureditev kmetijskega poUka bi ositala brezuspešna, če in e bi imeli sposobnih učiteljev za te šdle. Visite d tega jc deželni odbor goriški iletos otvo-ril v Gorici /kmetijski tečaj za take učitelje, kii žele poučevati v nadaljevalnih kmletJijskih šolah. Pozivu deželnega odbora se 'je odzvalo 54 slovenskih ji n 30 italKjandkih učitdljev. Tečaj se je otivoril 1. avgusta s pozdravnim govorom deželnega predsednika Dr. Pettarina in odbornika g. dr. E. Besednjaka. Redni pouk je pričel nato že drugi dan. Ker je velike važnosti, da bodo učitelji temeljito in dobro poučeni v vseh strokah kmetijstva, je učiteljski tečaij razdeiljen na dva dela. V prvem delu, ki se 'vrši ob letošnjih počitnicah se poučuje' poljedelstvo in živinoreja. V drugem delu, to je v prihodnjih šolskih počitnicah se ba poučevalo vinogradništvo, sadjarstvo, kletarstvo, mlekarstvo in druge kmetijske stroke. Približno enak jc tudi učni načrt za nadaljevalne šole, iki imajo tudi dva zimska tečaja. Od te preureditve kmetijskega pouka se upravičeno pričakuje, da bo velike splošne koristi za kmečko ljudstvo, ker bode* učitelji gotovo znali na učiteljskem tečaju pridobljeno znanje vcepiti mladini in jih obuditii .veseilje do svojega stanu in rodne grude. S tem ne ostanejo učitelji samo apostol lljud-ske izobrazbe, ampak jim je podeljena tudi važna naloga strokovnega učitelja kmečkega naraščaja. . J. U. Obrtno*nadalievalno šolstvo na Goriškem, V naših listih smo že večkrat čitaili poročila o pa so v Cerknem, Cepovanu, Dol. Otlici, Idriji in Ve* posameznih obrtno-inadaljevalnih šalah v gorišiki Tik e m Dolu. — Ali bi se ne dalo pomnožiti teh obrtnih okolici. Kolikor smo mi poučeni, vemo, da obstojajo šol, ki bi dvignile malo obrt in rokodelstvo na na= talke šale v Ajdovščini, Bovcu, Gabrovici, Kanalu, šem ozemlju? Furlanski det! dežele jih ima mnogo Komnu, Mirnu, Nabrežini, Postojni, Renčah, Sežani, več (z Gorico vred nad 30), da-si smo mi v večini. Solkanu in Tolminu. Cipkarške šale za naša dekleta Naše prebivalstvo je več ali manj obrtno — vsaj v večjih ikrajih in prav bi bilo, da bi se osnovale ©brtno-madaljevalne šole pri vsaki tro- in več-raaredni ljudski šoli ma deželi, ki bi oborožile naše male obrtnike iin rokodelce is potrebnim sitrokovinrim znanjem. V Ikmetslkih krajih se ustainovljajo vsled detlovanja deželnega odbora kmetijske nadaljevalne šole, ki tudi dosegajo svoj namen. Z obrtno-nadallje-valno šolo naj se združijo tudi gospodinjski tečaji za ljud. šoli odrastla dekleta od 14.-18. leta, kakor se je to v zadnjih dveh (lotih llepo udejstvilo v Solkanu. Vse talke šole naj so obligatoriane za ljudslki šoli odraslo mladino od 14. do 18. leta, a za starejše ulkaželjne pomočnike neobllgatorične. Saj so nam znani s/lučaji, da so že nad 25-letni mladeniči z največjim redom in najlepšim vsnehom obiskovali posamezne obritne šole lin dosegli prav lepe napredke. Urad za pospeševanje malle obnti, deželni odbor, trgoivsko-obrtna zbornica in okrajni šolski sveti naj pospešujejo z vso vnemo v celi deželi strokovna javna predavanja vseh obrtnih, rdkodelslkili in (kmetijskih panog, narodnega gospodarstva, slovenske in italijainske književnosti mn sploh znanosti, da se dvigne prosveta našega itjudsitva. Koliko več bi znali maši obrtniki iin rokodelci, aikio bi se pbmlnožillo obritno šolstvo, (kjer bi se poučevalo po faktičnih potrebah: Obrtno računstvo, spisje, kalkulacija, knjigovodstvo, strokovno, geometrijsko in projekcijsko risanje, gradivoznansitvo, stavbarstvo, lesno' iin kovimsko tehnologijo, tvarino-•snanstvo za oblačilne obrti, državozmanstvo. zdravilstvo s praktičnimi vajami itd. Tudi nekoliko« italijanskega jezilka bi se me branili radi faktičnih potreb Res mujno potrebno je, da se pomnoži obrtno šolstvo iin to n. pr. tu začrtanih principih, ker kruh služiti bode od dneva do dneva bolj težko in bolj bridko. Vsled tega pa le mad strokoivno izobrazbo, iker so konkurenčni boji v obrti, rokodelstvu iin industriji vsak dan mezmosnejši. Le poglobitev v strokovni izobrazbi daje bodočnost našemu malemu obtrniku in rokodelcu. Ta poglobitev mam pa itudi silno podpre naše zadružništvo, na katerem bo' prej ali sileli osnovano vse maše narodno gospodansitvo. Gibajmo se! Gospodarska enketa. Ker še vedno dobivamo prispevke k »Gospo« prejeli, jo še ne moremo zaključiti. Zaključili jo darski enketi« in ker par obljubljenih še nismo bomo pa vsekakor z letošnjim letnikom. Uredništvo. I V I N O R E J A Anton Rejec, Šebrelje: ŽIVINOREJSKE ZADRUGE. (Konec.) Tretji izmed glavnih namenov »Živinorejskih zadrug« naj bi bilo vodstvo rodovnika. V pravilih naj bi se ta namen navedel sledeče: »Vpelje naj se rodovnik, v katerega se vpisuje vsa za pleme sposobna živina članov na naslednji način: 1. Ime in stanovanje posestnika. 2. Datum rojstva živali. 3. Opis, barva in druga znamenj* živali. 4. Lastnosti njenih prednikov. 5. Porabnost živali, to je donos mleka, trpež« nost za delo, odebelenje za meso in trdnost zdravja. 6. Kedaj in koliko časa je bila na planinskih pašnikih. 7. Čas prodaje izven okoliša zadruge. Si Teža živali ob prodaji, in svota, ki se je za njo prejela. -v Ašf ^ Rodovnik je temeljna knjiga za zboljšanje ži« vine zadružnikov, radi tega se za mleko slabe in za rejo nesposobne živali ne vpišejo vanj. Pri zadrugi se izvolijo trije člani, dobri in spo« sobni živinorejci, kateri določujejo, katere živali se vpišejo v »rodovnik«. Dosedanji ustanovitelji »Živinorejskih zadrug« so največjo važnost polagali ravno na vodstvo ro« dovnika pri zadrugah, posestniki se jih pa ravno radi tega, ker se rodovnik stavi med njihove naj« važnejše posle, niso oprijemali. Kateri so imeli prav? Jaz bi se postavil na stran posestnikov, ker mi ne koristi gledati samo na lepoto in dobroto ži« vine, ako sem pri prodaji popolnoma navezan na milost prekupcev. Vsekakor je rodovnik za zboljšanje živinoreje velikega pomena, kar se bo pokazalo pri vsaki za« drugi čez nekaj let. Vsaka žival, ki sc določi za rejo in jo izvoljeni člani potrdijo, se vpiše v rodovnik. Vpiše se čas . rojstva, pozneje pri junicah, kdaj je postala breja, kdaj je telila, koliko mleka je imela po odstavitvi teleta, kdaj se je zopet vodila k biku, koliko časa je dajala mleko, koliko mleka je imela od enega do drugega teleta, (kar se določi, da se zmeri mleko eden dan v vsakem mesecu,) kdaj je drugič telila i. t. d. Pri bikih je vpisovati čas rojstva, ali je od dobre krave, kdaj se ga je začelo spuščati, ali so lepa in močna teleta od teh skokov in ali je pohle« ven. Kadar ni več primeren za skok naj se vpiše, kdaj se ga je rezalo ,ali je trpežen za delo, ali se brez izrednega truda in stroškov odebeli za mes« nico, koliko je tehtal ob prodaji in koliko se je zanj prejelo. Vpiše naj se tudi pri vsaki živali kdaj je bila na planinskem pašniku, koliko časa in ali je pod« vržena kaki bolezni. Da se rodovnik vodi v tem smislu, je obvezan vsak član vsake tri mesece podati vodstvu zadru« ge vse potrebne podatke o vpisani živini; naznani« ti mora katere krave so v tem času telile in koliko mleka so imele posamezne krave v teh mesecih; naznaniti, ako je določil kako tele za rejo, da se pregleda in vpiše na novo v rodovnik, ter ako je kako žival dokupil. Prodaja se pa itak zabeleži vselej takoj, ko se žival potom zadruge proda. S to naznanitvijo člani niso skoraj nič prizadeti, ker to lahko opravijo ob nedeljah, voditelj zadruge pa bi imel vsake tri mesece nekoliko več dela. Poglejmo na koristi rodovnika čez nekaj let. Kupci pridejo kupovat živali za rejo, v rodovniku vidijo vpisano za vsako žival koliko je stara, koli« ko ima mleka, ali je od dobrih prednikov, ali je zdrava, sploh imajo celo sliko živali, ni se jim bati da bodo osleparjeni, radi tega bodo živino drago plačali, ker so gotovi, kaj kupijo. Ako bi imele za« druge vpeljane rodovnike, gotovo ne bi šel nobe« den kupec po živino za rejo na sejme, ampak k za« drugam. Glavne naloge »Živinorejskih zadrug« naj bi bile: 1. Organizacija kupčije z živino in njenimi produkti, ker le na ta način pridemo do izboljšanja, ako zagotovimo živinorejcem dohodke s tem, da lahko proda, kadar je najbolj primerno za njegovo gospodarstvo. 