i mv
KURIR
NOVO MESTO 26. aprila 1978 leto VII. *št. 4
časopis kolektiva industrije motornih vozil
i/
Socializem, sreča, delo
Delo. Delo naših rok. Delo naših rok in razuma. Potem se ozremo. Ni se nam treba daleč ozreti, da bi videli delo naših rok, naših naporov, naše volje. V več kot tridesetletni zgodovini naše domovine smo zgradili številne zgradbe, tovarne, šole in ceste, zrasla so cela mesta. In ne samo to. Tudi naše življenje se je v temelju spremenilo. Za vsako kapljo znoja vemo, da smo jo prelili za naš lepši jutri, za še bolj polno in ustvarjalno življenje. Ko ob 1. maju, prazniku dela, globoko v sebi pomislimo na vse to, je sklep te misli en sam: da, lepo živimo. V miru, varni, neodvisni, skratka tako kot mi sami hočemo.
Za naš delavski praznik smo se odločili predstaviti tri naše
IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 6200 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik: Andrej Dular - Odgovorni urednik:	Alfonz Brzič -
Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 - Grafična priprava: ČZP DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Tisk: KNJI-GOTISK Novo mesto
sodelavce, njihove misli in občutja, ki se rojevajo ob delavskem prazniku. S Stanetom Gašperšičem, Marizo Zupančič in Srečkom Žurgo smo se pogovarjali o delu, socializmu in sreči.
Delo je temelj življenja
„Delo. Ne, to ni golo gibanje z rokami, ni golo upravljanje orodja, po mojem najglobljem prepričanju je delo temelj življenja. Če bi živel življenje brez dela, bi bilo tako življenje za mene prazno in brez vrednosti. Vendar se mi zdi, da včasih delo še premalo cenimo, premalo in prenizko cenimo dosežke naših naporov. Mogoče je razlog za to v tem, da se v delo tu in tam še premalo poglabljamo. Zato menim, da moramo več narediti za pravi odnos do dela. Delo mora biti naša naj več ja vrednota,“ je rekel Stane Gaš-perič.
„Brez dela ne moreš živeti“, pravi Marija Zupanič. Delo je človeku nujno potrebno. So pa razlike med delom tu in drugod. Pri nas je delo zvezano z veliko odgovornostjo. Mi delavci v tovarni smo sami odgovorni za to, koliko naredimo. Od tega je odvisna tudi „debelina naše plače“, je odvisna prihodnost naše tovarne. Prav je, da smo začeli uvajati delitev po delu. Zakaj bi neodgovoren delavec dobil ravno toliko, kot dobi marljiv in vesten delavec.
Srečko Žurga pravi, daje delo odlika, ki jo ima človek. Je osnova, kar more človek kot človek dati. Človek bi bil brez dela žival. Mislim, da se delavci
tega zavedamo, zato je 1. maj za nas eden izmed najpomembnejših praznikov. Spoštovanje do delavskega praznika raste iz zavesti o pomenu dela. Se se zgodi, da kdo ne spoštuje dela, še se zgodi, da se marsikdo ne zaveda pravic, ki izhajajo iz dela. Vendar mislim, da bo pomen dela še rasel Tako pa je tudi prav, saj naš napredek iz dela in z delom raste.
Socializem je, da odločamo sami
-	Socializem je, da se dogovarjamo o našem delu, da skupaj planiramo, koliko bomo naredili, da si potem ustvarjene dobrine tudi sami delimo, je rekel Stane Gašperič. Če bi ne bilo tako, kot je, bi bilo naše delo delo „robota".
-	Pri nas ni izkoriščanja, gledamo, da vsak dobi toliko kolikor ustvari. Naša življenjska raven raste, zato si bomo lahko za 1. maj,,privoščili“ nekaj, kar bi ne bilo mogoče če ne bi živeli v socializum, je rekla Marija Zupanič.
-	Temeljna kvaliteta našega življenja je, da sami odločamo, kako bomo živeli. Ker je tako, gledam v prihodnost z zaupanjem. Delavci vse bolj odločamo, kaj bomo proizvajali, koliko bomo proizvedli. Pri tem pa se zavedamo svojih napak, katere skušamo tudi odpraviti na temelju njihove razčlembe in tudi kritike, če je potrebna, je povedal Srečko Žurga.
Srečen si kolikor hočeš sam
-	Ko smo začeli graditi našo tovarno, smo delali udarniško.
Sam ne vem koliko ur dela sem takrat vložil Potem gledam sedanjo tovarno in vidim velikanski napredek. Moj sin študira v Ljubljani. Življenje nam teče brez prevelikih pretresov. Ne vem, mogoče je to tista sreča, je povedal Stane Gašperšič.
Sreča je, kolikor si jo sam ustvariš. Mogoče bi bilo treba več vlagati v stanovanje. Sreča bo, ko si bomo še bolj izbo Ijšali pogoje dela. Sreča je to, da smo svobodni. Pravzaprav je največja sreča, da si sami zagotavljamo svobodo pravi Marija Zupančič.
Sreča je v tem, da imam, kar potrebujem, da živim v miru in slogi s sodelavci. Da živim tako, kot hočem sam, kot hočemo mi. Mogoče je, da včasih preveč hitimo za denarjem, da preveč želimo materialne dobrine. Zgodi se, da ima kdo raje avto ali hišo kot otroka vendar tako ni in ne bo vrnil dolga narodu, je povedal Srečko Žurga.
PR VI MAJ! Naj bo sončen, naj bo poln radosti, sreče, veselja. Toda v njem naj bo tudi majhna iskra spomina na vse tiste, ki so se pred nami borili za ta srečen prvi maj, ki ga živimo danes. Mogoče bi lahko o našem prazniku napisali še več, mogoče bi se lahko pogovarjali s še več sodelavci našega 6000 članskega kolektiva. Toda naj bo tako kot je. Naj živijo njihove preproste iskrene misli, njihova občutja izrečena nekega delovnega dne, med truščem strojev, med mislimi na nove delovne naloge, na nove delovne zmage.
OB 25-LETNICI SMRTI BORISA KIDRIČA
Človek, vgrajen v temelje
11. aprila je minilo 25 let prezgodnje smrti velikega revolucionarja, marksističnega misleca in gospodarstvenika Borisa Kidriča — človeka revolucionarja in misleca, ki seje s svojo poletnostjo, preudarnostjo in doslednostjo vgradil prav v temelje naše revolucije in naše sedanjosti.
V spomin na velikega revolucionarja objavljamo odlomek iz govora Marka Bulca ob letošnjem podeljevanju Kidričevih nagrad:
Te dni je bilo o Borisu Kidriču, ki je bil skupaj s Kardeljem eden od dveh slovenskih velikanov jugoslovanske revolucije in izgradnje socialističnega samoupravnega življenja, veliko izrečenega in zapisanega. In vendar z ozirom na zapreke in zasede, ki nam jih življenje na revolucionarni poti izgradnje socialističnih samoupravnih odnosov vedno znova postavlja, ne bo nikoli odveč govoriti o Borisu Kidriču. Govoriti kot
—	o človeku, komunistu, ki je vso svojo ustvarjalnost in hotenje gradil na globoki veri v delavski razred in prepričanju v moč ljudskih množic;
—	o človeku, čigar razmišljanje in aktivnost je bilo prežeto z marksizmom in njegovo ustvarjalno uporabo v konkretnih razmerah, iz česar izhaja njegov antidogm atizem;
—	o človeku, čigar osnovna metoda dela kot aktivista je bilo prepričevanje in orožje argument;
—	o človeku, ki ni domislil le ciljev, temveč tudi poti in mehanizme za njegovo uresničevanje in jih tudi preverjal v praksi.
Govoriti o Borisu Kidriču, proučevati njegova razmišljanja ter njegovo delo, pomeni namreč, tvorno črpati in bogatiti se iz bogate in neusahljive zakladnice!
Danes poleg parole — tovarne delavcem, uresničujemo že tudi parolo politiko delavcem. Zato razvijamo vse politične odnose od delavca do federacije na delegatskih osnovah. Postavljamo odnose med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji, med republikami in pokrajinami dosledno na temeljih, ki jih terjajo socialistični samoupravni družbenoekonomski odnosi in neodvisno ter samostojno razpolaganje s presežkom dela. In ko prav zato utrjujemo socialistično zvezo kot najširšo in enotno fronto k tem odnosom usmerjenih ljudi — črpamo tudi iz Kidričeve ustvarjalnosti. Boris Kidrič je namreč že v prvih začetkih boja Komunistične partije Slovenije proti fašizmu daljnovidno presodil, da Ljudska fronta, poznejša OF, v tem boju
ne pomeni le nove taktike, marveč novo. višjo obliko boja delavskega gibanja. Spoznal je, da samo s povezovanjem in angažiranjem najširših socialno, politično in nacionalno zatiranih množic lahko komunisti pridejo do novih spoznanj, do nove, dobi in nalogam progresivnih sil ustrezne miselnosti in akcij. Večkrat je govoril, da tisto, kar ustreza resničnim interesom množic, vzbuja njihovo energijo in iniciativo, mora zmagati. In kot takrat tudi danes! Samo s povezovanjem delavcev najširših progresivniji množic, najširšega kroga političnih, strokovnih, znanstvenih in kulturnih delavcev in institucij v socialistični
zvezi kot enotni fronti progresivnih sil, na čelu z Zvezo komunistov lahko uspešno uveljavljamo socialistične samoupravne odnose oziroma osvoboditev delavskega razreda.
Eden najtežjih problemov razvoja socialističnih samoupravnih odnosov predstavlja zagotovo odkrivanje zakonitosti blagovne proizvodnje v samoupravnih pogojih. In Boris Kidrič, prežet z dialektičnim razumevanjem pojavov in oborožen s stališči klasikov marksizma, je pionirsko pokazal in poudaril razrešitev ene temeljnih dilem socializma, ki se kaže v protislovju med socialistično državno lastnino in prevzemom ekonomskih funkcij države od neposrednih proizvajalcev. Med prvimi je namreč spoznal, da sistem upravljanja in vodenja gospodarstva, ki izhaja iz državne lastnine ohranja odtujenost, pojave birokratizacije in pojave, ki jih danes
imenujemo tehnokratizem. Ugotovil je, da sama decentralizacija gospodarstva in na tej osnovi močnejša blagovna produkcija ne razrešujeta blagovnih protislovij. Rešitev je videl v družbeni lastnini sredstev za proizvodnjo in poleg tržnih odnosov v vzpostavljanju novih neposrednih planskih zvez med blagovnimi producenti. Vse do zadnjega je poudarjal, da morajo biti strokovne rešitve novega gospodarskega sistema podrejene tem načelnim stališčem nadaljnje graditve sistema. In vendar, vse donedavnega so se bolj zagovarjale in poudarjale le posredne tržne zveze. Verjetno drži ugotovitev, da so nam Kidričeva spoznanja prepočasi prihajala v zavest in vsakodnevno prakso. Tudi zato nam ni uspelo dovolj obvladati anarhičnega značaja blagovne proizvodnje in družbenoekonomskih odnosov, ki iz njih izhajajo.
