92
Vinska razstava v Gorici.
V Gorici je bila pretekli mesec vinska razstava. Iz popisa gosp. prof. Povšeta v „Gosp. Listu" povzamemo sledeče, kar bi utegnilo tudi našim vipavskim vinorejcem koristno biti.
Razstavljavcev — pravi pisatelj — bilo je dovelj, čeravno bi jih bilo lahko še več. v presojevalnem odboru sta bila dva tuja gospoda, in sicer : profesor dr. Rosler, voditelj kemičnega poskuševališča za vin-stvo iz Klosterneuburga (kot poslanec od kmetijskega ministerstva) in dr. Mule iz Maribora, oba jako izvedena vinorejca.
Po dokončanem preiskavanji in presojevanji je prof. Rosler v kratkem sledeče omenil o razstavljenih vinih in je stavil nektere nasvete, koje hočem omeniti. Prof. Rosler je tako-le govoril:
„Namen razstave bil je, spoznati dobroto in lastnost goriških vin, koja so se preiskavala, če so sposobna za kupčijo tuai v daljne kraje. Iz tega stališča je sodba o razstavljenih vinih nekoliko neugodna, čeravno omenim, da goriška vina lahko izvrstna postanejo. V rdečih (črnih) vinih se je nahajalo preveč kisne kisline (jesihove kisline), preveč zagolt-nosti (grenkobe). Toda našla so se tudi prav izvrstna črna vina, ki so sposobna za vesoljno kupčijo, in ki obetajo najlepšo prihodnost. Pogreški se dajo lahko od-
Eraviti in sicer z umnejšim vino vre nje m. Vino, i ima preobilno zagoltnosti, bi se zboljšalo, ko bi se naj prvo boljše trte zbrale, potem umnejše s trgatvijo in prvim vrenjem ravnalo. Tudi med domačimi črnimi trtami imamo omeniti prav sposobne izvrstne trte refošk, korvin, od kojih smo dobili v razstavi vino, ktero se lahko meri z najboljim slovečim francoskim vinom.
Velika napaka pri izrejitrtjeta, da se preob-loži, ako se od nje preveč zahteva. V trtnem posku-ševališču v Klosterneuburgu so se trte na 40 viž obre-zavale in odgojevale. Skušnja uči, da pri obrezavanji, s kojim se doseže, da trta prav mnogo grozdja daje, se je vedno manj dobro vino dobilo; nasprotno od trt z mak) grozdjem pa izvrstno blago.
Čeravno v gospodarstvu prav po pravici velja, ko-
likor mogoče mnogo vina dobiti, je  vendar treba skrbeti, da se dovolj pa dobrega vina dobi.
Naj veča napaka pa je v tej deželi vinovrenje. Navadno se rdeče grozdje z nogami tlači; pri tem se mnogo pecljev s t dre, v pecljih pa je največ gren-kozagoltnostL Zatega del priporočam sledeči način: Vinorejci naj si oskrbijo stroj (mašino), ki ima dva vala, s kojima se grozdje stlači. Potem se zmečkana stvar stavi na posebno leseno upravo, ki je situ podobna, kjer se toliko časa rešeta, dokler ne odteče sok; peclji in hlastine se odpravijo. V hlastinah je za-goltnost, in s tem tedaj odstranimo preobilno zagolt-nost črnih vin. Priznavati moramo sicer, da je zagolt-nost zdravju in stanovitnosti vina ugodna, te pa vino vsem tem dovolj dobi v ostalih jagodah. Pri vrenji se lušine v moštu vzdigujejo in napravljajo nekak klobuk, ki je z ogelno kislino pokrit. Kakor hitro vrenje odneha, zgine ogelna kislina, postali alkohol pride v do-tiko s kislicem zraka in Če je zdatna stopinja gorkote, napravi se kisna kislina. Saj nam to kaže prav jasno hitra naprava kisa (jesiha). Pri tej napravi se skrbi, da je tekočina v prav velilu dotiki s kislicem zraka.