2. Organizacija skupne paše na planinah, da se olajša posestnikom delo, pride do cenejšega vzdrževanja živine in se ista ohrani bolj zdrava. 3. Vodstvo rodovnika, s katerim se spodbujajo živinorejci, da pridejo do vzornega plemena in se povzdigne kupčija z živino za rejo. Podrobna navodila o vodstvu zadrug in drugih predmetih, ki bi k njim spadali, se določijo v pra« vilih. Zadružni zvezi v Gorici in Deželnemu kmetij« skemu uradu naj bi bila neodložljiva skrb, da takoj P O L J E D Tobak. Baje so že naši pradedje, stari Slovani žvečili neko rastlino, tki naj bi bila glasom domnev nekaterih starinoslovcev pravi naš tobak, glasom drugih pa le tobaku podobna, gotovo pa je, da so stari in-dijsiki svečeniki že davno pred Kristusom sežigali neko rastlino, katere dim jih je omamljal in baje so dobili na ta način sposobnost prorokovanja. Tudi od drugih strani starega sveta imamo vesti, da so tam že od davna poznali rastline, katerih dim omami človeka, ne vemo pa, ali se de rastline krijejo z našim tobakom ali ne, Iker ima tobak -svoj izivnr po 'najnovejših raziskovanjih 'iz Amerike, od koder smo dobili tudi krompir in koruzo, in so ga prinesli v Evropo Španci in Portugizi. Od kod izvira tobak, za mas ni važno, pač pa je gotovo, da ljubi tobak velik deli moških in da so ga 'vzljubile v zadnjem času tudi mnoge ženske, in da ga Turkinje (kadijo kot Turkinje. Gojenje tobaka je za nekatere pokrajine velike važnosti, predvsem za kmetski stan cunih’ pokrajin, kjer tvorni ponekod glavni vir dohodkov. Tu moremo omeniti predvsem bolgairsko, grško din jugoslovansko Macedonijo, dede Bosne in Hercegovine, dele južne Rusije itd. Več ali manj se goji -skoraj v vsak! državi in tudi v maši ožji domovini izgleda. da bo prišel do veljave, posebno v Istri, kjer se vodi precejšnja agitacija za gojenje istega in to od poluradne in tudi od uradne strani. Pri tras se je začela širiti agitacija za gojenje tobaka vsled tega, ker je naša pokrajina priključena Italiji, državi, ki ima minogo vina in ga proiizvaja z mafnjšimi stroški kot se proizvaja v Julijski Krajini. Mallo vlogo je igralo tudi dejstvo, da je italijanski tobak za naš okus zelo Slab lin celo slabši kot je bil v bivši Avstriji malovredni vojni itobačmi nadomestek, dočim so Italijani -iz -starih pokrajin kraljestva globoko prepričani, da ni na celem svetu boljših cigaret kot so Maced-cmia im Giubeck. Tobak se more gojiti v vseh ornih krajih, kjer uspeva trta in celo še več, povsod tam, kjer vsaj štiri mesece ne zmrz-ava. Seveda je precejšnja razlika kakovosti med ornim, ki raste v pripravnih pričneta z ustanovi j en jem »živinorejskih zadrug« in »vnovčevalnice za živino«. S tem končam to razpravo in želim v korist stvari, da bi se oglasili tudi drugi, ki jih zanima za« deva, ter podali svoje misli v Gospodarskem listu. Čim več glasov se sliši, tem lažje se bodo sestavila odgovarjajoča pravila. E L S T V O. legali in onim ki še za sillo uspeva. Pri nas je podnebje za gojenje sicer zelo ugodno, mi pa tako ugoden prirodni sestav zemlje. V Julijska Krajini Je zemlja v splošnem zelo uboga na kalliju, ki je predpogoj primerne količine in dobre kakovosti listov. Ako me vsebuje tobak dovolj (kalija — okoli 6% pe-peila —, -tedaj slabo tli in se mnogo nižje ceni. To-bakogojci bi morali v mašiih pokrajinah uporabljati mnogo kalijevih gnojil. Tobak zahteva tudi gotov red (kolobaremja, to je da sme rasti šele črez gotovo število (let na isti zemlji in da so gotove rastline najbolj pripravne kot predsadež. Glede enega in drugega bi se moglo odpohtoči s primernim poukom, težje pa je rešiti vprašanje vode, katere tobak sicer preveč ne potrebuje a vendar se je opazilo pri dosedanjih poiztkusih v Istri — kjer sio različni toba-kogojci ustanovilii tudi že eno skladiščno zadrugo za sušenje in vpakaranje, da je dohodek od tobaka ravno vsled suše zelo pičel. Za gojenje tobaka je potrebna precejšnja inteligenca gojiteljev. Gotovo je pri nas ljudstvo inteligentnejše in bolj šolano kot je recimo v Macedoniji, a pomisliti mo-ramo na to, da je tam gojenje tobaka že prešlo v meso in kri in zato tam tobak pravilno goje. Drugače je tam, kjer se mora vsemu šele priučiti lin ini-so -v krvi vse različne umetnosti, (ki jih to-balkogojstvo, posebno pravilno konzerviranje zahteva in je nevarnost, da bi ponesrečen poizkus onemogočil za vedno gojitev in morebitni važni dohodek. Letos (1922) se je -opazilo -v'Istri, kjer se je posadilo že precejšnje površine, da je bil tobak prepozno posejan na gredice in -vsled tega tuda prepozno presajen ina njive. Zelo ;važno vprašanje je tudi vprašanje momo-pdlskih določb. Te določbe -so -take, da bi se zdele našim ljudem, ki niso vajeni tobakogojstva, za prvi hip gotovo smešne, — štetje rastlin 'ter naknadno šteitje listov —- kakor bi se zdele nekatere druge določbe isamo nadležne. Za vsakega kmeta in vsakega proizvajalca je velevažno tudi vprašanje oddajne cene, ki je bila letos določena v Istri na 300 L za q suhih listov. • Nimam namena povzročiti, da se pri nas opusti gojitev tobaka Ikalkotr tud/i nočem delati propagande smatrati tobaka za nadomestek trti, temveč koruzi, zanj, hotel sem v predstoječem le opozoriti na par ker leži večina naših vinogradov na taki zemlji iin v stvari in sicer popolnoma nepristransko. Ali naj sc taki legi, ki sploh ni za drugo kod za vinograd iin sc goji tobak ali ne, ta odločitev bi rnoraila pasti kmalu isti goji tudi popolnoma drugače kot tobak. Po mo- ali vsaj bi bilo želeti, da se celotno vprašanje kmalu jem mnenju in v p oštevajoč današnje in povojne ce- praktično vzame v roke iin se osvetli od vseh strani, ne spiloh, se vinogradništvo izplača, ne izplača se Potrebni poizkus« se pa ne bi smeli vršiti samo na pa, oziroma večji prihod bi mogfli imeiti naši kmeto- Par mestih — starih poizkuševallišoih — temveč valci od drugih rastlin, kot ga imajo od koruze. V povsod tam, (kjer se misli da bi bilo tobakogojstvo tem oziru naj se blagovoli primerjati cene krompirju velikega pomena. Moje mnenje je, da se ne sme m koruzi. Ing. Rustja. DOMAČA O 0 R T. G. župnik Grašič nam je poslal o domači obrti v Istri sledeča zanimiva razmišljanja: Kučni obrt. Odbor za gospodarsku enketu je baš dobro po-gotlio, Ikad je uzeo u svoj program li Lkučni obrt iili dornaču industriji!. To je nadopunjak 'razumnomu gospodarstvu. Naš seljalk je večiin dijelom siednji poisjednik. Može obavljati svoje postave i još mu Ikiaitkad preostaje vremena. To virijeme trieba izrabiti, a najbolje se to postizava ikučnim obrtom. Ima pokrajina, gdje 'se mjesbo it o ga virši 't. z. se-ljačka trgovina mavlastito sa marvom ili zemalljskim plodovima. Tim načinom pomnožaivaiju se u gospodarstvu prihodi, stiče se niovac za svalkdanje potrebe u obi-i telili, te se onalko usavršava gospodarstvo. Jedino na taj način uzdržali su se medju Slovencima seljaoki domovi u razmjerno dobrom ekonornsikoni stanju, i narod se je digao ina visoki stepen prosvjete. Kučni obrt je od veililke važnosti takodjer u mioralnom pogledu. Bave se njirne itada, kad hi inače lijančarili, i to obično ii mladji članovi obitelji, da time štogod zasluže. Pobuda je to ii poticaj, koji na-vadja mladog čovjeka na šitednju te uzgaja za rana samostalnost u gospodarenju. Domača lindustrija je pako i tijesno spojena sa poiljodjelstvom, n. pr. gojenje lana, konoplje; u sa-vezu je sa manvogojstvom n. pr. ovčarstvom. Sulk narstvo i tlkalački zairoat su dio ratairstva. U Istri bijahu u pnošlim vremenima obilato zaposleni s u k n a ir i i t k a il c i jer su gojtiili imten-zivniije ovce i više sijali Ikonoplju. Nije se. to još po-sve zanemarilo, ino upottrebljava se u sadašnjosti u manjoij mjeri. To bi trebalo tako obnoviiiti i usavr-šiti, da bi odgovaralo modernim zahtjevtima. Oblasti bi morale to podupirati. Nasuproit tomu