Iz albuma spominskih fotografij
Tedaj, ko smo bili še mladi, polni moči in neugnane volje, pred petnajstimi, dvajsetimi leti, ko skoraj nihče v Jugoslaviji ni vedel, kaj smo sposobni narediti, smo se odločili za prvo propagandno vožnjo po Jugoslaviji. Hoteli smo sebi in drugim dokazati, da delamo avtomobile, dobre za vse ceste sveta. Tedaj smo mnogi prvič videli prelepe kraje iz vse Jugoslavije. Iz Novega mesta smo se peljali v Zagreb, Osijek, Novi Sad, Beograd, Kragujevac in vrsto
drugih krajev. Slika je nastala med kratkim postankom na mostu na Drini. Potem pa smo nadaljevali pot v Titovo Užice, Sarajevo in domov. Na tej vožnji smo predstavljali naše sanitetne avtomobile predstavnikom zdravstvenih služb po republikah in federacijah. Skoraj vsi so bili navdušeni nad našimi vozili, to pa je bil tudi naš namen: seznaniti Jugoslavijo z rojevajočo se Industrijo motornih vozil iz Novega mesta. Če pogledamo nazaj, potem lahko
ugotovimo, da naša pot ni bila zaman.
JOŽE MIKLIČ
Vabimo vse starejše delavce IMV, ki imajo doma take in podobne fotografije, da jih pošljejo na uredništvo Kurirja, kjer jih bomo preslikali, potem pa objavili v našem glasilu, da se bo lahko več ljudi seznanilo z našo preteklostjo. Kdor pozna preteklost, spoštuje in ceni sedanjost. Slike bomo vrnili!
Uredništvo
Sprememba prispevkov za SIS
Na 5. redni seji delavskega sveta IM V TOZD Tovarne opreme Črnomelj so delegati obravnavali vrsto tekočih zadev. Med njimi pristop k samoupravnemu sporazumu o samoupravni organiziranosti in nalogah Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. o sprejemu dopolnil k samoupravnim sporazumo m o temeljih planov skupščin SIS za leto 1978, o sprejemu samoupravnih sporazumov za financiranje požarnega varstva, SLO in KS, o sprejemu pravilnika o čuvanju tajnosti podatkov, o nadomestilih za delegate, ki so odsotni zaradi udeležbe na sejah skupščin, o predlogu sindikata za dodelitev solidarnostne pomoči, o spremembah v organigramu, o pooblastilih za razpolaganje s sredstvi na prehodnem računu, o samoupravnem sporazumu o obsegu uvoza blaga, storitev in deviz, o prošnjah in o še nekaterih drugih vprašanjih.
Samoupravni sporazum o samoupravni organiziranosti in nalogah Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji pomeni nadaljnji korak h krepitvi vpliva zavarovancev in upokojencev na delovanje skupnosti. Zato so delegati soglasno sprejeli sklep, da ta samoupravni sporazum podpišemo; za podpisnika so imenovali Alojza Laternerja, v. d. direktorja.
Nekaj novosti bo tudi pri prispevkih za samoupravne interes-
ne skupnosti na področju družbenih dejavnosti, za katere bomo po 1. maju plačevali prispevke po naslednjih stopnjah:
iz bruto osebnega dohodka:
—	za otroško varstvo 1,19%
—	za izobraževanje 6,54 %
—	za kulturo	0,89 %
—	za telesno kulturo 0,31 %
—	za socialno skrbstvo 1,34 %
—	za zdravstveno varstvo 8,04 % Iz dohodka TOZD (osnova
bruto osebnih dohodek):
—	za zdravstveno varstvo 3,12 %
—	za zaposlovanje 0,35%
Delegati so sprejeli dopolnila, za podpisnika pa so imenovali Slava Adlešiča, predsednika delavskega sveta.
Delegati so se seznanili tudi s samoupravnim sporazumom za financiranje požarnega varstva, SLO in krajevnih skupnosti. Soglasno so sprejeli te samoupravne sporazume, hkrati pa še pra-v ilnik o čuvanju tajnosti podatkov, ki velja za DO IMV. Delegati so na podlagi razprave o nadomestilih za delegate, ki se morajo udeleževati sej skupščin SIS, sprejeli naslednji sklep:
—	delegatom, ki so odsotni z dela ves delovni čas zaradi udeležbe na sejah skupščin, družbenopolitičnih skupnosti, SIS itd., se plača nadomestilo osebnega dohodka za 8 ur, ne pa za 7 kot se je v nekaterih primerih do sedaj pojavljalo;
—	če se seja začne po 8. uri, mora vsak prej priti na delo;
—	delegat mora pred odhodom na sejo obvestiti nadreje-
nega, ta pa mu priskrbi izhod-nico;
—	delegatom iz proizvodnje ni potrebno po končani seji priti nazaj na delo, če traja seja do 13. ure;
—	delegati iz uprave in vodstveni delavci pa se morajo vrniti na delo, četudi traja seja do 13. ure;
—	delegati, ki prisostvujejo seji v dopoldanskem času, de-
lovni čas pa imajo v popoldanski izmeni, morajo priti popoldne na delo.
Navedeni sklepi veljajo za delegate v občinski skupščini, krajevnih skupnostih, v skupščini SIS in v družbenopolitičnih organizacijah.
Pred koncem seje so delegati obravnavali še prošnjo za varstvo pravic in prošnjo za dodelitev solidarnostne pomoči.
Polepšajmo naše mesto!
Konec preteklega meseca smo imeli novinarji v združenem delu sestanek s predstavnikom novomeškega IN DOK centra Matjažem Verbičem in s predstavnikom skupščine občine Novo mesto Marjanom Simičem. Ob tej priložnosti smo dobili informacije o zasedanju stalne konference mest Jugoslavije, ki bo konec septembra v Novem mestu.
Zasedanja stalne konference mest Jugoslavije se bo udeležilo 800 delegatov in okoli 30 tujih delegacij ter vrsta predstavnikov sedme sile. Pričakujejo tudi, da se bodo zasedanja udeležili tudi najvišji predstavniki jugoslovanskega družbenopolitičnega življenja.
Za to priložnost moramo naše mesto primemo pripraviti, da bo srečanje potekalo
brez zatikljajev.. Pri občinski skupščini je že ustanovljen pripravljalni odbor, ki bo s komisijami poskrbel, da bo srečanje lahko nemoteno potekalo. Tako so že ustanovljene komisije za ureditev mesta, za promet, za sprejem, za prehrano, za informacije idr. Vendar pripravljalni odbor s komisijami ne bo mogel v tako kratkem času izpeljati prav vseh nalog v zvezi z ureditvijo mesta. Zato poziva vse občane novomeške občine, vse delovne organizacije, še posebej pa prebivalce Novega mesta, da se že zdaj lotijo urejanja svojih hiš, ulic, okolice tovarn in drugih objektov. Če bi se kdaj znašli v zagati, naj se obrnejo na eno izmed komisij, ki bodo tudi po strokovni plati odgovorne za ureditev mesta.
Letošnji sejem avtomobilov v Beogradu je ob navzočnosti številnih proizvajalcev in gostov odprl predsednik ZIS tovariš Veselin Djuranović. Tovariš Djuranovič se je dlje časa zadržal tudi na razstavnem prostoru IMV, kjer si je ogledal naš proizvodni program.
4. aprila je IMV obiskala delegacija Renaultove direkcije za mednarodne zadeve. Delegacijo je vodil P. Semerena, generalni direktor te direkcije v spremstvu D. Rolleta in J. C. Gsella, glavnega tehnologa in pooblaščenca za Jugoslavijo.
Razpravljali o programih SIS
Na 7. redni seji delavskega sveta TOZD Tovarne oken in kovinske galanterije, ki je bila
5.	aprila, so delegati obravnavali poročila samoupravnih interesnih skupnosti in o njihovem predlogu, da se presežek iz leta 1977 nameni za gradnjo muzeja
NOB v Novem mesu ter o dopolnitvah samoupravnih sporazumov o srednjeročnih programih samoupravnih interesnih skupnosti.
Direktor TOZD Tovarne oken in kovinske galanterije, inž. Leopold Rebernik, je
00
r~-
	
	O 2 el
	.S io*"
SIS	rt O -
ti-n •
rt3 • C/} N '—1
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST	6,69
SKUPNOST OTROŠ. VARSTVA	3,41
KULTURNA SKUPNOST	1,29
TELESNOKULTURNA SKUPNOST	0,71
SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA	1,16
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA	8,04
SKUPNOST POKOJNINSKO—
INVALID. ZAVAROVANJA	10,60
31,90
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE	0,26
1.586.000.	-
1.378.000.	-
945.000.	-
525.000.	-
389.000.	-
4.823.000.-
Za podpis sklepa je delavski svet pooblastil inž. Leopolda Rebernika. Pred koncem razprave o SIS so delegati sprejeli še sklep, da naj delegacija TOZD TOKG predlaga zbiranje sredstev za gradnjo otroškega vrtca v Šmaijeti.
Delegati so razpravljali tudi o novih prispevnih stopnjah iz bruto OD in dohodka DO, ki bodo veljale v letu 1978.
obrazložil gradivo SIS, ki obsega tudi program dejavnosti za prihodnost. Na področju izo-braževnja bodo v prihodnjem obdobju izvedb več akcij. Med njimi bodo tri šole prešle v celo-dnevniipouk, izdelana bo dokumentacija za dograditev šol v Šentjerneju in v Stopičah, dokončana bo posebna osnovna šola, število srednjih šol bo pomnoženo in dograjen bo dijaški dom. Nekatere novosti so predvidene tudi za otroško varstvo, (zgrajeni naj bi bili trije vrtci),
kulturo (kjer naj bi pospešeno popravljali domove kulture), socialno skrbstvo, začela se bo gradnja doma za ostarele, medtem ko na področju zdravstva, telesne kulture ni predvidenih bistvenih novosti.
Delegati delavskega sveta so po krajši razpravi sprejeb sklep o potrditvi aneksov srednjeročnih programov, novih stopenj prispevkov iz OD za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti ter o porabi presežkov iz leta 1977.