Da to nevarnost odpravimo, moramo varovati, da zrak ne dohaja do tega klobuka. Za to služijo leseni pokrovi z luknjicami. Francoski vinorejci vedno stoje pri burnem vrenji in vedno s posebnim kolcem nasto-pivši klobuk nazaj v mošt tlačijo. S tem obvarujejo dotiko klobuka s kislogazom. Skušnja lastna nas pa uči, da je ravno kakor alkohol tudi ogelna kislina slabega vpliva na drožne gljivice.
Sploh je dobro mošt večkrat pomešati, kajti s tem pospešujemo hitro vrenje, ktero je ravno za goriško deželo primerno in potrebno. Nekoliko zagoltnosti mora črno vino imeti. Vinski kupci na Nemškem so jako željni po primorskih črnih vinih ravno zarad zagoltnosti; gotovo pa želijo primerne, a ne preobilne zagoltnosti. Ako pustimo mošt predolgo na lušinah, potem dobi vino iz lušin preveč zagoltnosti. Hitro vrenje pa ne dopušča tega, vino pri vsem tem dobi dovolj barve in potrebne zagoltnosti in postane prijetno, žlahno.
Od belih vin imamo omeniti, da smo nahajali prav dobra vina. Posebno iz tujih renskih in francoskih trt napravljeno belo vino bilo je izvrstno.
Vino belo iz Rizlinga in Traminerja napravljeno sme se meriti z najžlahnejim renskim vinom Riszlinga, ki po celi Evropi slovi.
Želeti bi bilo, da bi se vpeljale žlahne tuje trte, da bi se trtoreja zboljšala in da bi tudi z vrenjem belega vina umnejše ravnali. Zatega del se je našlo mnogo belih vin, ki so imela preveč zagoltnosti, preveč okusa po hlastinah droži. Tudi pri belem vinu naj bi se vpeljalo hitro vrenje, ki je v kratkem času dovršeno; pri tem se gnjilČne tvarine (drože) kmalu odločijo.
Ako se mlado vino predolgo časa na drožeh ležati pusti, se drože, čeravno so drožne gljivice že vsahnile, na dalje razkrojujejo, gnjijejo, in iz nje se napravijo gnjilčne zveze, ki se v vinu vzdignejo. Ravno to, da pustimo vino predolgo na drožeh ležati, stori, da imajo nektera tukajšnja bela vina slab okus. Tudi pri belem vinu bi bilo prav in je neobhodno potrebno, da jagode ločimo od pecljev (hlastin).
Mošt smemo le kratek čas pustiti na lušinah, da ne dobi preveč zagoltnosti. Da pa vrenje pospešujemo, je potrebno, da ima mošt dovelj dotike s kislicem. To dosežemo, če grozdje na posebni mreži rehtamo; pri tem dobi dovelj zraka, ki je za hitro močno vrenje neobhodno potreben. Zrak, to je, kislec mora biti, ker on obguga gnjilčne drobce. Kakor hitro je glavno burno vrenje končano,   mora se vino pretočiti,   ker le po tej
poti bomo imeli dobro belo in zdravo vino, ki bo sposobno za vesoljno kupčijo. Naše obnebje je krasno in nam je mogoče napraviti vino belo, ki se sme meriti z najboljšim francoskim in renskim vinom. Posebno priporočamo „beli rizling", ki daje jako sposobno vino za vesoljno kupčijo.
Nahajali smo tudi nektera razstavljena bela domača vina za napravo penečega vina (šampanjca) jako sposobna. Od gostih sladkih vin imamo omeniti, da s takimi vini ni dobička. Le čista negosta sladka vina se lahko prodajajo.
Kupčijsko mesto Trst je blizo, kupčija z vini je tedaj jako lahka; skrbeti je treba tedaj, da napravljamo taka vina, kakoršna so za vinsko vesoljno kupčijo sposobna".
93