vidimo če-sito, da mjerodav,ni kirugovi priječe razvoj domače industrije. Priredjeno tkano sulkno n. pr. (treba dati u pranje i stupanje. Nešto se to čini u Istri u mlinovi-ma u okolici pazi trsko j i u buzetskoj dolini. Učkari 11. pr. nemaju mlinova, i zato moraju šiljati sukno za stupanje na Riječinu. No danes bi tako došli n sulkob sa stražama na giranici radi pllaoanja carine, — jer je Rijeka izvan države. Na molbu za dozvoln besplatnog prenosa sukna u mimo ve i natrag stiigao je miječan odgovor, jer da to nrije predvidjeuo miti do^ pušteno po opsitoječim earinarslkim propisima Ako je to formalno opravdano, stvarno indje. Siromašan si narod — ne može pribaiviti odpelo od svoje robe, jer sč oblasti jjube u malenlkostima. Uz spomenute vrsti kuenog obrta udomačeno je u Istri u Čičariji, gdje ima de šuma, it g 1 j a r s t v o. Našii su (ljudi opsikrbljiivali u prošlasti Trst i ostale pomorske gradove sa ugljevljem od bukve, — a cane to još i dandanas. Mnogi su isri Istrani stekli ugtljarstvom lijepo, iinanje. U selu Mune u sjevernoj Istri bijaše u svoje doba veoma razvita industrija sa domači m o c t o m. Ondješnji stanovnici imadjahu još iz vremena avstr, carice Marije Terezije posebnu dozvoln za to, te su se posluživali tim privilegijem po čita-voj bivšoj Avstriji. U Munama imaju žene posebnu inarodnu nošnju, k o ja se odlikuje lijepim bojadisajuim vezivom i narodnoin ornamenrtiikom. U više mjesfca po Istri (in. pr. Grožnjan, Žminj, Kanfanar, Vodnjan) bavio ise ue pučainsitvo Mesarstvom, naravski više primitivnim načinom, ia ne sa modernim Strojevima Ikao n. pr. u Nabrežini. Istra baš obiluje lijepim kamenom, zato se ne bi smjejio to zanemariti. Šteta, da se sada gotovo ništa ne giradi, a zato ii Mesarstvo ne može uspijevati. R a č v a r s t v o je po Istni rašiireno svuda, gdje se narod bavi vinogradarstvoin. Izradba kosira, motika jošte se uzdržaje na Piranštini. Ondje i na La* binštini bilo 'je pred dvadeset godina rašiireno o p a n-č a t s t v o. Seljaci su maime u slobodno vrijeme strojili kože na posebni način, te lizradjivali opanlke. Ta vrst obuče bijaše krepka ii laika za hodarnje po Ikame- nitim putevima. U RaJkilju kraj Pule se bavi pučaimsitivo lončarstvom tte prevaža lonce rna sajmišta. — Opekarstvo t. j. pečenje opeka ii žljebova za zgrade obavilja se modernim načinom u Cerovlju i Borutu >kraj Pazina. D ir v o d j e ll is t v o je prilično rašireno u Liburniji, gdje se malaze lijepe bukove šume. M1 ii in a r s t v o je rašireno kraj večih voda u zimi, a i u drugo doba giodiine, kad poitooi po kisi narastu. Šume se danas izrabljuju nerazumno, često vandalski. A)ko se to ne zaprdlječi, do malo godiina ine če biti materijah ni za drvodjelstvo, ni za ugtjarstvo. U Liburniji (Beršeč, Moščenice i Lovrain) zinade sc narod okoristiti šahiranjem lišča i zrnja lovorova, salvije, mente i ružmanina. To se prodava svježe i suho. U srednjoj Istri bere se mnogo smrek ve za pečenje ralkije. Pletenje mreža za ribarstvo je u rukama inaših ribara, koji se bave tim zanatom. U predraitno vrijeme pokušalo se uvesti u pokrajina Ik o š a r a š t v o za mušikarce u Oprttlju, Pazinu, Bermu i Sv. Petru v Šumi. Potrebito bi bilo to obnoviti radi izvoza groždja. U tu svrhu bi naravski trebado gojiti vrbu. Bivši škotski nadzornik Fr. Barbalič je praredlo po slovens/kom izvonniku knjigu: Gojenje vrbe. No čitava naklada bila je uiništeina prigodom uništenja tiislkare u Pazinu. Pletenje pojedinih sastavina mreža za odjela i pokrivala je promicao »Ured za širenje domače industrije« u Beču: u Podgradu, na Otoku Krku a u Bermu. Sada je i to obustavljeno. Naš narod u Istri, ima za nični rad velike sposobnosti, ikoje su žalibože »zakopani talenti«. Pučka bi škola mogla mnogo pripomoči u toni pogledu, kad bi se u njoj uvedlo ručni irad ii za dje-čake. To je pokušao spomenuti nadzornik Barbalič u Bermu, te je postigao krasne uspjehe. Ručnim se radom budi več kod dijece — zanimanje za ruko-djelsitvo. Neki vole raditi sa drvom, drugi sa ilovačom. Učanicima, koji bi pokaživa!! najviše talenta, morali bi dati priliku, da se usavrše na obrtnim školama. Nadajmo se, da če se kr. vlada uvjeriti oi koristi kučnog obrta i pripomoči našemu narodu obnov-ljenjem kučnog obrta do boljeg blagostanja. Kmetijski vestnik. POMANJKANJE KRME. Vsled posledic lansike in letošnje suše bo vladalo letos splošno pomanjkanje krme. V Julijski Krajini niso sicer vsi okraji enako trpeli — najbolj sita trpela Istra in Kras — in bo v nekaterih okrajih celo nekaj na prodaj, vendar moremo z mirno vestjo trditi, da bo potrebovala Julijska Krajina uvoza vsaj nekaj tisoč vagonov, ako bo hotela prehraniti vso sedanjo živino do nove košnje. Lansko* leto se 'je uvozilo v Julijsiko Krajino precej krme iz Italije, posebno iz okolice Ravene, ki je prava zakladnica krme. Cene so bile precej visoke, posebno vsled visokih železniških tarifov, letos pa bodo za mnogo višje in to iz sledečih razlogov: 1. Lansko ileto ni Italija mnogo trpeila vsled suše in je bila košnja sorazmerno obilna, dočim so letos trpele vse italjanske province in one v Južni Italiji izgledajo po poročilih še bolj žalostno kot pri nas. Pridelalo se je mnogo manj krme in so danes cene na mestu v Raveni in drugod višje, kot so bile lani za krmo postavljeno na katerikoli kolodvor Julijske Krajine. 2. Drugi in sicer zelo važnti irazlog je Izvoz krme v Jugoslavijo in na Cehoslovaško. Na prvi pogled se čudno zdi, da Italija izvaža krmo in sicer v take države kot je Jugoslavija in Čehoslovaška, res pa je le, da je prešlo italjansko mejo za Jugoslavijo in Ce-hoslovaško precej tisoč vagonov. Ta izvoz je bH mogoč vsled zelo nizkih železniških tarifov, ki so bili dogovorjeni med Italijo in Cehoslovaško in so znašali 5.— L po q iz Forli ali Ravene do Cmunta (Gmiind), dočim znašajo isti tiz Ravene in bližnjih krajev do Gorice okoli 7.— L. V Jugoslavijo se je izvozilo največ krme po morju. Vsled navedenih dveh razlogov in iz teh izvane špekulacije se je dvignila cena krme na mestu v Italiji od 55—80,— L seveda z ozirom na kraj in ali je seno prve košnje (maggengo) ali je otava (agosta-no), pri čemur je pripomniti, da je seno vedno za vsaj 10 L dražje koit otava, ker vsebuje sorazmerno mnogo več hranilnih snovi. Umevno je, da ni moglo ministrstvo poljedelstva mirno gledaiti nadailnjega Izvoza krme In je vsled tega država sredi avgusta prepovedala izvoz. Mogoče je, da bo ta prepoved potisnila cene navzdol, a gotovo ne za mnogo, ker je sploh malo krme na razpolago in povpraševanje po isti nič manjše. Posledica pomanjkanja krme je navadno nizka cena živini in v tem oziru lahko opažamo, da gredo cene za živo težo dol in to ne samo pri nas, temveč po celi Italiji. Mnogi živinorejci, ki se zavedajo, da ne bodo mogli prehraniti vseh glav, silijo s svojo ži- vino nafrg, ker pa je malo kupcev, ker je ponudba večja kot povpraševanje, gredo cene navzdol. Bogastvo kmetovalca se ceni pri nas po tem, koliko glav goveje živine redi ali koliko hi vina pridela. To je staro merilo in tudi dovolj pravilno, seveda ne vedno in povsod. Z odprodajo goveje živine se bo blagostanje kmetovalcev gotovo zmanjšalo, iz-kupljeni denar ne bo naložen v hranilnice temveč se ga bo največ porabilo doma, in to vsled tega, ker je zelo malo drugih dohodkov. Na ta mačin se bo počasi kradla revščina v marsikatero kmetsko hišo in to revščino bo težko, težko odpraviti. Skoiro povsod je živinorelja podlaga blagostanju kmetskega stanu. Od iste dobimo mleko, teleta in gnoj. Brez gnoja ni pravega poljedeljstva, ker njiva brez gnoja ne rodi. Z ozirom na to in iz mnogo drugih razlogov, moramo storiti vse potrebne korake, f da svojo živimo kolikor mogoče ohranimo! pri .isti mo-: či, (kot smo jo imeli do sedaj. Prvo, kar moiremo storiti v tem oziru, je to, da s krmo štedimo in dapokla-damo živini le itoliiko koiiilkior potrebuje. V item oziru se opaža večkrat velikanska potrata. Drugič, si moramo nabaviti čim največ krme in v tem oziru