PRISPEVKI IZ BRUTO OD
		1977	1978	(od 1. 5.
				do 31. 12. 1978)
i.	izobraževanje	6,21	6,69	(+ 0.48)
2	otroško varstvo	4,29	3,41	(- 0,88)
3.'	kultura	0,82	1,29	(+0,47)
4.	telesna kultura	0.60	0,71	(+ 0,11)
5.	socialno skrbstvo	0,85	1,16	(+ 0,31)
		12,77	13,26	(+ 0,49)
6.	pokojninsko, invalid.			
	zavarovanje	12.00	10,60	(- 1,40)
7.	zdravstveno varstvo	8,04	8,04	—
	Skupaj: (1-7)	32,81	31,90	(- 0,91)
PRISPEVKI IZ DOHODKA				
8.	zaposlovanje	0,36	0,26	(- 0,10)
9.	zdravstvo	2,43	2,57	(+ 0,14)
10	pokojninsko-invalid.			
	zavarovanje	0,80		—
	skupaj: (8 - 10)	3,59	3,63	(+ 0,04)
Delavski svet je predlog novih stopenj prispevkov sprejel.
Konference delegacij pripravljene
V četrtek, 30. marca, je bila v menzi Tovarne avtomobilov 1. seja konference delegacij. Na seji so delegati konference ustanovili konference delegacij za zbor združenega dela in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Hkrati z ustanovitvijo konferenc delegacij so izvolili predsednike, namestnike in člane delovnih
predsedstev posameznih konferenc. Delegati konference so se odločili, da so člani delovnega predsedstva hkrati tudi delegati za prve seje skupščin.
Objavljamo delegate vseh konferenc delegacij:
1.	predsednik delovnega predsedstva
2.	namestnik predsednika del. predsed.
3.	član delovnega predsedstva
I. za zbor združenega dela občinske skupščine Novo mesto
1. Kukovec Milan	TA
2. Gogič Simo	Comm.
3. Turk Jože	DS SS
4. Likar Peter	TA
5. Kraus Marjan	TA
6. Damjanovič Nataša	TA
7. Habjan Marjan	TP
8. Bevc Franc	TP
9. Šmid Franc	Comm.
10. Brezovar Danijel	Tehnoservis
11. Gerbec Andrej	Tehnoservis
12. Globevnik Martina	Podgorje
13. Luštek Franc	Podgorje
14. Tratar Cvetka	Šmaijeta
15. Kocjan Jože	Šmarjeta
16. Lukšič Stane	RI
17. Prus Ivan	RI
18. Selak Tilka	DS SS
19. Kebelj Anica	DS SS
H. SIS — kultura:	
1. Tovšak Ivan	DS SS
2. Kerin Vida	Comm.
3. Grozina Majda	TA
4. Grobovšek Vojko	TA
5. Draža Mirko	TA
6. Drenovec Jožica	TP
7. Cunk Cv etka	TP
8. Košmrlj Mirko	TP
9. Vogrinc Danica	Comm.
10. Šinko vec Jože	Tehnoservis
11. Sančanin Zdravko	Tehnoservis
12. Gedl Georg	RI
13. Ban Ivan	DS SS
14. Salmič Anica	DS SS
III. SIS — telesna	
kultura:	
1. Galič Artur	TA
2. Deak Boris	Comm.
3. Šarman Rajko	DS SS
4. Piletič Boris	TA
5. Bratič Milan	TA
6. Kuderlič Ostoja	TP
7. Košiček Jože	TP
8. Plut Dragica	TP
9. Čefarin Anton	Comm.
10. Nemanič Drago	Tehnoservis
11. Goltez Stane	Tehnoservis
12. Dvornik Marjan	RI
13. Jasnič Miro	DS SS
IV. SIS — izobraževanje:	
1. Dular Andrej	DS SS
2. Ostroveršnik Marija	RI
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
3. Žagar Stane	DS SS	★ ★	3. Grašič Darinka	DS SS
4. Kopitar Mladen	TA	★ ★	4. Levičar Peter	TA
5. Žagar Jože	TA	★ fr	5. Gregorčič Marija	TA
6. Cimeša Darinka	TP	★	6. Sašek Franc	TP
7. Jelisavec Radoslav	TP	★ ★	7. Murn Slavko	TP
8. Kašič Martin	Comm.	★ fr	8. Grabnar Alojz	TP
9. Predovič Jelka	Comm.	★	9. Dragičevič Mirko	Comm.
10. Gregorčič Janez	Tehnoservis	★ ★	10. Podržaj Janez	Comm.
11. Goltez Stane	Tehnoservis	★ ■fr	11. Ajetovič Mirko	Tehnoservis
		★	12. Kikelj Janez	Tehnoservis
V. SIS — raziskovanje:		★ ★	13. Šiško Jože	RI
1. Brine Janez	RI	★ ★		
2.	Dunato Anton 3.	Čefarin Anton	DS SS Comm.	★ ★ ★	IX. SIS — stanovanjsko	
4. Šterk Marjan	TA	★ ★	gospodarstvo:	
5. Kordiš Anton	TA	★ ilr	1. Bizič Alfonz	DS SS
6. Jordan Marija	TP	★ fr	2. Reba Drago	RI
7. Serec Fanika	TP	★	3. Udovč Vlado	Comm.
8. Peterlin Janez	Comm.	★ ★	4. Rajkovača Marko	TA
9. Sebanc Ivan	Tehnoservis	★	5. Luzar Tone	TA
10. Šurla Alojz	Tehnoservis	★ ★	6. Bratož Boris	TA
11. Udovč Marija	DS SS	★ ★	7. Mladič Hinko	TP
		★	8. Gazvoda Jože	TP
VI. SIS — zdravstvo:		★ ★	9. Češek Anton	TP
1.	Košir Branko 2.	Kukman Alojz 3.	Fink Mirko 4.	Grubar Franc	DS SS TA Tehnoser. TA	★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ -X-	10.	Tušek Aleksander 11.	Žabkar Martin 12.	Abunar Franc 13.	Kos Ivan	Comm. Tehnoservis Tehnoservis DS SS
5. Križman Jože	TA	★		
6. Bogovac Dosta	TP	★ ★	X. SIS — invalidsko	
7. Avguštin Stane	TP	★		
8. Čarman Tončka	TP	A ★	pokojninsko zavarovanje:	
9. Mervar Ignac	Comm.	★ ★	1. Jakše Emil	DS SS
10. Miklič Zvone	Comm.	★ ★	2. Gregorčič Slavko	TA
11. Nečemer Emil	Tehnoservis	★	3. Vozelj Marija	Comm.
12. Somrak Anica	RI	★	4. Lindič Franc	TA
13. Simčič Jože	DS SS	★	5. Miklavčič Milka	TP
14. Tomc Mladenka	DS SS	★	6. Sekulič Zora	TP
		A ★	7. Stibrič Jože	COmm.
VII. SIS — otroško varstvo:		★ ★	8. Luzar Anton	Tehnoservis
1. Butala Jože	TA	★ *	9. Marolt Ladislav	Tehnoservis
2. Bradica Janko	RI	★	10. Jenkole Jože	RI
3. Čampelj Vinko	Comm.	★ ★	11. Kovačič Anton	DS SS
4. Lešnjak Anica	TA	★ ★		
5. Jerele Marija	TA	★ ★		
6.	Gazvoda Jožica 7.	Mohar Stane	TP TP	★ ★ ★	XI. SIS — Zaposlovanje:	
8. Avsec Anica	TP	★	1. Bahč Vlado	RI
9. Šinkovec Jože	Comm.	A ★	2. Šantelj Ivan	DS SS
10. Ogulin Anton	Tehnoservis	★ ★	3. Burger Milan	TA
11. Selak Fanika	Tehnoservis	★ fr	4. Dravinec Marija	TA
12. Hrovat Vlasta	DS SS	★	5. Jerman Janez	TP
13. Košmrlj Martin	DS SS	★ ★	6. Bakarič Bariča	TP
		★ .X-	7. Lukšič Jože	Comm.
VIII. SIS — socialno skrbstvo:		★ ★ ★	8.	Seničar Marjan 9.	Gorenc Stane	Comm. Tehnoservis
1. Božič Marija	DS SS	★	10. Jožef Alojz	Tehnoservis
2. Jaklič Stane	TA	★	11. Strmole Breda	DS SS
Pogled v dvorano med konferenco delegacij v Movem mestu
Nov sestav delegacij na Mirni
Po rezultatih lahko izvedbo volitev v TOZD-u Mirna dne 9.
3.	1978 dobro ocenimo. Udeležba je bila 93 2 %, od 503 zaposlenih je volilo 472.
Volili smo delegacijo za zbor združenega dela, dve posebni 7-članski delegaciji SIS za izobraževalno skupnost in zdravstveno skupnost ter tri združene 9-članske delegacije SIS: socialno skrbstvo, otroško varstvo ter samoupravna stanovanjska skupnost; kultura, telesna kultura in raziskovalna dejavnost; invalidsko pokojninsko zavarovanje ter zaposlovanje.
V	delegacijo za zbor združenega dela so bili izvoljeni sledeči kandidati:
1.	Jože Bartolj,
2.	Miran Bizjan,
3.	ing. Jože Brate,
4.	Anton Dim,
5.	Anton Drčar,
6.	Tončka Kurent,
7.	Marija Simončič,
8.	Amalija Tin tor,
9.	Stane Tratar,
10.	Albin Zore.
V	posebno delegacijo SIS -zdravstveno varstvo so bili izvoljeni:
1.	Antonn Bartolj,
2.	Vanda Bračko,
3.	Jože Gracar,
4.	Marija Kramer,
5.	Anton Kmc,
6.	Anton Peček,
7.	Branko Sladič.
V	posebno delegacijo SIS izobraževanje so bili izvoljeni:
1.	Marjan Bartolj,
2.	Milica Bevc,
3.	Marija Bevec,
4.	Marija Kranjc,
5.	Franc Leskovec,
6.	Stanko Ponikvar,
7.	Cilka Žibert.
V	združeno delegacijo SIS — kultura, telesna kultura, raziskovalna dejavnost so bili izvoljeni:
1.	Karel Gačnik,
2.	Lado Grozde,
3.	Darko Godnjavec,
4.	Franc Knez,
5.	Janez Kvas,
6.	Milena Leskovec,
7.	Stane Medved
8.	Marjan Ramovš,
9.	Pavel Zgonc.
V	združeno delegacijo SIS — socialno skrbstvo, otroško varstvo, stanovanjska skupnost so bili izvoljeni:
1.	Mitja Berce,
2.	Darinka Golob,
3.	Franc Jakoš,
4.	Olga Kodrič,
5.	Andrej Mežnar,
6.	Marjan Novak,
7.	Jože Podlogar,
8.	Darko Šega,
9.	Franc Zupančič.
Na kandidatni listi združene delegacije SIS — invalidsko po-
kojninsko zavarovanje, zaposlovanje so bili izvoljeni:
1.	Dragica Brzin,
2.	Franc Gačnik,
3.	Fani Izlakar,
4.	Jožica Kolenc,
5.	Marija Kolenc,
6.	Anton Kos,
7.	Peter Kurent,
8.	Karel Ramovš,
9.	Ivanka Rugelj.
V delegacijah so zastopani delegati delavcev iz vseh oddelkov in različne kvalifikacijske
strukture. Sedanje delegacije so od svojih predhodnic mnogo bolj razširjene, po samem sestavu kot po posameznih interesnih področjih. Prepričani smo, da bodo posamezne in skupne naloge, ki spadajo v njihova področja, opravljali z vso resnostjo in predanostjo začrtanim smernicam in s tem opravičili svoj renome pri delavcih.