bi bilo pripomniti, da se žalibog zgublja navada zbrati ves plevel po vinogradih in ob redih trt ter ga vporab-ljati za krmo. To delajo danes žalibog samo še oni, katerim pravimo, da so starokopitni. Iz stališča zatiranja plevela ni sicer priporočati, da se plevel po-krmi, ker pridejo semena potom odpadkov zopet na njivo, a vendar je to mnogo bolje, ker se ga na ta način mnogoveč uniči, kakor da ga pustimo na ni-vi, da se razcvete, oplodi in otrese. Ker je navadno največje pomanjkanje krme spomladi, bi bilo nujno potrebno, da bi naši kmetje sejali čimnajveč laške detelje (»svinjske detelje« v tržaški okolici, inkarnatke) ter tako dobili krmo, ko je natjbollj potrebujejo. Svetujemo ivsalkemu, da prečita članek o laški detelji v št. 7 Gospodarskega lista. Glede krmilnih rastlin bodo morali naši kmetovalci skrbeti tudi za talke rastline, ki prenašajo bolje srašo, kot navadne detelje in trave, V tem oziru bi morali vpošitevaitii predvsem esparzeto (turško deteljo), katere je na vseli travnikih mnogo in je izborna krma. Seveda mora priti vpoštev predvsem dvokošna vrsta. — V zadnjem času so naši kmetovalci uvideli tudi važnost sejanja koruze na krmo, ki da precej in zelo tečne krme. Vendar bi bilo želeti, da bi se te še več sejalo. Marsikdo bo 'letos odprodal eno ali še več živin-čet, a prosil ga bi, da stori prej vse miogoče, predmo to stori. Ne se pustiti zapeljati od visokih cen sena in prodati živino in seno; res izkupiti se more na ta način marsikatera lira, ki pa bo slabo teknila, in če bo, bo gotovo zgubljena za gospodarstvo. ing, Rusija. KORUZNI SMETLJAJ. Na njivah, kjer raste koruza, se vidi zelo mnogo smetljaja. Na enih rastlinah je napaden moški cvet (zastavice), na drugih klas, na tretjih stebli, na četrtih eno in drugo. So leta, ko uniči smetljaj 5% in več pridelka. Naši kmetovalci se sicer bore proti tej bolezni, a je ne morejo popol* noma zatreti, ker je dovolj ne poznajo. Smetljaj se imenuje med znanstvenim svetom Ustilage Maydis (v znanstvenem svetu imajo vse rastline in bolezni latinska imena) in spada k bo* leznim prašnicam, to so bolezni, ki se razmnožuješ jo potom črnega prahu, katerega najmanjši del —: s prostim očesom neviden — so trosi, ki so klica bolezni. Smetljaj je vedno posledica bivše bolezni in nastane na ta način, da tros prezimi na njivi ali da ga prinesemo na polje med gnojem ali seme* nom, ali da ga veter prenese iz bolne rastline na zdravo. Ako opazujemo na koruzi eno krasto smetlja* ja, vidimo da se ta krasta vedno bolj in bolj veča, da se razvija. Pri začetku je krasta svetlikasta, po« staja pa vedno bolj in bolj temna, končno se raz? poči in iz nje se vsuje črn prah — trosi. Ako pade tros na mlade dele rastline ali v primerno s gnojno* razstopnino, se razvijejo iz njega majhna telesca, ki jih imenujemo konidije in ki so pravi povzroči* telj smetljaja. Ako pride en konidij na mladi del rastline (za listom, na klasu, zastavici itd.) zraste krasta, pri začetku majhna in svetlikasta, potem vedno večja in temnejša, ki naposled razpoči, ter se iz nje vsuje črn prah itd. Naši kmetovalci uničujejo to bolezen na ta način, da požanjejo smetljiva stebla ter odnesejo cela domov in jih dajo živalim za krmo, od koder gredo ostanki na gnoj, mnogokrat pa puste kraste tudi na njivi. Ako pride krasta*smetljaj na gnoj, potuje z istim zopet na polje in bolezen nastane zopet. Ako pa je ostala na polju, je temverjetnej* še, da bo prihodnje leto v okolici mnogo več smet* ljive koruze, ker smetljaj ima to lastnost, da pre* zimi najhujše zime in ohrani svojo kaljivost skozi par let. S takim ravnanjem gotovo ne bomo zatrli smetljaja. Proti smetljaju je samo eno sredstvo in to je odbiranje bolnih rastlin in uničenje vseh bol* nih delov potom ognja: sežgati jih je treba. Klice bolezni na zrnju — semenu — se pa uniči na ta na* čin, da se potukne neposredno pred setvijo zrnje v \ % razstopnino modre galice ali pa v 15% vod* no raztopnino formalina in se pusti tam 10 minut. Drugi način je bolji, ker modra galica ima slab vpliv na kaljivost. Rusija. Razpis nagrad za vzpostavite^ po vojni poškodovanih krajev soriške dežele in njej pridruženih okrajev. Odbor za obnovo Goriške s sedežem pri deželnem odboru v Gorici razpisuje več nagrad za obnovitev kmetijskih gospodarstev, industrijskih podjetij in zasebne nepremične (lastnine, ki je bila poškodovana po vojni. Sredstva v to svrho je dal na razpolago deželni zemljiško -f kreditni zavod v Gorioi in pa zvezni kreditni zavod za obnovo beneških pokrajin v Benetkah. Natečaj zasleduje namen vzpodbuditi de-želane k plemenitemu medsebojnemu tekmovanju pri vzpostavljanju kmetijskih gospodarstev, industrijskih podjetij in poškodovane zasebne (lastnine nasploh; po drugi sitrani pa obrniti hvaležno pozornost dežele na one zasebnike", ki so vsled lastne pobude z uspehom prispevala k obnovi poškodovanih občin. Načrt natečaja: Vrsta A. Dela in pobude splošnega značaja, 'ki so uspešno prispevale k obnavljanju oele poškodovane pokrajine: Zlata svetinja: velika in mala; več drugih zlatih, srebrnih in bronastih svetinj, katerih število določa prisojevaina komisija. Vrsta B. Občine, ki so na ilastno pobudo oziroma na pobudo svojih občanov kljub raznim zaprekam na hiiter in umen način uspešno prispevale k lastni ureditvi : Velika zlata svetinja; več drugih zlatih, srebrnih in bronastih svetinj, Ikojih število določi prisoje-vailna komisija. Vrsta C. I. Kmetijska gospodarstva (vštevši paš« nike in gozdove): a) velika gospodarstva, obstoječa iz enega ali več posestev, ki so oddana v najem proti plačilu najemnine bodisi v pridelkih bodisi v gotovini ali se nahajajo) v laistni irežiji in kojih površina presega 100 hektarjev. Nagrade: velika zlata svetinja, dve zlati svetinji, 5 srebrnih svetinj, 10 bronastih svetinj. in kojih površina presega 100 hektarjev. Nagrade: velika zlata svetinja, dve zlati svetinji, 5 srebrnih svetinj, 10 bronastih svetinj. b) Srednja gospodarstva, obstoječa iz enega ali več posestev, ki so oddana v najem proti plačevanju najemnine bodisi v pridelkih bodiisi v gotovini ali se nahajajo v ilastni režiji, kojih površina znaša inajveč 100 hektarjev. Nagrade: I. darilo L 5000.—, pet II. daril po L 2000.— L 10000.—, deset III. daril po L 500.— L 5000.—. c) Mala gospodarstva, kojih površina znaša največ 15 hektarjev. Nagrade: I. darilo L 8000.—, pet II. danil po L 2000.— L 10000.—, deset III. daril po L 1000.— L 10000.—. II. Industrijska podjetja (vstevši gostilniške o-brate: a) velika in srednja, ki so znatne važnosti za gospodarstvo cele pokrajine bodisi vsled narave svojih Izdelkov bodisi vsled števila zaposlenih delavcev. Nagrade: velika zlata svetinja, dve zlata svetinji, pet srebrnih svetinj, deset bronastih svetinj. b) Mala ki so le krajevnega pomena in sicer posebno v kmetijskem, socijalnem in zadružnem oziru. Nagrade: I. darilo L 8000.—, pet II. darili po L 2000.— L 10000.—, deset III. daril po L 1000.— L 10000.—. PRAVILNIK. C 1 e n 1. — Natečaja se lahko udeležijo vsi, ki so utrpelii škodo v goriški deželi in v njej pridruženih okrajih. C1 e n 2. — Kdor se namerava udeležiti natečaja mora predložiti svojo prošnjo odboru za obnovo Goriške s sedežem pri deželnem odboru v Gorici najkasneje do 30. septembra 1922. V prošnji naj označi vrsto, v katero želi biti vpisan. C1 e n 3. — Prošnji naj se priloži popolno, točno in podrobno poročilo o izvršenih delih in o vidikih, po katerih se je obnavljala lastnina; poročilo naj se opremi z vsemi listinami, ki dokazujejo resničnost navedenih podatkov. Kot listine bodo posebno koristne slike nepremičnin v stainju poškodbe ali po-rušenja in v stanju njihove vzpostave. Pri malih kmetijskih gospodarstvih je popis lahko bolj splošen. Obsegati pa mora na vsak način v dovolj jasni obliki označbo« izvršenih ali ivršeaih se del in vidike, po katerih se oziroma se je obnavljalo in uporabljalo sredstva. Č 1 e n 4. — Prošnja, s katero se posameznik u-deieži natečaja, da članom prisojevallne komisije pravico, da smejo na licu mesta izvršiti oglede, Iki jih smatrajo za potrebne. Prosilci se obvežejo dalje dati prisojevalni komisiji na razpolago vse podatke in listine, ki bi jih ta zahtevala, da si ustvari svojo sodbo o izvršenem delu. C 1 e n 5. — Vrstni red se bo opiral na sledeče splošne vidike: a) najkrajša doba, v kateri se je lastnina vzpostavila; b) pičlost in pomanjkanje državnih in drugih podpor; c) umnost načinov vzpostavljanja in obnavljanja. Č1 e n 6. — Prisojanje nagrad za kmetijska gospodarstva se bo opiralo na umnost načinov, po katetrih so se gospodarstva obnavljala, na izpopolnjevanje števila goveje živine, na vrednost vzpostavljenih zemljišč, na izvršitev novih nasadov, na ureditev kmetijskih poslopij in pritiklin ter posestev na sploh, vedno pa z ozirom na posebni pogoje, v katerih se nahaja kmetijstvo v kraju in v deželi. Č1 e n 7. — Prisojanje nagrad za velika industrijska podjetja se bo opiralo na izboljšave, ki so se napravile pri razvrstitvi posameznih stavb in pri uporabljanju gradbenih načinov, na stroje bodisi da se. uporabljajo za proizvajanje energije ali izdelkov, na način proizvajanja, na obseg proizvajalne zmožnosti in na postopanje z uslužbenci (uradniška in de-lavška stanovanja, jedilnice, kopalnice, čitaslnice, zbirališča). Č 1 e n 8. — Za prisojanje nagrad pni malih o-britiniih podjetjih bo komisija upoštevala, razun pirej označenih splošnih vidikov, naravno važnost podjetij s posebnim ozirom na krajevne šege in običaje in na koristi, ki jih ima skupnost od njih v gospodarskem in posebno pa v socijalnem oziru. Č 1 e n 9. — Za vrsto A in B bo komisija sestavljena: iz odposlanca odbora za obnovo Goriške; iz člana upravnega sveta zveznega kreditnega zavoda in iz člana varuštva deželnega zemljišlko-kreditnega zavoda v Gorici; iz ravnatelja deželnega tehničnega urada; iz odposlanca deželnega odbora; iz dveh zastopnikov zveze zadrug vojnih oškodovancev Gori-škio-Gradiščanske. a) Za vrsto C I.: iz člana uprav, sveta zveznega kredit, zavoda in iz člana varuštva dež. zemljiško-kreditnega zavoda v Gorici; iz načelnika kmetijskega urada zveznega kreditnega zavoda in iz deželnega kmetijskega urada v Gorici; iz dveh zastopnikov kmetijskih organizacij; iz zastopnika kmetovalcev; b) Za vrsto C II.: iz člana upravnega sveta zveznega kreditnega zavoda in iz člana varuštva deželnega zemljiško-kreditnega zavoda v Gorici; iz načelnika tehničnega urada zveznega kreditnega zavoda in iz deželnega tehničnega urada; iz dveh tehnikov, ki jih označi udruženje inženerjev v Gorici;‘iz zastopnika obrtnikov. Člen 10. — Prisojevatlne komisije bodo morale končati svoje deilo (pregledovanje, klasifikacije in vrstni red) najkasneje do 31. decembra 1922. Člen 11. — Nagrade se nakažejo in razdelijo najkasneje do 31. januarja 1923. Predsednik: (Dott. Pettarln). VIPAVSKA VINA. V tedniku »Domovina«, ki je v sedemdesetih letih izhajal v Gorici smo naleteli v št. 35 od 28. Vlil. 1868 na zanimiv sestavek »Ipavska vina«, katerega v naslednjem ponatiskujemo. Pisec ni podpisan. Že v čitalnicah se je prašalo, kaj je storiti, da bi bila vina po Ipavskem bolj stanovitna. Toda možje, ki so sprožili to misel, bili so večidel tujci, ki ga svoj živi dan niso kapljice napravili niti napraviti videli; zato niso dali Ipavci vere njih besedam. Ipavec ne porajta za puhlo besedo; pokaži mu v djanji njegovo korist, potem si bo noč in dan glavo belil, da bi te v vednosti dotekel. Zatorej rečem: Ta stvar naj ne zaspi, marveč naj jo v preudarek vzamejo razumni možaki, ki so se pod trto ro- dili, a ne kaki gorski krompirjevci, ki ga še piti ne znajo. Očita se nam, da je naše vince že v svojem bitju nekako nestanovitno, ter da je malo upanja, da pridemo kedaj na bolje. Kdor koli je našo dolino prehodil, lahko ve, kako ilažnjive so te besede. Kaiilko vina je v naši dolini, ki se čez leto pije, in koliko ga Kranjci in Primorci iz doline izpeljejo, ki več kot eno leto obstoji; se ve da, ne vsako vino, ne v vsakem hramu, tudi ne pri vsakem kmetu; vse pride na to, pri Ikafcem vinoirejcu si vino vkupii Ni moj namen tu vinorejo prerešetavati, marveč metnim vam le pokazati nektere glavne in bolj očitne napake, ki sta« novitnost našega vina ovirajo. Prva napaka je lega mnogih vinogradov. Vinograd, ki v Čaven gleda, ne dalja nikdar takega vina, kakor uni, kii naravnost v sonce preži. To potrduje skušnja; to se pa tudi samo ob sebi razume. Senca škodi slasti in trdnobi. Mnogo je v narboljših vinskih krajih zlasti med Rihenbeir-gom in Šmarjami za nograde prav pripravnih puščav, ki so proti solncu obrnjene, ali naš kmet pravi, da so mu nekako od rok. Kjer gre za lep dobiček, se ne sme gledati na priročnost. Tržanom ni pre od rok, nad Slapom notri pod sv. Pavlom vinograde izdelovati. Ni ga vinograda, kjer vse grozdje hkrati dozori. To, ki je v senci, ne dozori tako hitro, kakor uno, ki je na javnem. Kdor pa ob trgatvi vse hkratu trže ter zeleno in dozorelo v isto posodo tlači, ne bo irfl^l nikdar stanovitnega vina. Ločiti je treba. Potrži najprej dozorelo, potem pa čakaj nekoliko, da to, kar je zelenega, dozori in bode kakor uno prvo; potem boš videl, kakšno bo vino. Dvojna bo trgatev, toda eno bo vince, dobro, trdno in stanovitno. Karkoli zmešnjava zida, ima le kratek obstanek. To ti je-postava narave; ona velja v dušnem in materialnem življenju, in tudi v vinoreji; narava si je dosledna. V naši dolini se nahaja v istem vinogradu to-likovrstnih trt, da je kaj: Garganija, gleria, osipka, znedica, pinjolec, korbijan, rifošk, marbijena trta, pergulin, misklirjeva trta, movtonova trta in Bog vč, kaj še vse. če ena ne rodi, si misli smet, bo rodila druga. Ali ravno ta zmes, ta različnost trt mnogo pripomore, da vino ni stanovitno. Za naše vinograde je najbolji trta garganija; ona drži Ipavca po koncu; kdor si jo po vinogradih skoz in skoz nasadi, vrgla mu bo gotovo več dobička kot pa taka zmes, ki vinu le ceno jemlje. Še trdoglavniši je naš kmet pri kuhanju vina, Hrvatje kuhajo vino po 8 dni in še več, zato jim po 15 let zdravo ostane. Naš kmet pa se drži le starega kopita. Toliko ur, je rekel ranik oče, in nič več; to mu je nauk sv. pisma. Pri kuhanju vina ni treba gledati na uro, marveč pokuševati vino; ni treba gledati, da bode mehko, marveč, da bode trdno in stanovitno, če tudi nekoliko vreže. Trdo vino; kakor skušnja uči, se še lože proda, kakor mehko, ker je bolj stanovitno. — Četrta nesreča v tej zadevi je zani-krnost v presnemanji vina. Ipavec ne presname vina do velike sile; pravi, da se ga s presneinanjem preveč pozgubi; revež, dostikrat to delo v svojo škodo odnaša. Vince je trtni sad; ono se drži iste postave, kakor trta. Kedar trta razodeva svoje življenje v vinogradu, takrat ga razodeva tudi vino v sodu, ker vre in se peni in s tem kliče kmeta, da naj ga pres sname. Po tem takem je treba vino trikrat presneti. Ko trta poganja, ko cvete in ko gmeca ali ko grozdje mehko postaja. Kar omenjene napake vina ne kvarijo, pospešujejo še slabi hrami njegovo nestanovitnost. Nikjer ni naš kmet tako varčen, kakor pri zidanji. Za košček zidu meni, da bo ob vse. Zato so naši hrami večidel nizki, površni, zatohli, včasih celo vlažni. Ni čuda, da v takih hramih vino nima obstanka. Poseben nepokoj dela vinu tudi veter, ki po naši dolini navadno razsaja. Ne da se misliti, koliko moči ima veter do vina. Kjer koli brizga pred hramom, je kmalu vino megleno. Hočete imeti stanovitna vina, zidajte obokane (velbane) hramove na suhih, pred vetrom zavarovanih krajih, v ktere tudi solnce ne seže; izkopajte jih v zemljo po 2 sežnja globoko, poskrbite jim okenca na nasprotnih straneh, da ne bo manjkalo čistega zraka v hramu, potem ne bo dolgo resnica, kar je nekdaj B. Babo rekel: Blagor drugim vinskim krajem, dokler Ipavci vina delati ne znajo. Kmetovalcem. Dobre jaslli, dobra žtviina, dober gnoj! (Italijanski pregovor.) Golobi in kunci. Kdoir ima v hiši golobe iin ikunce, ima doma mesniao, praivijo Sicriilijanci. Občinske in provincialne doklade v 1. 