MILKA BEVC IMV—TOZD Tovarna opreme MIRNA
Pavi siApa^li
zbfYA, cUifiWZ4*r /M V
k* v	10. 'htcpa
v tfrLcvm' sdt' 6rn\ d J&hm.
At St-Pauka. zautoijiiK 'tuUkze.
Izobraževalni program za priučitev
Na 7. redni seji delavskega sveta tozd Tovarne avtomobilov, ki je bila 28. marca, so delegati razpravljali o razporejanju sredstev na prehodnem računu in o predlogu novega izplačila OD.
Predsednik delavskega sveta Jože Hren je delegatom posredoval predlog vodstva DO za razporejanje sredstev na prehodnem računu za ugotavljanje končne realizacije. Ze lani so temeljne organizacije združenega dela Industrije motornih vozil sprejele samoupravni sporazum o združitvi v delovno
organizacijo IMV. Eno izmed določil tega samoupravnega sporazuma predvideva, da bodo skupne službe opravljale knjigovodske in druge finančne posle vključno z vodenjem interne banke. Skupni prihodek, ki ga tozd ustvarijo s prodajo skupnega proizvoda ali storitev, se zbira na prehodnem računu za zbiranje realizacije tozd. Delež iz skupnega prihodka se ugotavlja za vsako temeljno organizacijo, udeleženko pri ustvarjanju skupnega prihodka- Skupni prihodek moramo razporediti začasno, dokončno pa v obdobju periodičnega obračuna in ob
Izvršilni odbor
CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA
Predsednik izvršilnega odbora: Simo Gogič, Commerce
Podpredsednik: Leopold Ribič, TA Člani: Urbančič Tone tozd TA, Gašperšič Stane TP, Tomc Stanislav Tehnoservis, Nučič Jože tozd Šmarjeta, Reba Drago tozd Rt, Jarkovič Franc tozd Podgorje, Pustavrh Ciril tozd Črnomelj, Bizjan Miran tozd Mirna, Zritič Dušan tozd Beli Manastir, Bogme Andrej tozd ZIF, Selak Tilka in Kebelj Anica DS SS, Stepanovič Vera tozd Brežice.
zaključnem obračunu za poslovno leto.
Ker smo se dogovorili za skupno nabavo, moramo imeti za tekoče poslovanje sredstva. Pri SDK bomo v ta namen odprli poseben račun združenih sredstev. Preko tega računa bomo poravnavali račune za nabavljeni material in za usluge, ki jih likvidirajo oziroma potrdijo tozdi. Zaradi zavarovanja plačil vseh obveznosti in skrbi za denarno likvidnost vseh tozd je nujno, da po pooblastilu tozd upravljajo s sredstvi na žiro računu in drugih računih delavci posebne finančne službe v okviru delovne skupnosti skupnih služb.
Delegati so po razpravi sprejeli sklep, da za razpolaganje s sredstvi na prehodnem računu za zbiranje realizacije, žiro računa in računu združenih sredstev pooblaščajo: Slavka Blatnika, direktorja zunanjetrgovinskega sektorja, Antona Markoviča, vodjo nabavnega oddelka, Tilko Selakovo, vodjo plansko-
analitskega oddelka, Karla Var-dijana, pomočnika direktorja prodajno servisne organizacije, in Mladenko Tomc, vodjo službe za zavarovanje plačil. Pristopnico za Tovarno avtomobilov bo podpisal inž. Božo Kočevar, direktor tozd TA.
Delegati delavskega sveta so sprejeli sklep, da bomo uvedli izplačilo OD v celoti na hranilno knjižico. Hkrati so sprejeli sklep, da je treba do tedaj zagotoviti pogoje za izplačilo OD v Tovarni avtomobilov. Tudi o tem so že stekli razgovori z banko.
Poleg teh dveh osrednjih točk seje delavskega sveta so delegati razpravljali še o izobraževanju delavcev, ki so na priučit vi v TA. Vse delavce, ki so sprejeti na priučitev v TA, bo potrebno vključiti v tečaje za priučene in specializirane delavce po programu kadrovske službe. Kadrovska služba mora poskrbeti tudi za izpeljavo tega programa in za sodelovanje s skupnostjo za zaposlovanje.
»Praznik mimoze«
Turistična zveza Boke Kotorske s sedežem v Herceg Novem zelo obširno in domiselno propagira turistične možnosti in pogoje svojega področja. Zato
Propagandni pano v Herceg Novem, kjer smo se udeležili razstave kot soorganizatorji
vse več Jugoslovanov preživlja dopust na črnogorskem primorju. Ob hotelskih kapacitetah se naglo razvijajo in izboljšujejo kampi in karavaningi. Tudi naše IMV-adria karavane je mogoče zaslediti v večjem številu. Naši kupci spoznavajo, da je rentabilen nakup prikolice takrat, kadar jo aktivno uporabljamo pretežni del leta.
Turistična zveza Boke Kotorske organizira vsako leto od 1. — 28. februarja „Praznik mimo-ze“ z bogatim kultumo-umetni-škim programom, razstavami, s posvetovanji predstavnikov turizma in sestanki redakcij tiska, radia in televizije. V tem času je v Herceg Novem množica predstavnikov potencialnih kupcev proizvodov IMV in vrsta uglednih predstavnikov kulturnega in javnega življenja. Tudi maršal Tito je večkrat bival na tem področju v času „Praznika mimoze “.
Pričakujoč dober ekonom-sko-propagandni učinek v tem oddaljenem področju smo bili tudi letos soorganizator „Praznika mimoze". S tem smo dali svoj prispevek tudi k nadaljnjemu poglabljanju in utrjevanju vezi med pobratenima mestoma Herceg Novim in Novim mestom.

* «*»*-•


Avtobusna postaja IMV, kakršna je zdaj, bo kmalu samo še zgodovina. Že v bližnji bodočnosti nameravamo zgraditi sodobno avtobusno postajališče.
TAM nagradil naše voznike
IVAN TOMŠE
Šoferji naših avtobusov prepeljejo na dan čez 3000 potnikov, šoferji tovornjakov pa opravijo stotine kilometrov in prepeljejo tone materiala za našo proizvodnjo. Površnemu opazovalcu njihovega dela se zdi, da je njihovo delo lahko in nenaporno. Najraje jih vidimo samo takrat, kadar počivajo. Le malo pa nam je znanega, koliko opravil in del morajo šoferji opraviti, da so njihova vozila vsak trenutek pripravljena za vožnjo. Ker imajo odgovoren odnos do dela, ker so točni in marljivi vzdrževalci vozil, jim uspe izvesti vse zadolžitve, izpolniti vse naloge. O njihovi pridnosti in vztrajni skrbi za brezhibnost v ožil pričajo tudi priznanja, katera so dobili od mariborske Tovarne avtomobilov za
200.000	km, prevoženih brez generalnega popravila. To so velika priznanja zanje, zato je prav, da vam šoferje, dobitnike tamove nagrade, danes predstavimo:
Ivan Andolšek: v avtoparku IMV je zaposlen že od leta
1956. Zdaj vozi naš tovarniški avtobus na progi Novo mesto— Mraševo. Ves čas vozi avtobus Tam AS 3500. Z njim je brez generalnega popravila prevozil
278.000	km.
Jože Hrovatič: v IMV je zaposlen že od leta 1957. Po poklicu je KV voznik. Zdaj vozi tovornjak TAM 5500. Tudi on je s tem vozilom prevozil več kot 200.000 km brez generalnega popravila.
Anton Kuralt je že več kot 19 let poklicni voznik. Doslej je prevozil čez 140.000 km brez nesreče. Doslej je dobil že dve priznanji TAM: prvič ga je dobil za vozilo TAM 4500, zdaj pa še za TAM 5500.
Milan Šapanja je zaposlen v IMV od leta 1961. Leta 1973 je v avtoparku zadolžil TAM 5500. S tem vozilom je brez generalnega popravila prevozil
200.000	km.
Ivan Tomše je šofer avtobusa na relaciji Novo mesto—Brežice. Voznik je že 24 let, v tem času pa je prevozil brez nezgode 4 milijone km.
IVAN ANDOLŠEK
MILAN ŠAPANJA	JOŽE HROVATIČ	ANTON KURALT
Pogled v dvorano mehanske obdelave, ki smo jo odprli lani decembra.
Finančna funkcija v organizacijah združenega dela
V tej številki objavljamo spološen opis finančne službe v organizacijah združenega dela. V eni izmed naslednjih številk Kurirja pa bomo objavili, kako imamo organizirano finančno službo pri nas v IMV.
Finančna politika je sestavni in zelo pomemben del poslovne politike vsake organizacije združenega dela. Ko govorimo o financiranju kot o enem izmed funkcionalnih procesov, mislimo na dejavnost, pri kateri se ukvarjamo s preskrbo sredstev, preoblikovanjem sredstev, z varčevanjem sredstev in s preoblikovanjem virov sredstev. Financiranje torej pomeni neko vrsto operativne dejavnosti.
Čeprav so v praksi še pogostni primeri, da finančne in računovodske naloge opravlja ista služba, pa je potreba po njeni razmejitvi nujna. Če smo za finančno funkcijo dejali, da je ena izmed temeljnih funkcij, lahko za računovodstvo zapišemo. da je sestavni del informativnega sistema organizacije združenega dela. Računovodstvo vrednostno spremlja celo-
ten poslovni proces, to je vse temeljne funkcionalne procese od investicijske, kadrovske, nakupne, prodajne do finančne dejavnosti. Za razmejitev finančne in računovodske službe nas zavezujejo tudi gospodarsko-fi-nančni predpisi.
NEKATERE ORGANIZACIJSKE OBLIKE FINANČNE SLUŽBE
Zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema (Ur. 1. SFRJ, št. 2/77) med drugim institucionalizira in definira interno banko kot samoupravno Finančno organizacijo, v kateri temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbeno pravne osebe ter temeljne skupnosti in enote v njihovi sestavi, ki so med seboj povezane v proizvodnem in prometnem procesu oziroma v procesu gospodarjenja in pridobivanja dohodka, združujejo na podlagi samoupravnega sporazuma delo in sredstva, poslujejo
z denarnimi sredstvi in zagotavljajo spremljanje gibanja sredstev in dohodka vsake članice interne banke posebej, ter gibanje sredstev na ravni vse organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnostim druge drhžbene pravne osebe. Interna banka lahko opravlja vse bančne, kreditne in denarne posle, ki jih lahko opravljajo njene članice, v skladu s samoupravnimi splošnimi akti in z zakonom.
V organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in pri drugih družbenih pravnih osebah, v katerih ni materialnih možnosti, da bi se organizirala interna banka, se lahko organizira za opravljanje poslov z delovnega področja interne banke kot skupna služba posebna finančna služba. Način organiziranja, poslovni predmet in pooblastila posebne finančne službe ureja samoupravni splošni akt delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti oziroma družbeno pravne osebe ah poseben samoupravni akt o organiziranju in delu te službe. Posebno fi-
nančno službo upravlja organ, ki ga sestavljajo delegati delavcev in drugih delovnih ljudi iz organizacij, za katere opravlja posle. Posebna finančna služba posluje prek računov svojih članic v skladu z njihovimi samoupravnimi splošnimi akti.
Posebna finančna služba ima status skupne službe s posebnimi značilnostmi. Posebna finančna služba se lahko konstituira kot:
a)	samostojna skupna služba ah
b)	posebna organizacijska enota v sestavi obstoječe skupne službe za opravljanje administrativno strokovnih, pomožnih in njim podobnih opravil.
Posebna finančna služba kot samostojna skupna služba se organizira v smislu 400. člena zakona o združenem delu. Takšna posebna finančna služba se organizira na ravni delovne organizacije oziroma na ravni sestavljene organizacije zdmženega dela kot delovna skupnost. Kljub nekaterim skupnim lastnostim interne banke in posebne finančne službe pa jih loči več posebnosti. Interna banka
ima status bančne organizacije, medtem ko se posebna finančna služba organizira kot skupna služba. Interna banka je pravna oseba in posle iz delovnega področja svoje funkcije opravlja prek lastnega žiro računa, medtem ko posebna finančna služba nima statusa pravne osebe in opravlja sovje naloge, prek računov svojih članic. V interno banko se članice združujejo, medtem ko posebno finančno službo članice ustanovijo. Posebna finančna služba ni dolžna voditi knjigovodstva za opravljanje svojih nalog po kontnem planu za banke. Potrebna denarna in materialna sredstva zagotavlja posebna finančna služba oziroma njeni ustanovitelji po določbah iz 95. člena zakona o združenem delu. Delavci, ki opravljajo opravila v posebni finančni službi, uveljavljajo svoje samoupravne pravice v delovni skupnosti posebne finančne službe, če je ta posebej organizirana, ali pa v delovni skupnosti za opravljanje drugih skupnih del.
naloge finančne
SLUŽBE
Ne glede na organizacijsko obliko finančne službe pa je njena glavna naloga, da stalno usklajuje denarna sredstva s potrebami po njih. To je med dru -gim mogoče doseči z najemanjem novih kreditov, z doseganjem primernega finančnega rezultata, z razporejanjem čistega dohodka v poslovni sklad, s pravočasno izterjavo terjatev, z rednim plačevanjem obveznosti. Zagotovitev potrebnih sredstev za normalno poslovanje je torej ena glavnih nalog vsake finančne službe. Napake v tej aktivnosti pripeljejo do nezadostnega ali čezmernega financiranja.
Pomanjkanje sredstev lahko pozitivno vpliva na delo organizacije združenega dela in jo stimulira, da obstoječa sredstva bolje izkoristi, s čimer se povečuje rentabilnost poslovanja. V takem primeru organizacija združenega dela bolj skrbi za plačilo terjatev, za zaloge, ne prodaja proizvodov nerednim plačnikom, usmerja nabavo materiala in surovin. Če pomanjkanja sredstev ni mogoče nadomestiti z boljšim izkoriščanjem obstoječih sredstev, se zmanjša obseg poslovanja. Tudi čezmerna sredstva lahko povzročajo probleme. Ko ima organizacija združenega dela dovolj sredstev, se poraja občutek finančne gotovosti in poslovne brezbrižnosti. Izgubi se spodbuda za gospodarjenje s sredstvi in lahko pride do neracionalne porabe sredstev, kot končni rezultat pa se pojavlja pomanjkanje
sredstev za financiranje proizvodnje. Čezmerna sredstva povzročajo večje stroške, kar negativno vpliva na rentabilnost poslovanja.
Drugo pomembno vprašanje zagotavljanja sredstev je vprašanje virov sredstev. Najvažnejši vir sredstev je doseženi dohodek. Več ko organizacija združenega dela nameni sredstev za sklade, večja bo finančna neodvisnost in svoje poslovanje bo lahko financirala z večjim deležem lastnih sredstev. Če organizacija združenega dela nima dovolj lastnih sredstev, jih lahko pridobi s kreditom. To pa povzroča povečanje poslovnih stroškov, zato je treba pred najetjem kredita proučiti, ali bo določeni posel lahko kril stroške kredita (finančne odločitve). Obe vrsti finančnih virov imata dobre in slabe strani. Financiranje s pomočjo kredita pogosto deluje bolj spodbudno kot financiranje z lastnimi sred-st'i. V tem primeru se mora organizacija združenega dela bolj angažirati v delovnem procesu, da bi lahko najete kredite racionalno uporabila ter jih ob zapadlosti vrnila. Pomanjkljivost v najetju kredita pa je v tem, ker ga je treba vrniti v določenem roku, ker kredit povečuje stroške, pogosto so krediti strogo namenski ter jih dobimo ob določenih pogojih (kreditna sposobnost).
V	širši okvir celotne finančne politike spada oziroma ima velik pomen tudi sistem razdelitve dohodka in osebnih odhodkov. Vsaka organizacija združenega dela stremi torej za tem, da si preskrbi oziroma angažira optimalni obseg sredstev, kjer so rezultati glede na vložena sredstva najugodnejši. Finančno politiko pa je treba obravnavati često skupaj z nakupno, s prodajno, z investicijsko, s proizvodno in s kadrovsko politiko, ker so med seboj tesno povezane. Ena izmed najpomembnejših nalog finančne službe je zagotovitev optimalne likvidnosti organizacije združenega dela, kar pomeni, da slednja v vsakem trenutku razpolaga z zadostnimi sredstvi, s katerimi lahko poravna zapadle obveznosti. Finančna politika pa se ne konča že pri zagotovitvi zadostnih sredstev, ampak je treba ta sredstva tudi pravilno angažirati v posamezne pojavne oblike v krožnem ciklusu gibanja sredstev (denar-blago-pr oizvodnja-bla-go-denar).
V	poslovanju pogosto prihaja do neskladja med dospelimi obveznostmi in razpoložljivimi denarnimi sredstvi. To onemogoča redno plačevanje, kar ima za posledico neplansko medsebojno kreditiranje, plačevanje dolgov na podlagi sodnih sklepov,
v se to pa povečuje stroške, ne red v razpolaganju z denarnimi sredstvi zaradi blokiranega žiro računa in na koncu slabša odnose s poslovnimi partnerji. Če obveznosti dospevajo hitreje in v večjih zneskih kot prihajajo denarna sredstva, je treba pozornost posvetiti aktiviranju priliva sredstev.
Na zboljšanje likvidnosti je mogoče vplivati s hitrejšim gibanjem sredstev v vseh fazah krožnega toka proizvodnega procesa pri nakupih, proizvodnji, prodaji in plačilu terjatev. To je najracionalnejši način za povečanje stopnje likvidnosti, ker ne zahteva angažiranja dodatnih stroškov. Zato je priporočljivo, da organizacije združenega dela uporabljajo predvsem ta način za zboljšanje svoje likvidnosti. Z izdvajanjem dela dohodka v poslovni sklad z namenom, da se uporabi v obratne namene, se prav tako ugodno vpliva na likvidnost. Zmanjšanje zalog vseh vrst surovin, polizdelkov in gotovih izdelkov in njihovo zadrževanje na ravni, ki zagotavlja nemoten tek proizvodnje (optimalne zaloge), je nujen pogoj likvidnosti.
V	primeru delovne organizacije ali sestavljene organizacije združenega dela so naloge finančne službe še zahtevnejše. Pojavljajo se namreč razmerja med temeljnimi organizacijami združenega dela. Ta se morajo urediti v smislu določb temeljnega zakona o kreditnem in bančnem sistemu, kot je bilo to že navedno v podnaslovu ,.nekatere organizacijske oblike finančne službe".
OPERATIVNE NALOGE FINANČNE SLUŽBE
V	okvir operativnih nalog finančne službe organizacije združenega dela lahko med drugim prištevamo tele naloge:
—	izdelava poročil o stalnem gibanju denarnih sredstev na žiro računu in drugih računih, ki se vodijo pri službi družbenega knjigovodstva in v poslovnih bankah;
—	skupno s prodajno službo tekoče fakturiranje prodajnih proizvodov in storitev v skladu s sklenjenimi pogodbami, pri čemer je posebej pomembno, da se od kupcev zagotovi instrumente zavarovanja plačil oziroma plačilo v rokih, ki so določeni z zakonom o zavarovanju plačil;
—	na podlagi knjigovodske evidence je treba tekoče poravnati obveznosti in še posebej opraviti plačilo dospelih zavarovalnih instrumentov;
—	vodenje blagajniškega poslovanja, ki zajema plačilo manjših računov za opravljene storitve in drobne nabave, izplačilo osebnih dohodkov,
potnih stroškov in vodenje blagajniških evidenc;
—	izdelava operativnih finančnih planov;
—	sodelovanje z vsemi drugimi funkcijami, kot so na primer planska, nakupna, proizvodnja in prodaja zaradi čimbolj učinkovitega poslovanja;
—	vodenje knjigovodstva dobaviteljev (če to ni organizirano v računovodstvu) in skrb za pravočasno plačilo v dogovorjenih rokih;
—	vodenje poslovne evidence o opravljenem prometu in obračunu davka in pravočasnem plačilu;
—	sodelovanje s finančnim knjigovodstvom in z drugimi knjigovodstvi;
—	izdelava amortizacijskih načrtov za posojila za poslovna sredstva in sredstva skupne porabe in skrb za pravočasno plačilo prevzetih obveznosti ter kreditov;
—	priprava poročil za organe upravljanja o stanju in gibanju denarnih sredstev in dajanje predlogov za zagotovitev finančne discipline in čim-boljše učinkovitosti denarnih sredstev;
—	opravljanje drugih del, ki spadajo v področje finančne operative.