1921. — Pod tem naslovom je dal na svetlo odvetnik Alfredo Tamburini (Bologna, ivia Parigi, 2, ( medprdvtincialna agrarna zveza) ztairko odlokov V. oddelka državnega sveta. Brani agraroe, češ da občine in province navaljujejjo stroške zvišanih izdaitikov edinole na zemljiško posest. In kaj naj rečejo davkoplačevalci maviih pokrajin, iki plačujejo izravne davlke po avstrijskem, ineiaravne po italijanskem sistemu, to se pravi, da so dvojno obdačeni. Naši davkoplačevalci so dvoživke avstro-italliijartslke, latifondisti v meporuše-nih (krajih Ikraljevine so za fiskalno upravo enožtvke. »Jugoslovanski posojilničar in zadrugar«. Pod zgornjim naslovom je izšla 'knjiga lizpod peresa našega staroste na zadružnem polju, gospoda Ivana Lapanje v Krškem. Ker obsega ta knjiga zlate nauke za vse sodelavce naših denarnih zavodov, si štejem v prijetno dolžnost, da pobližje seznanim ž nljo v prvi vrsti vse naše zadrugarje in posojilničar je, v drugi vrsti pa one, ki se hočejo posvetiiti zadružništvu. Teoretični del te knjige nam pove, kako velilke važnosti za kmetsko ljudstvo so naše posojilnice in zadruge, potem opisuje zgodoviino in razvoj posofjilništva pri Nemciih, Čehih iin Slovencih. Temu sledi daljša razprava z naslovom »Načela, smoter In praviiila posojilnic in drugih zadrug«. Zaključek tega dela tvori pregled zadružništva na Slovenskem, Hr-vatskem, Srbiji, Gorišlkem in v Trstu. Bolj kot iteoretičini deli nals zanima praktični d e '1 L 5.- 18. januar. Čibej Alojzij, mizar iz Tržiča je viložil kot hraniilno vlogo znesek ... L 1200.— 21. januar. Leban Ignacij pok. Ignacija, posestnik v Tržiču je pristopil kot član in vplačal za 1 delež L 20.— za pristopnino . L 2.— za člansko knjižico L 1.— 23. januarja. Dolinar Ivan, krojač iz Devina je naložil kot hranilno vlogo znesek . . L 100.— 28. januarja. Dolinar Ivan,krojač iz Devina je naložil kot hranilno vlogo znesek . . L 400,— 29. januar. Pri Zadružni Zvezi v Gorici smo dvignili na tekoči račun ...................L 3200.— Marmolja Francetu pok. Josipa, posestniku v Tržiču smo dali posojilo v znesku.......................................L 5000.-- Isti je pristopil kot član in vplačal za 1 delež.'.................................L 20.— za pristopnino...................................................................L 2.— za člansko knjižico . L 1— Isti je vplačal nadalje za 6% obresti L 300.— za uradne stroške L 28.— 31. januar. Uradniku smo plačali za mesec januar L 50 — Poslovni dogodki v mesecu februarju 1922. 6. februar. Bevk Bogumil iz Tržiča je vložil kot hranilno vlogo znesek.........................L 1900,— 10. februar. Dolinar Ivan, krojač iz Devina je vložil kot hranilno vlogo zoesek . . L 1200.— Pri Zadružni Zvezi v Gorici smo naložili na tekoči račun.......................L 3200.— 16. februar. Za objavo v »Goriški Straži«, da se je poslovanje pričelo, smo plačali . L 14.— 25. februar. Novak Ciril, Ivanov, brivec vTrži-ču, je pristopil kot član in vpllačal za 1 delež..........................................L 20.— za pristopnino....................................L 2.— za zadružno knjižico..............................L 1.— 28. februar. Uradmiku smo plačali za mesec februar...........................................L 50.— Alojzi} Bajec. »GOSPODARSKI LIST« Zadružni glasnik. 0r. 8. besednjak. Izmenjava zadružnega denarja. Nedavno tega smo v »Goriški Straži« dali duška splošnemu ogorčenju, ki je zavladalo med našim ljudstvom radi sramotne izmenjave av* stro*ogrskega denarja v Genovi. Narodu in njegovemu zadružništvu smo bili dolžni, da mu po* vemo resnico, kajti o stvari je razpravljal dan za dnem jugoslovanski tisk, o izmejavi je pisala tr* žaška »Edinost« in o tem je pisalo vse domače ita* lijansko časopisje. Kakor blisk se je razširila vest o tem škandalu po deželi in ogorčeno ljudstvo je zahtevalo po vsej pravici jasno besedo. Kako naj bi ljudstvo ne tirjalo pojasnila, ko gre pri vsej stvari za pogubo njegovega gospodarstva? Vojna odškodnina in izmenjava denarja sta temelj vse gospodarske prihodnosti našega naroda. Ko gre za kožo ljudstva, mu nočemo in ne smemo ničesar skrivati in utajiti, temveč želimo, da se seznani z golo in celo resnico. Naše skupno glasilo »Edi* nost« pa je natisnila obrambo drja Rvbara, ki je zamenjal denar bankam, ni pa objavila ne ene be* slede zagovornikov zadružništva. Po pisanju »Edi* nosti« bi si moralo ljudstvo misliti, da je bilo prav in v redu, da je bankam bil denar izmenjan, našim zadrugam in našim revnim ljudem pa ne. Mi ni* smo mogli molčati, ker bi sicer ljudstvo mislilo, da se z »Edinostjo« strinjamo in priznavamo tudi mi, da so imele v Genovi izključno banke pravico do izmenjave denarja. Kako naj bi molčali, ko smo se tresli srda in ogorčenja, da so bile naše zadruge v Genovi brezsrčno izdane? Sklenili smo povedati javno, da je to prava narodna sramota. Zato smo objavili poleg izjav drja Rybara tudi gla* sove braniteljev narodnega zadružništva, to se pravi članke lista »Jutra«. Tako je bilo ljudstvo vsaj poučeno, kajti sli* šalo je biti tudi drugo plat zvona. To je bila nje* gova pravica, ki mu je ne sme nihče manjšati, naj si bo to kdorkoli hoče. Poleg tega se je pa začelo razjarjeno ljudstvo tudi povpraševati, kaj je sto* rilo politično vodstvo v obrambo zapostavljenih zadrug. Sodi zastopniki ljudstva res storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da rešijo naš zadružni denar? Sodi poskusili res vsako sredstvo, iskali res vsako pot, izrabili sleherno priložnost in priliko, ki se jim je nudila, da izmenjajo denar ljudstva? Kdor bi le eno ugodno priliko, koristiti narodu namenoma zanemaril, bi zaslužil najodločnejšo obsodbo. Ko gre za bodočnost vsega našega zadružnega gospodarstva, je vsaka nemarn’ost in za* nikrnost vnebovpijoč greh, ki ga ljudstvo težko pozabi. Kdo naj se za naše zadruge in za naše revne ljudi poteguje, če ne tisti, katerim je dalo ljudstvo zaupanje? Zavedali smo se težke odgo* vornosti, ki leži na naših ramenih, in v srce nas je peklo splošno razočaranje in ogorčenje zadruž* nikov po deželi. Kot javni delavci smo morali dati ljudstvu račun in v svoji vesti smo bili obvezani izjaviti, da smo storili pravočasnovse, kar so zahtevali od nas interesi zadružništva. Žalibog da smo pa naleteli v Trstu na gluha ušesa. Umevno, da je bankirska izmenjava denarja vzbudila tudi v Istri silno ogorčenje. Saj se nahaja vendar zadružništvo Istre na robu propada in se deloma že zasužnjuje tujim bankam. »Pučki Pri* jateij« je priobčil obupen člarfek o stanju zadrug, vsebujoč slično izjavo kakor »Goriška Straža«. V odgovor se je tržaško vodsvo poslužilo »Za* družne zveze« v Trstu in obelodanilo pod njenim imenom članek, v katerem napada osebo držav* nega poslanca Ščeka. Očita mu, da se prvič ni po* brigal za izmenjavo denarja negoriških zadrug in drugič, da je izmenjal denar Goriške zveze v Go* rici le s tem, da je podal vladi v Rimu sledečo iz* javo: »Zamenjajte denar Goriški zvezi in s tem bo celokupna izmenjava denarja za vselej rešena!