IZVAJANJE FINAN ONE POLITIKE
Finančno politiko organizacije združenega dela določajo delavci OZD kot nosilci samoupravnih pravic neposredno ali prek organov upravljanja. Smernice finančne politike se določajo z raznimi splošnimi akti in s sklepi organov upravljanja, kakor so npr. samoupravni sporazum o združevanju, statut, delovni program, program razvoja in finančni načrt.
Za pravilno izvajanje finančne politike je odgovoren poslovodni organ, ki o izvajanju finančne politike občasno poroča organom upravljanja, da se ugotovi, če se finančna politika izvaja po sprejetih smernicah. Zagotovitev sredstev z razporeditvijo doseženega dohodka je pomemben dejavnik finančne politike vsake organizacije združenega dela. Slednja mora voditi tako politiko razporeditve dohodka, da ima v svojih skladih vedno dovolj materialne osnove za nadaljnji razvoj s tem, da so sredstva za osebne dohodke določena v skladu z doseženo produktivnostjo dela. Za finančno politiko oziroma finančne odločitve v veliki meri služijo tudi računovodske informacije kljub temu, da so potrebne tudi eksterne informacije, kot npr. finančno stanje poslovnih partnerjev, bank, obrestna mera, stanje v gospodarstvu in podobno.
Eranko Kezele, dipl. inž.
Naš inženir na
specializaciji v Franciji
Kot je že znano, načrtuje IMV povečanje proizvodnje vozila R—4 na 100.000 letno in prikolic na 50.000 letno. Predvideva proizvodnjo še enega vozila iz družine Renault. IMV ima v programu osvajanje proizvodnje novih podsklopov in sklopov vozila R—4. Za realizacijo vseh teh načrtov potrebuje IMV ogromno kadra vseh profilov. Nekateri izmed teh planov temeljijo na sodelovanju z RNUR. Zaradi tega je potrebno imeti ljudi, ki poznajo francosko tehnologijo in opremo ter način vzdrževanja te opreme itd. To so vse zelo zahtevne naloge in potrebno je šolanje ljudi, strokovno izpopolnjevanje in specializacija. Da bi to dosegel, IMV na različne načine šola svoje ljudi. Eden izmed teh je tudi strokovno izpopolnjevanje in specializacija v Franciji, preko ACT1M.
ACTIM je vladna agencija
Sem eden izmed članov IMV, ki je bil na strokovnem izpopolnjevanju v Franciji. Tema mojega strokovnega izpopolnjevanja (stažiranja) je bila: „Varjenje v avtomobilski industriji". Pred samim opisom mojega stažiranja v Franciji bi želel napisati nekaj vrstic o ACTIM.
ACTIM je francoska agencija za mednarodno, tehnično, industrijsko in ekonomsko sodelovanje (Agence pour la coope-ration technkjue industrielle et economique — ACTIM). To institucijo financira francoska vlada, a ima to vlogo, da organizira specializacije (strokovna izpopolnjevanja) za tuje strokovnjake v Franciji in da daje strokovno pomoč drugim državam in podjetjem izven Francije. Do sedaj je bilo preko ACTIM v Franciji na specializaciji oziroma strokovnem izpopolnjevanju že preko 53.000 tujih strokovnjakov iz več kot 100 držav. 1'rajanje staža se giblje od nekaj tednov do 4 mesecev, pod posebnimi pogoji pa tudi več kot
leto dni. ACTIM organizira specializacije za vsako področje gospodarskega in družbenega delovanja.
KAKO POSTANEŠ STAŽIST PRI ACTIM?
Na to vprašanje bi odgovoril na podlagi lastne izkušnje. Kot sem že prej omenil, je IMV zainteresiran za izobraževanje svojih ljudi. Iskal je zvezo preko Zavoda za mednarodno, znanstveno, tehnično in prosvetno-kulturno sodelovanje SR Slo venije v Ljubljani. Zainteresiran je za specializacijo na naslednjih področjih:
-	varjenje v avtomobilski industriji, — mehanska obdelava.
-	notranji transport v avtomobilski industriji,
-	planiranje in operativna priprava dela.
Republiški zavod pregleda te zahteve in jih pošlje v Beograd, v zvezni zavod, kjer proučijo zahteve iz vse Jugoslavije. Zvezni zavod vstopa v kontakt z ACTIM in mu da podatke o številu kandidatov za posamezna področja. ACTIM v Franciji najde ustrezno podjetje ali ustanovo, kjer bo vsak posameznik stažiral in potrdi kandidaturo za vsakega posameznika. Obsta-
jajo trije načini specializacije (stažiranja):
—	skupinski staž s poznavanjem francoskega jezika - stažira se v skupini brez prevajalca;
—	skupinski staž brez znanja francoskega jezika — stažira se v skupini s prevajalcem;
—	individualni staž — posameznik stažira sam brez prevajalca.
Meni je bilo odobreno individualno stažiranje. - Najprej sem moral iti v Beograd na preizkus znanja francoskega jezika. Preizkus poteka v obliki razgovora z ekonomskih atašejem francoske ambasade. V razgovoru vsak stažist izrazi željo, v katerih tovarnah bi želel staži-rtati. Jaz sem na prvo mesto postavil tovarno RENAULT, potem podjetja SCIAKY in LAN-GUEPIN. Cez nekaj časa sem dobil obvestilo, da mi je odobreno dvomesečno stažiranje v Franciji s tem, da grem na tritedenski jezikovni tečaj tehničnega francoskega jezika.
ZAKAJ NE V RENAULT?
Zelo sem bil presenečen, zakaj mi ni bilo odobreno stažiranje v Renaultu. Vsak izmed nas, ki dela v TA, ima veliko željo seznaniti se s proizvodnjo v Renaultovih tovarnah, ker je
RNUR ena izmed vodilnih tovarn na svetu. Po prihodu v Francijo sem se pri ACTIM zanimal, zakaj me Renault ni hotel sprejeti na stažiranje. Dobil sem odgovor, da je posebni urad za izobraževanje tujih tehnikov pri RNUR dal odgovor, kako v letu 1977 RNUR ne sprejema tujih strokovnjakov na strokovno izobraževanje. K sreči sem v Novem mestu spoznal ljudi, ki delajo v RNUR. Na njihovo intervencijo mi je uspelo dobiti dovoljenje za enotedensko stažiranje v tovarni Renault— Billancourt.
BIVANJE V FRANCIJI
Pred prvim odhodom v tujino prav gotovo vsak posameznik čuti malo negotovosti. Veliko razmišlja, kako se bo počutil,. posebno prve dni, kako in kam bo šel z letališča, kje bo našel prenočišče, kako bos prehrano. Tudi jaz sem o vsem tem razmišljal. Toda ob prihodu v Francijo sem videl, da je ves strah odveč, ker ACTIM organizira kompletno bivanje v Franciji in to zelo dobro. Že na letališču vsakega stažista pričaka predstavnik ACTIM in ga odpelje do hotela, kjer bo stanoval. ACTIM organizira praktično vse: prenočišče in prehrano, socialno zavarovanje, različne
ekskurzije in obiske kulturnih manifestacij. Vsekakor pa si lahko vsak uredi bivanje tudi po lastni izbiri.
Ob prihodu dobi vsak stažist pripomoček, navodila in informacije, ki mu olajšajo vsakdanje življenje v Franciji. Vsakemu stažistu je dodeljen mentor, ki mu organizira staž in je v stalnem kontaktu z njim in s tovarnami, v katerih se stažist strokovno izpopolnjuje. To je zelo dobro ker tako vsak stažist ve, kje lahko išče pomoč, če mu je potrebna.
STAŽIRANJE SE JE ZAĆELO
Moj staž je imel dva dela. Prvi del (kot predstaž) — tečaj francoskega jezika in drugi — tehnični staž.
Takoj po prihodu vsak stažist piše preizkusni test znanja francoskega jezika, na katerem se določi ali je potrebno, da gre na tečaj oziroma v kateri skupini bo obiskoval tečaj. Razporejen sem bil v skupino, kjer se uči pogovorni in tehnični francoski jezik. Tečaj po audiovizuelni metodi organizira ACTIM, ki ima svoje fonolaboratorije. Skupine imajo 4—8 stažistov. V moji skupini so bili stažisti s Filipinov, iz Avstralije, Sirije, Zambije in Brazilije. Poznavanje francoskega jezika od prej, skupaj z izrazi, ki sem se jih naučil na tečaju, mi je omogočilo samostojno konverzacijo s francoskimi strokovnjaki med tehničnim delom stažiranja.
Tema mojega stažiranja je bila „Valjenje v avtomobilski industriji":
—	oprema in orodja za varjenje,
—	sestavljene varilne priprave,
—	organizacija dela v varilnem oddelku sestave karoserije.
Da bi uspešno obdelal to zelo obsežno temo, mi je bilo omogočeno stažiranje pri SCIAKY, LANGUEP1N in RENAULT. V naslednjih vrstah bom napisal nekaj vtisov o mojem stažiranju v vsaki tovarni, po vrsti tako, kot sem opravljal stažiranje.
SCIAKY S. A. - VELIKAN VARJENJA
To je eno izmed največjih podjetij na svetu s področja elektrovarjenja in avtomatizacije varjenja. Sciaky ima filiale po vsem svetu. Za Evropo je centrala v Franciji, nahaja pa se v predmestju Pariza (Vitry sur Seine); enakovredna tovarna je tudi v ZDA v Chicagu. V podjetju raziskujejo in izdelujejo:
—	stroje za uporovno varjenje, za elektro varjenje v zaščiti plinov, za frikcijsko varjenje, za varjenje s pomočjo laserskih žarkov in za varjenje v elektronskem snopu;
—	različno elekrro opremo za krmiljenje, regulacijo in avtomatizacijo varjenja;
—	različni elektro-mehanski material za varjenja.
Med tovarnami obstaja razdelitev dela, tako da se v Evropi v glavnem razvijajo in izdelujejo stroji za uporovno in elektro varjenje v zaščiti plinov, v ZDA pa stroji za varjenje s pomočjo laserskih žarkov in za varjenje v elektronskem snopu. Varilne stroje podjetja Sciaky v IMV poznamo že več let. V karoser-nicah dostavnih in osebnih vozil imamo Sciaky viseče varilne transformatorje tipa C 128 in C 130 S; v oddelku sestave in varjenja rezervoarja R—4 imamo kolutni varilni stroj M 231; na liniji izdelave kolesnih obročev stroj 1/2 MGT8 za varjenje diska in obroča. O kvaliteti teh strojev smo se že prepričali, ker nam brezhibno delajo več let. V tovarni so me seznanili s tovarno in programom njihovega dela. ki sem ga prej omenil.