« Tržaško vodstvo ki je članek odobrilo, trdi torej, da je Šček kratkomalo žrtvoval 15 miljonov lir, da reši Goriški zvezi poldrugi miljon. Šček je iz* dal istrske zadruge, da reši tretjino neizmenjanega goriškega denarja.. Obdolžitve ,ki jih meče tržaška gospoda brez vsakega pomisleka v javnost, so take, da bomo da* jali nanje pred vsem primorskim ljudstvom odgo* vor. Poslanec Šček se nahaja v inozemstvu in se mora kmalu vrniti. Njegov odgovor tržaški go* spodi bo tak, da si bodo gospodje želeli le eno: da niso nikdar zapisali nepremišljenih besed na na* slov najagilnejšega in najbolj požrtvovalnega ljud* skega organizatorja Primorske. S Ščekom pa je izzvana obenem ona skupina njegovih političnih prijateljev, ki nosi skupno z njim odgovornost za skupno politično delo in so skupno z njim posvetile vse svoje dušev* ne in telesne sile organizacij primorskega ljud* stva. Zato hočemo izpregovoriti na tem mestu pred očmi cele dežele jasno besedo. Povedati ho* čemo našemu ljudstvu, kdo je bil tisti, ki je za* hteval, naj bo v Genovi zastopano naše ljudsko za* družništvo in kdo tisti, ki je temu nasprotoval in tako omogočil, da so dobile banke miljone, naše ljudstvo pa nič. Povedati hočemo določno in brez ovinkov, kdo je bil tisti, ki se je potegoval za istrske zadruge in kdo tisti, ki tega ni maral storiti. Ko se je naznanila genovska konferenca, smo smatrali mi za potrebno, da odpošlje naša skupna politična organizacija svojega odposlanca v Ge* novo ,da stopi tam v stik z italijansko in jugoslo; vansko delegacijo, kajti slutili smo, da se bodo v Genovi bavili med drugim tudi z izmenjavo denas rja. Posl. Šček je poudarjal, da so odposlale tudi italijanske stranke na konferenco svoje odposlance in da mora naša organizacija storiti isto. Živahno je dokazoval, da se nam nudi dragocena prilika, izmenjati ves še neiz menja ni denar naših zadrug. Utemeljeval je, da je treba posebno radi Istre iti v Ge = novo. Vprašamo tržaške gospode: Kako je to, da je Šček zahteval in silil, naj gremo zamenjat ves ostali denar v Genovo, če je obenem italijanski vladi zatrdil, da je izmenjava za vse večne čase rešena? Če bi bil dal vladi tako zatrdilo, bi ga ven* dar lahko vsak čas razkrinkala in odklonila izme* njavo! Kaj je bil Šček blazen, da je stavil tako zahtevo? Z vso gotovostjo pa lahko trdim, da Šček ni bil blazen, temveč da takega zatrdila vladi nik* dar ni dal. Zahtevali smo torej, da odpošlje naša organi* zacija svojega odposlanca v Genovo. Ta korak se nam je zdel sam ob sebi razumljiv in pričakovali smo, da se tržaško vodstvo zanj samo odloči. Ča* kali smo dan za dnem, teden za tednom, toda naše čakanje je bilo zastonj. Ker smo se bali, da se kon* ferenca v Genovi predčasno zaključi, se je odpe* ljal podpisani iz Gorice v Tst, da poišče poslanca drja Wilfana in ga prepriča o važnosti konference za naše ljudstvo. Raztolmačil mu je, da so odpo* slale tudi druge stanke, n. pr. fašistovska svoje “i odposlanca v Genovo ter da moramo mi storiti isto, ker se nam nudi sedaj sijajna prilika izr'c* njati denar istrskih zadrug. Poslanec dr. Wilfan je odvrnil, da je taka politika otročja in odkloni1 za-, htevo. »Ako nočete ali ne morete iti Vi, gospod poslanec ,v Genovo, tedaj dajte koga drugega v to pooblastiti.« Tudi ta predlog je gospod poslanec odvrnil in izjavil: »Jaz ne pooblaščam nikogar. Sicer meni ni do lavorik, naj si jih le nabirajo drugi.«. »Gospod poslanec, lavorikam se lahko od* rečete; toda tu gre vendar za naše istrske zadruge.« »Pustimo to«... S tem je bila stvar končana in podpisani sc je vrnil brez najmanjšega uspeha v Gorico. Ni minulo mnogo časa za tem razgovorom, ko pride v javnost vest, da se je zamenjal v Genovi denar domačim bankam. Povedati pa moramo na tem mestu javnosti še sledeče: Ko smo videli, da je naše zadružništvo in so naši revni ljudje žrtvovani, je odpotovala pod vodstvom posl. Ščeka goriška deputacija v Belgrad k jugoslovanski vladi. Začele so se razprave o iz* menjavi denarja primorskega zadružništva. Ko je posl. Šček prosil pojasnila, zakaj se je izmenjal denar le bankam in ne zadugam, je prejel med drugim sledeč odgovor: »Saj ste imeli vendar v Italiji drja Rybara! In čemu niste poslali v Genovo tudi svojega posebnega odposlanca?« V tem trenutku nas je prevzela pekoča in grenka zavest, da smo zamudili z genovsko konfc* renco sijajno priliko, ki ne vemo, kedaj se zopet vrne. Človek se vpraša: Kako je mogoče, da se je to zgodilo? Kako je mogoče, da so jugoslovanski zastopniki potisnili v stran naše zadružništvo, ki je temelj vsega našega narodnega gospodarstva? Te dni nam je postalo mahoma vse jasno: dr. Ry* bar je v upravnem svetu Jadranske banke! Mislimo, da je našemu ljudstvu sedaj jasno dovolj ,kdo se je potegoval za naše celokupno za* družništvo in kdo je tisti, ki je iskal vsako pot in priliko, da pribori našemu ubogemu ljudstvu de* nar, ki mu gre in brez katerega se ne bomo nikdar gospodarsko dvignili. Zadružno gibanje v Italiji. (Nadaljevanje in konec.) Konsumne zadruge. Zveza tkonsumnih zadrug tvori (najmočnejšo in najstarejšo vejo Glavne zadružne zveze. Konsumi so precej neenako razdeljeni po ozemlju, redko nasejanl so zlasti na jugu; največ jih je v indiMnijslkih središčih 'in v krajih, Ikjer živi kmetijski delavec le od mezde. Razvoj konsumnih zadrug je oviralo dejstvo, da aiiiso imele osrednje nakupovalnice dn zaloge. Da odpomore temu, je Zveza konsumnih zadrug ustanovila konaorcij za aproivizacijo. Ta ustanova pa se ni mogla povsem razviti, ker so jo nestalne cene, boj z veletirgovai in druge težkooe prisilile,, da previdno omeji sivojo delalvnost. Lani je Zveza skupno s socialistično Federacijo ustanovila Zadružni zavod za promet z inozemstvom, ki so si ga zadrugarji zamislili za izmenjavo blaga z ruskim zadružništvom. Te siade se radi žaloisitnega položaja Rusije niso izpolnile in zavod je ukinil delovanje. — Komisumno zadružiništvo staino1, a polagoma narašča, ker hoče Zveza najprej že obstoječe postojanke utrditi, da potem z vso previdnostjo in s stalnim delom prepreže državo z novimi konsumi. Produktivne in delovne zadruge. Te zadruge so v Italiji že dolgo udomačene. Nastale so pred 40. leti iz slkrOmnih počitkov. Kmetijski delavci, ki so billi zaposilenii pri 'osuševanju in regulaciji bregov reke Pad so se strnili v zadruge in so, izključivši podjetnike sklenili pogodbo maraivnost z vlado. Stvar se je obnesla in vllada sama je začella te zadruge podpirati. Zakon iz 1. 1904 je dal zadrugam pravico, da skilepajo pogodbe za zgradbo1'ladij. Tudi se smejo zadruge združevati v zveze, ki potem tekmujejo pri razpisu natečajev za javna dela v zneskih do petih milijolnov lir. ________________________ »GOSPODARSKI LIST« i ———a——amen.ivgu^.-mt. : .'.t.:. — '■1 »L’Istiit«to nazionale di creditto per la cooperazio-ne«, ki ga je vlada ustanovila 1.1913, proži takratnim zadrugam kredit. Tudi so te zadruge odvezane dolžnosti, polagati kavcijo. Na tej podlagi so zgrajene tudi naše stavbene zadruge. Vsedržavna zveza delovnih in produktivnih za-dry Je še mlaida in šibkejša od socialistične zveze. Svoje sile posveča danes dvema problemoma: 1. Sodelovati hoče pri obnovi osvobojenih im novih pokrajin poltom stavbnih zadrug (Centrala -v Trevisu) in 2. potom delovnih zadrug se hoče lotiti problema elektrifikacije in pa namakanja pustinj v južni Italiji. Kmetijske zadruge. Medtem ko mi Slovenci s (tem imenom nazrvamo kmetske ikonsume, alii pa nabavne in prodajne zadruge, ima ita beseda v Italiji vse drugačen pomen. Te zaldruge so pravzaprav deloVne zadruge kmetijskih delavcev. Ker iso pa najbolj izvirne in za Italijo zelo značilne, se hočemo pečaiti z njimi posebej. V Italiji je velilk del plodne zemlje last veleposestnikov. V Siciliji n. pr. ima 787 veleposesitnikiov v rokah 717.729 hektarjev zemlje, t. j. 31% 'vse površine otoka. Z drugimi besedami: Tnije milijoni prebivalcev Sicidije imajo dve trestjini zemlje, 787 ljudi ima eno tretjino zemlje. — Nič boljše irti v nekateirh pokrajinah Severne Italije. Ta ogromna veleposestva obdelujejo kmetijski delavci, Ikii sklepajo s podjetniki pogodbe po; treh glavnih itipih: aili ikot koloni, alii kot mezdniki^ ali Ikot maili najemniki. Veleposestniki, ki se ;ne marajo pečati z gospodarstvom, dajo pogoisto visa posestva v najem velepodjetmiku, ki potem skuša zase izbiti iz posestva in iz delavcev čimveč dobička. Tu je zastavilo glavno delo kmetijskih zadrug. V zadrugi se združijo oni, ki bi radii obdelovali zemljo, pa je nimajo in zadruga vzame- v najem veleposestva ali pa jih kupi in razdeli med člane. Pred vojno je krog 100 kmetijskih zadrug obdelovalo 32.000 ha zemlje, večinoma najete. Po vojni se je gibanje za zadružne najemne pogodbe zelo okrepilo. Naj navedem ile, da je (rdeča) Zadružna federacija samo v ravenski pokrajini v 1. 