Sciaky ima 2100 zaposlenih, od tega 110 z visoko šolsko izobrazbo. Odnos režijskih in proizvodnih delavcev je 31:69. Seznanili so me s hierarhijo podjetja, najbolj pa me je zanimala razdelitev njihovega konstrukcijskega biroja, ker je le-ta najmočnejši. Konstrukcijski biro se deli na k onstrukcijske veje: mehanski del, za elektroniko in elektrotehniko, za transformatorje ter za hidravliko in pnevmatiko. Vodijo jih direktor kompletne konstrukcije in direktorji posameznih vej. Znotraj veje (npr. mehanske) so razdeljeni v skupine; eno skupino sestavlja vodja skupin in 3 — 6 konstrukterjev.
Nadalje sem se seznanil s proizvodnjo visečih transformatorjev varilnih stiskalnic in kablov za varilne klešče. Izdelujejo več tipov visečih transformatorjev in varilnih stiskalnic. Krmilne omarice za te stroje ne izdelujejo v tovarni Sciaky -Vitry, ampak v tovarni na drugem koncu Pariza. Za vse te proizvode imamo kataloge z vsemi podatki. Za tiste, ki dobro poznajo Sciaky kable, še zanimivost: opustili so proizvodnjo kablov tipa „Jumelex“, ker so se pokazali v eksploataciji preveč togi.
Sciaky izdeluje tudi specialne stroje. Tako sem spoznal stroj za kolutno varjenje glave amortizerja, še posebno pa je interesanten stroj za varjenje zavornih čeljusti (specialni stroj za kolutno bradavičasto varjenje). Seznanil sem se tudi s principi robota za varjenje, ko so z njim eksperimentirali varjenje strehe in sten vozila R— 12.
Trenutno glavni proizvod Sciakyja so transfer linije za
večtočkovno varjenje. Le te so za nove tipe vozil različnih proizvajalcev (Simca, Renault, Peugeot, BMW), Treba je poudariti, da vse stroje, kakor tudi transfer linije, Sciaky najprej postavi v svoji tovarni v obratovanje. Da ne bi prihajalo do tega, da komadi (odpreški) ne ležejo v varilna orodja, izdeluje Sciaky na podlagi načrtov modele (etalone) iz plastike in lesa. Modeli služijo za fino regulacijo vpenjalcev, naležnih mest nosilcev elektrod itd. Osnovno je, da je vsa oprema izdelana po načrtih komada (detajla). Ce pozneje v eksploataciji pride do težav (odpreški se ne prilegajo v priprave), je lahko ugotoviti, kje je napaka.
Sciaky ima v svoji tovarni tudi laboratorije:
laboratorij za varjenje v elektronskem snopu, za preizkušanje transformatorjev, metalurški laboratorij, laboratorij za frikcijsko varjenje in za varjenje v zaščitni atmosferi. V teh laboratorijih sem se seznanil z obstoječo opremo, s tendencami razvoja varjenja, sodeloval pa sem tudi pri določenih eksperi-
mentih. Vloga in področja dela teh laboratorijev so. da se izboljšujejo obstoječi stroji in kon struirajo novi. da se za varjenje posameznih pozicij poišče najustreznejša rešitev, da se za posamezne materiale preizkuša varljivost itd.
Sciaky izdaja različne časopise, komercialne in tehnične biltene, različna skripta za izobraževanje s področja elektronike in varjenja. Veliko nas že pozna to literaturo, ker jo uporabljamo v vsakdanjem delu.
Mislim, daje bivanje pri Scia-kyju za vsakega stažista zelo ko ristno. Med ostalim človek spozna precej Sciakvjevih strokovnjakov, spozna najsodobnejše stroje za valjenje v avtomobilski industriji in tendence njihovega bodočega razvoja. To so zanimive in obsežne stvari, ki terjajo bolj podrobno razlago in več prostora.
Moj namen je, da v naslednjih številkah „Kurirja" napišem kakšno besedo več o posameznih strojih in načinu varjenja.
BRANKO KEZELE, dipl. ing. (Nadaljevanje: Staž pri Langue-pinu)
Tudi letos smo v Beogradu razstavljali osebne in dostavne avtomobile, avtomobilske prikolice in servisno opremo. Posebno zanimanje je vzbujal R—14, ki ga nameravamo letos vključiti v reden proizvodni program.
Center JUMV v Novem mestu
Jugoslovansko društvo za motorje in vozila zajema inženirje. tehnike in druge strokovnjake, katerih dejavnost je povezana z vprašanji tehnike vozil in motorjev v najširšem smislu. Društvo deluje v okviru Zveze strojnih in elektroinženiijev in tehnikov. Njegovo delovanje je zasnovano zelo široko in obsega naslednje naloge:
-- pospešuje in koordinira tehnični razvoj in raziskovalno dejavnost;
organizira sodelovanje strokovnjakov in izmenjavo mnenj v jugoslovanskem in mednarodnem merilu;
-	organizira predavanja, posvetovanja in strokovno delo po sekcijah;
-	sodeluje pri oblikovanju izobraževalnih programov (predvsem za dopolnilno in specialistično šolanje);
skrbi za objavo strokovnih člankov, knjig, revij itd.; zbira tehnične informacije, patente itd.;
sodeluje pri tipizaciji in standardizaciji;
-	sodeluje z gospodarskimi združenji in predstavniškimi organi pri oblikovanju zakonov, predpisov in uredb, ki zadevajo vozila in motorje;
—	skrbi za vnašanje tehničnega napredka v splošno ljudsko obrambo.
Najvišji organ društva je skupščina, v času med sklici skupščine pa opravlja organizacijske naloge predsedništvo, ki voh svoj izvršni odbor in po potrebi imenuje tudi druge odbore za specifične naloge. Na podoben način so organizirane republiške podružnice, ki se delijo v krajevne centre. V Sloveniji imamo pet krajevnih centrov: Koper, Ljubljana, Mari bor, Nova Gorica in Novo mesto. Krajevni centri se opirajo na delovne organizacije, ki proizvajajo motorna vozila ali sodelujejo z avtomobilsko industrijo.
Strokovno delo se zaradi zelo obširne in raznovrstne tematike odvija v sekcijah in podsekcijah, npr. za motorje, za zavorne si-
steme, za prometno varnost, za zaščito pred onesnaževanjem okolja itd. Vzporedno s širjenjem dejavnosti društva se pripravlja ustanovitev nadaljnjih sekcij.
JUMV je član FISITA (mednarodne zveze združenj strokovnjakov avtomobilske tehnike). ki obsega najvažnejša evropska nacionalna združenja, pa tudi nekatere izvenevropske (npr. argentinsko in avstralsko). JUMV vzdržuje številne mednarodne stike. Dosedaj je JUMV vsako leto organiziralo mednarodno strokovno srečanje na beograjskem sejmu avtomobilske tehnike. Leta 1979 bo tako srečanje z naslovom „Znanost in motoma vozila" organizirano v Sloveniji pod pokroviteljstvom slovenske avtomobilske industrije.
Primer dobro organizirane in zelo aktivne sorodne organizacije ameriško združenje SAE (Society of Avtomotive Engi-ners). SAE izdaja periodično svoj priročnik, ki predstavlja zelo obsežno zbirko standardov,
tehničnih poročil, priporočil, ki zadevajo celotno prometno tehniko, tehniko vozil in posegajo delno tudi v vprašanja letalske in vesoljske tehnike. Nekatere publikacije, kot npr. priročnik o konstruiranju ob upoštevanju utrujenosti materiala, predstavljajo dragoceno pomoč za vsakega konstrukteija. Vpliv SAE dokazuje med drugim dejstvo, da imajo nekateri standardi SAE praktično enako veljavo kot drugod nacionalni standardi.
Število članstva in obseg dejavnosti JUMV še zdaleč ne dosegata zaželjenega obsega. Zato tudi ob tej priložnosti pozivamo vsakogar, ki ima interes za sodelovanje, naj se javi pri poverjeniku društva v IMV tov. ing. Tušku. Ob koncu naj še omenimo, da je v okviru JUMV 22. 3. 1978 bilo v IMV organizirano predavanje prof. Pavletiča o sodobnih vidikih razvoja dvotaktnega motorja.
BORUT PRETNAR
DOPUST ★ REKREACIJA ★ ŠPORT
Letos spet na dopust v Pakoštane
V sončnih spomladanskih dneh nam misli uhajajo v čas poletne vročine. Marsikdo že premišlja, kje, kako in po kakšnih cenah bo letos letoval.
IMV počitniška skupnost ima na obali srednjega Jadrana, v prijetnem dalmatinskem kraju
loči za cenen dopust v kraju z vedno sončnim vremenom, kristalno čistim morjem, za kraj s čudovito okolico in z možnostjo najrazličnejših dejavnosti.
Posamezne TOZD imajo do konca prijavnega roka na voljo naslednje prikolice:
prikolic ležišč
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10. 11.
TOZD Beli Manastir TOZD Brežice TOZD Črnomelj TOZD Mirna Obrat Suhor TOZD Šentjernej ZIF Ljubljana
TOZD Tovarna avtomobilov Tovarna prikolic Tehnoservis Šmarjeta — skupaj TOZD Commerce
TOZD razvojni inštitut DS SS
32
6
1
6
8
19 24
20 8 8 4
133
24
4
24
Pakoštane, v senci borovega gozdička, postavljenih 67 počitniških prikolic in mobilhome z 272 ležišči, namenjenih letovanju članov kolektiva in njihovim svojcem (družinskim članom). Mnogi so svoje dopustniške dni že prežiVeli v IMV Carravaningu; nekateri že štirikrat zapored, letos pa se bodo za Pakoštane odločili petič. Zakaj tudi ne? Vsakdo se rad od-
>•••••••••••••••••••••
DŠI 1978
Pričele so se delavske športne igre, ki naj bi pokazale, koliko pozornosti posvečajo rekreaciji svojih delavcev posamezne delovne organizacije.
IMV TOZD Tovarna prikolic Brežice je prijavila ekipe za tekmovanje v streljanju z zračno puško, streljanje z malokalibrsko puško, nogomet, odbojko, kegljanje, mini golf, namizni tenis in šah.
Pričelo se je že tekmovanje v kegljanju, kjer je ekipa IMV Brežice trenutno po dveh kolih izmed 16-tih ekip na 7. mestu, kar je glede na lanskoletno tekmovanje uspeh, so pa še možnosti za napredovanje. Tudi šahisti so odigrali prvi dvoboj ter zmagali 3:1.
Torej lahko govorimo, da je pričetek spodbuden, škoda pa je da niso tudi ženske aktivnejše, saj nimajo prijavljene nobene ekipe.
S. E.
Po končanem prijavnem roku se nezasedene kapacitete razdeli med delavce TOZD, ki ima premajhne kapacitete.
ROKI
Izkušnje iz preteklih sezon kažejo, da so najprimernejše 7 in 14-dnevne izmene. Letošnja le-tovalna sezona bo trajala 98 dni, letovali pa bomo v naslednjih terminih:
od 17. 6. do 24. 6. od 24. 6. do 1. 7. od 1. 7. do 8. 7. od 8. 7. do 15. 7. od 15. 7. do 22. 7. od 22. 7. do 29. 7. od 29. 7. do 5. 8. od 5. 8. do 12. 8. od 12. 8. do 19. 8. od 19. 8. do 26. 8. od 26. 8. do 2. 9. od 2. 9. do 9. 9. od 9. 9. do 16. 9. od 16. 9. do 23. 9. 1978
Celotna letovalna sezona bo razdeljena na:
1.	predsezono (od 16. 6. do 1. 7.)
2.	sezono (od 1. 7. do 2. 9.)
3.	posezono (od 2. 9. do 23. 9.).
Cene v predsezoni in posezoni bodo 50% nižje od cen v sezoni.
AVTOBUSNI PREVOZI
Za člane kolektiva, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva in tiste, ki bodo raje potovali z avtobusom, bomo organizirali prevoz iz Novega mesta (izpred starega avtoparka) v Pakoštane in nazaj.
CENE?
Za letošnjo sezono so se cene turističnim uslugam na Jadranu povečale za 18 do 35%. Kakšne bodo cene za dnevno najemnino prikolic, sedaj še ni znano, ker nam uprava campa PPK „Zadar“, Pakoštane še ni sporočila cen za najemnino in čuvanje prikolic. Računamo, da bodo nekoliko višje od lanskih.
Te, kot tudi ostale podrobnejše informacije o letošnjem letovanju, bomo objavili v naslednji — majski številki tovarniškega glasila.
FRANC ŽVAN
Tudi šport lepša ženske
Po uspešno končanih nastopih delavcev IMV na sindikalnih športnih igrah (1977) občine Novo mesto, se športna aktivnost v zimskem času nadaljuje v telovadnici osnovne šole Grm. S tem, ko smo končali bitko za točke in za uvrstitev na I. mesto v sindikalnih igrah (to mesto bomo tudi v bodoče osvajali) še nismo postavili pike na i. Zelja vseh, ki smo nastopili in se borili za barve našega kolektiva je bila, da ta krog širimo, da vključimo čimveč naših delavcev v različne športne aktivnosti. Z organiziranjem rekreacije v telovadnici Grm dvakrat na teden: v torek za ženske in petek za moške ter kegljanje tudi dvakrat na teden: kegljišče Loka ob sredah od 17. do 19. ure in kegljišče pri Vodnjaku ob četrtkih od 16. do 18. ure na vseh štirih stezah in organiziranjem smučarskega tečaja za člane kolektiva na Voglu, smo dokaj uspešno izpolnili zastavljene plane na področju športa in rekreacije v DO IMV Novo mesto v zimskem času. Poleg tega so se vrstile redne priprave naših strelcev, šahistov, igralcev namiznega tenisa ter ostalih
športnikov, ki nas bodo konec tega meseca zastopali na sindikalnih športnih igrah motorne industrije Jugoslavije (MOTO-RIADA), ki bo letos maja v Ljubljani in se je bo IMV gotovo udeležil. Pred leti smo mislili, da v IMV delajo le moški in da je ženska delovna sila sorazmerno majhna, vendar danes, ko imamo tako veliko tovarno in tako strukturo proizvoda, imamo tudi velik odstotek zaposlenih žensk.
Šport in rekreacija morata t biti v vrstah žensk primemo zastopana. Naše ženske so v letu 1977 dosegle izredno lepe uspehe v vseh panogah, v katerih so tekmovale v sindikalnih športnih igrah. Posebno je pohvaliti naše odbojkarice, ki so na sindikalnih športnih igrah dosegle odlično 5. mesto. Z veliko pridnostjo so s pripravami nadaljevale v telovadnici osnovne šole Grm, vsak torek od 20. do 22. ure. Žlja vseh, ki so igrale odbojko je, da nastopajo tudi v atletiki, plavanju in drugih, panogah. To je zagotovilo, da bodo naše ženske tako kot njihovi sodelavci, dosegle dobre rezultate v sindikalnih športnih
igrah. Čutiti je potrebo po večji udeležbi naših žensk. Namen rekreacije je bil prvenstveno v množičnosti, da se čimveč žensk vključi v rekreacijo, v borbi proti teži, infarktu in vsem boleznim modernega človeštva. S tem ni rečeno, da bodo vse ženske, ki hodijo rekreacijsko igrati odbojko, tudi tekmovale. Tekmovale naj bi najboljše in tiste, ki imajo več časa. Rekreacija, igranje odbojke naj služi za boljše zdravje in lep izgled. V nakraj šem času pričakujemo lepe spomladanske dneve, ki bodo začele ženske igrati odbojko na igrišču Loka. Možnosti so izredne in pričakujemo, da se bo na Loki zbralo veliko število naših žensk v popoldanskem času ob torkih in četrtkih, ko bodo redni treningi.
Vse ženske, ki bodo brale ta članek in se bodo zainteresirale za odbojko, atletiko, namizni tenis, kegljanje, plavanje in streljanje, naj se oglasijo pri tov. Doki Petakoviču — Centralno planski oddelek tel. 44 ali pa pri tov. Ivanki Kumelj, tel. 06, kjer bodo dobile tudi vse nadaljnje informacije.
ĐOKO PETAKOVIC
DOPUST ★ REKREACIJA ★ ŠPORT
Vabimo vas med strelce
Okoli tri leta že deluje v naši DO strelska družina „Lojze DraganIme družine je znano, saj je naša družina v teh letih zabeležila nekaj izrednih uspehov, kotn. pr.:
Na DŠI Novega mesta je dosegla dvakrat tretje mesto, z najmočnejšima ekipama „Pio-niija“ in „Krke“ v tekmovanju z zračno puško.
Na občinskem tekmovanju z vojaško puško ob proslavi 4. julija prvo mesto v ekipni kot posamezni konkurenci, kjer je bil dosežen nov občinski rekord. V posamezni konkurenci je bil prvi Gradišar Slavko, drugo mesto pa je pripadlo tekmovalcem „Krke", tretji je bil Vehar Marjan. Sestav naše ekipe je bil sledeč: Gradišar Slavko, Vehar Marjan, Turk Brane, Šiško Jože.
Na 18. armijskem prvenstvu v Ljubljani lani oktobra smo ekipno dosegli 20. mesto v republiški in armijski konkurenci. Streljalo se je s polavtomatsko puško, vojaško pištolo ter avtomatsko puško. Ekipo sta štela dva tekmovalca v posameznem streljanju, to je iz polavtomatske puške, pištole in avtomatske puške. Med posamezniki se je dobro odrezal Gradišar Slavko, ki je iz polavtomatske puške dosegel 13. mesto med šestdesetimi tekmovalci v kvali-
tetnem razredu.
Sodelovali smo na tekmovanjih motornih industrij Jugoslavije, kjer smo upešno zastopali našo delovno organizacijo.
Med drugim se udeležujemo vseh tekmovanj v počastitev državnih praznikov z malokalibrsko puško, zračno puško in vojaško puško M—48 ali M—98.
K vsem dobrim rezultatom je prispevala fizična in psihična pripravljenost vsakega posameznika. To pa lahko doseže vsak strelec, ki se redno udeležuje treningov.
Naša družina ima vsak torek rezervirano strelišče za zračno puško v domu JLA od 15. do 17. ure. Priporočamo večji
obisk ter članstvo naše družine, posebno v ženski konkurenci, kjer do sedaj ni bilo pravega odziva.
Vsa potrebna navodila in informacije o športnem strelstvu lahko dobite pri inštruktorju na samem strelišču.
STRELSKA DRUŽINA „LOJZE DRAGAN"
Učili smo se smučanja
Letošnjo zimo je komisija za šport in rekreacijo pri sindikalni organizaciji prvič organizirala enotedenski smučarski tečaj za delavce Industrije motornih vozil. Tečaja se je udeležilo 20 delavcev iz Novega mesta. Tudi sama sem se prijavila, da izpopolnim svoje skromno smučarsko znanje.
Neko nedeljo nas je tovarniški avtobus odpeljal - polne pričakovanja - v Bohinj, kjer smo se nastanili v hotelu „Pod Voglom". Tretjina vseh udeležencev je bila sploh prvič na smučeh. Naslednji dan smo se z gondolo odpeljali na Vogel, od koder se je nudil prekrasen razgled na okoliške gore, kjer je kraljeval naš Triglav. Skoraj 1000 m nižje pa se je v soncu
svetlikalo poledenelo Bohinjsko jezero. Vodja tečaja tov. Turk Jože nas je na ravnem delu smučišča v tako imenovani „luknji" razdelil v tri vrste glede na naše znanje. Formirali smo dve vrsti začetnikov in eno vrsto, kije že obvladala nekaj smučarskih veščin. Nekateri boljši smučarji pa so prosto smučali, k učitelju smučanja so prismučali samo občasno po nasvete.
Kljub slabemu vremenu, ki nas je spremljalo vse dni tečaja, pa naša zagnanost ni usahnila in smo se z vso voljo dan za dnem znova učili in uživali na visokogorskem svežem zraku. Mislim, da delim mišljenje večine, če že ne vseh udeležencev, daje tečaj v celoti uspel. Vsi smo za to, da
se take oblike dejavnosti še nadaljujejo v še večjem obsegu, tako da bo naslednjo zimo še več tečajev, po možnosti tudi med šolskimi počitnicami za tiste, ki imajo šoloobvezne otroke.
Tudi družabno življenje je bilo izredno razgibano, saj so mnogi od nas prvič sodelovali v vrstah zabavnih iger.
Ko smo se vračali s sončnega Vogla, je bilo mnogim žal, daje vsega že konec. Vsi udeleženci smo se mnogo naučili, tako, da bo lahko vsak od nas že sedaj samostojno smučal.
N a koncu naj se v imenu vseh tečajnikov zahvalim organizatorju in vodstvu tečaja.
CIRILA BELE