1920 osnovala 25 zadrug, ki so rtied 8.077 članofv razdelile 4.452 h zemlje v popolno lastništvo in poleg tega ivzele v najem 3.423 h. Bele zadruge so vrgle s pomočjo Delovne in zadružne banke svoje sile iv padainskio dolino in na skrajni jug, kjer je položaj kmetijskih delavcev najbolj žallositen, ker se med nje in lastnika uriva ivelenajemnik, ki si hoče v par iletih, do'kler velja pogodba, nagrabiti denarja, da si sam kupi velepsestvo. Na mesto vele-najemniikiOv naj stopi zadruga, mesto špekulantov z zemljišči naj zadružništvo razdeljuje veleposestva, da se mala kmetsika posestva pomnože in olkrepe. Bele kmetijske zadruge združujejo nenavadno viso- ko^število članov: Povprečno ima zadruga 2000-3000 članov. Kreditne zadruge. Itallijanska zveza kreditnih zadrug visoko inad-kriljuje po številu članic, notranji moči in ugledu vse druge tovrstne zveze. Pod njenim nadzorstvom stoji 57 pdkrajinskih zvez z 2.116 hranilnicami lin posojilnicami, ki limajo 280.000 članov. — Druga važna Zveza kreditnih zadrug je Državno' udruženje 'ljudskih banlk, ki združuje 805 ijudslkih bank (rezerve: dve milijardi lir); ljudske banke so zadruge tipa Schultze-Delitzisch. — Bele zadruge pa so skoro izključno zasnovane na načelih Raiffeisenoivih. One pospešujejo (varčnost, so vaška središča, kamor vrejo prihranki, kateri so v pomote kredita potrebnim domačinom. Posebno važno je dejstvo, da kreditne zadruge krepko podpirajo kmetijske produktivne zadruge, prožeč jim kredit; s tem prinašajo kmetijskemu delavcu in malemu kmetu dragoceno pomoč v boju za lasten dom in za zemljo. Zaključek. To je silika ljudskega Zadružnega gibanja. Da, to ni stanje, je res gibanje, vstrajno, vneto, naraščajoče gibanje, ki se Ikrepi iz dela požrtvovalnih tl-sočev zadrugarjev. Iz trdega dnevnega dela, iz bojev, kriz, /tudi iz velikih napak rastejo nova izkustva in s temi izkustvi ter z živo? vero v moč zadružne misli si dela belo zadružništvo pot naprej, vedno naprej. Njegov cilj je, postaviti v vsaki italijanski občini trdnjavo zadružništva. Iiv kdor je videl na kongresu Glavne zadružne zveze v Trevizu (2.-3. aprila 1921) stotine zadrugarjev, ki so privreli iz vseh dežela, ikdor je čul govoriti kmete, razumnike, delavce o zadružni Organizaciji, je prišel do prepričanja, da veje v .njih d u h v eli iik e ljubezni do delov-skih zadrug. Iz ite ideje vzajemnosti in iz iljubezni do izkoriščanih so zrastile tudi slovenske zadruge. Na nais je, da to socialno bistvo zadrug ohranimo in o'-krepimo. Fr. Švara: 25. LETNICA. Hranil, ni posojil, v Šempetru (1891—1922). Gospodarstvo vseh držav je v povojni dobi silno razrahljano in se ne more ustaliti, ker je bila uničenega veliko rodovitnega polja in so bile prid« ne roke odtegnjene delu leta in leta. Zamude pa se dajo le počasi nadomestiti. In tako je kmet, ako hoče vzpostaviti svoje gospodarstvo v prejšnji stan, v prvi vrsti vezan na samopomoč, t. j. da se druži š sorodnimi trpini v organizacije in si v med* sebojni bratski pomoči išče sredstev za svojo vz« postavitev. In če je bilo potreba krepke organiza* cije v dobi najbolj razupitega liberalnega kapitali; stičnega naziranja, ko so mestni in vaški oderuhi posojali denar na visoke obresti z namenom, da popolnoma zasužnjijo kmeta, je tembolj potreba danes, ko država noče izpolniti svojih obveznosti napram kmetu, da bi mu izplačala dolžno vojno odškodnino, da išče kmet v lastni organizaciji, v zadrugah sredstev za vzpostavitev svojega gospo* darstva s cenim kreditom in brez posebne zamude časa. Tako organizacijo so si ustvarili gospodarji v Šempetru že pred 25. leti in sicer za občine Šem* peter, Vogersko in Vrtojba. To je bila prva hra* nilnica in posojilnica te vrste na Goriškem. Od tu se je zadružna misel širila po celi naši deželi in da* nes imamo zadružno Zvezo v Gorici, v kateri je združenih nad 150 hranilnic in posojilnic in drugih gospodarskih organizacij. To je mogočna sila na* šega kmeta in delavca! Na vstanovnem občnem zboru 1. 1896. so bile znamenite osebe, ki so pozne* je utisnile tudi drugod pečat svoje ljubezni do stis* kanih slojev kmeta in delavca. Bil je dr. J. Ev. Krek, ki je največ storil in doprinesel za uresničenje ju* goslovanske misli na gospodarskem in političnem polju. Bil je tu ljudski zastopnik kršč. delavstva neumorni Josip Gostinčar, potem kaplan dr. Knavs in vikarij Dermastija — sami Kranjci, ki so iz ljubezni do goriškega podjetnega ljudstva nesli misel zadružništva med nas, ko sta nas liberalizem in nadvlada drugorodcev jahala, da smo komaj še dihali. — V obupane in razdrobljene ljudske mase so prinesli ti rodoljubi oživljajoči duh združevanja in samopomoči. — Takoj na obč. zboru se je pri* glasilo nad 50 udov. — Stem je bil postavljen te* melj zadružnemu delovanju. — Toda posojilnica je mogla začeti s svojim delovanjem še le po pre* teku 6 mesecev, ker se je od nasprotne strani agi* tiralo pri vladi, pri sodiščih in pri raznih osebah proti potrjenju pravil, da bi tako ljudstvo obupalo nad uspehom. — Prvega januarja 1897 pa je začela zadruga svo* je delovanje najprej v kaplaniji — tri leta — na kar se je preselila v prostore kmetijskega društva, kjer je še sedaj. Uspehi hranil, in posojilnice so bili naravnost čudoviti. V 25 letih je prišla naša raiffeiznovka od 21.000 kr prometa na 9 in pol miljonov. — Da je pa tak napredek mogoč, je bilo to oddvisno v prvi vn sti od duha zadružnikov, ki so v polni meri zaupali svoje žulje res vsega zaupanja vrednemu odboru. Prvi predsednik je bil Brumat Peter, ki se je pa najbrže zbal liberalnega pritiska ter odstopil, a na njegovo mesto je prišel g. Andrej Blažiča, ki še sedaj načeluje zadrugi. — Od prvega početka do danes je v odboru tudi g. Fr Černič, ki je od prve* ga začetka do danes vodil posojilnico in ima tedaj letos srebrni jubilej svojega zadružnega življenja. Vsi drugi odborniki so novejšega kova. Uprava je bila kot kažejo uspehi zelio dobra m promet je rastel od leta do leta. — Tudi število zadružnikov se je več kot podesetorilo, tako da šteje hranilnica in posojilnica sedaj 567 zadružnikov. • Posojilnica n n hranilnica ni vršila samo' svojih notranjih poslov do svojih zadružnikov, ampak imela je vedno odprto srce tudi za narodne namene, kako je prispevala z denarnimi zneslki ik zgradbi »Gregorčičevega doma« v Gorici, dajaila podpore »S 1 o-venskemu s i r o ti š č u«, spomnila se je i s t r* sikih žrtev itd. Tudi iz itega odseva ona plemenita poteza kršč. zadružništva, ki jo je tako (lepo izrazil pesnik Gregorčič: Odpri srce, odpri rolke, otiraj bratovske sidlze. Kjerkoli je bilo potreba, je priskočila zadruga na pomoč in itako lajšala gorje in dvigala obupna sroa. — Ni se ustavite niti pri vojnih posojilih. To je sicer madež, ki ga imamo na sebi več ali manj visi, ki smo biili pod pestjo cesarskih oblasti, ki so na JOSIP KERŠEVANI, mehanik in puškar v Gorici, Stolni trg 9 naznanja sl. občinstvu da mu je na novo došla velika množina blaga iz svetovno znanih lovaren. Novo došlo blago prodajam po jako znižanih cenah Na pr. šivalne stroje Orig. Mundlos, Pfaff, Gritzner. Adler, Neuman, ftfrana in Winselmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na strokovni poduk za umetno vezanje in krpanje, katerega dajam brezplačno. Dvokolesa : Orig- Puch, Orig. Stiria. Orig. Start, Waffenrad, Regent, Kosmos, Helical in mala motorna kolesa. Velika izbira pušk, samokresov, patron, dinamitnih patron, smodnik za raztreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene premete. Lastna delavnica in popravljalnica Stolni trg. štev 3. ^ Z jamstvom prodajam šivalne stroje, dvokolesa in puške tudi na mesefne obroke ,/ Za točno, solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči \ JOSIP KERŠEVANI mehanik in puškar. ca D © Katoliško Tiskovno Društvo vpisana zadruga z omejenim jamstvom v GORICI priporoča vsem zadrugam in zadrugarjem svojo V mmm • • • M Knjigarno v Gorici Via Carducci (v Montovi hiši) Prodaja na drobno in na debelo pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za občinske in druge urade. * I I Naročite MLADIKO, edini naS družinski eposlovni ist!