ERISKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI NO. 106. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 20th, 1929. LETO XXXI.—VOL. XXXI 71 oseb ranjenih na Pa. železnici Columbus, Ohio, 19. avgusta. Blizu mesta Condit, Delaware County, Ohio, se je ponesrečil v nedeljo vlak Pennsylvania železnice. Vlak je bil na potu iz Columbusa v Cleveland. Na vlaku se je nahajalo preko 400 oseb, in 71 potnikov je dobilo poškodbe, med njimi 37 iz Clevelan da. Večinoma so bili na vlaku izletniki, in dve posebni lokomotivi ste vlekli vlak. Iz letniški vlak je bil kasan za 15 minut, zato je vlakovodja dirjal naprej 70 milj na uro, da bi prišel v pravem času v Cleveland. In to je povzročilo nesrečo. Miljo od tega mesta je lokomotiva, ki naj brini bila v najboljšem stanju zapustila progo in potegnila potniške vozove s seboj. Kolikor moremo dognati iz imenika potnikov, ki so se ponesrečili, ni bilo med njinr nobenega Slovenca. -o- Švicarski zrakoplovci so na potu v Ameriko Lisbon, Portugalska, 19. avgusta. Zrakoplov "Mlada Švica," ki je dospel v to mesto zadnjo soboto, se je podal danes na pot proti Amerikji. Na zrakoplovu se nahajata dva izkušena švicarska zrako-plovca Oscar Kaesel in Kurt Luscher. Oba sta šele komaj dvajset let stara, in sta šele lansko leto začela voziti z zrakoplovom. Suhač, ki je moker, pa je vseeno jako suh Chicago, 19. avgusta. Policija je vdrla danes v stano vanje Alberta Dry, in je našla v stanovanju nekaj sodov pi ve in vso pripravo za izdelovanje alkoholične pive. Po leg tega je dobila policija \ stanovanju Mr. Dry-a osem teško pijanih oseb, katere je tudi vzela s seboj. Je umrl radi strahu na svojem avtomobilu c Neki motorist je v San hrancisco, Cal. umrl rad* Spčne hibe, o k^eri se trdi da je bila povzročena, ko se je Motorist vozil na ulici, Ln je mimo njega pridrvel z največjo naglico ognjegasni stroj. Frank Sabin, motorist, je pravkar hotel zaviti proti kor-nerju, da se umakne ognje Rascem, ko ga je zadela kap ^»mMttmttromammmttjmuKmmt BOSTE VOLILI? Naročniki, prijatelj,« l'ojaki naši! Danes so volitve! Ali veste, zakaj ste državljani ameriški? Zato, da se vam da pravita oddati svoj glas, ka dar so volitve. V Cleve-landu bomo danes imel? najbolj važne volitve Gre se za kruh naših ljudi, za naše prijatelje, za naš napredek. Ako niste še volili, ko boste čitali te vrstice, prosimo vas v iirenu naroda, za vašo korist, pojdite in volite -Against the Amendment." Naredite križ Pred temi besedami. Vo lili boste sebi v korist, fcmtmttmmummtttmmmnmmaam Fant ustrelil dekle iz ljubosumnosti Mansfield, Ohio, 19. avgusta. Taka je mladina, ki nima razuma, dasi je dosti mladine, ki zna pravo pot v življenju. 21 letni Louis Ar-mentrout je v tem mestu streljal na svoje dekle, ker ni hotela iti z njim v soboto. Dekle, Miss Louise Reinden-bach, je nevarno ranjeno. Ko je fant ustrelli na dekle, je nameril revolver tudi proti sebi in se nevarno ranil. Streljanje se je izvršilo v avtomobilu, kmalu potem, ko je Armentrout prišel iz protest antovske cerkve, in se je vozil z materjo svojega dekleta Prijatelj mladega para, Man ley Donough, je vozil avto mobil, ko so se vračali iz cerkve. Fant in dekleta sta sedela zadaj v avtomobilu, ko je Louis nenadoma potegnil revolver iz žepa in ustrelil svoje dekle, nakar je skočil iz avtomobila in nameril revolver proti svojemu srcu. V bolnici so zdravniki izjavili, da niti fant niti dekle nimata upanja, da bi okrevala. -o- Kršilci prohibicije bodo deportirani v staro domovino Hammond, Ind., 19. avgusta. Naselniški komisarji naznanjajo, da "je bilo tekom pogona zveznih prohibici jskih agentov zadnji teden v tem mestu in v bližnjih mestih, aretiranih med drugimi kršilci prohibicije tudi 10 tujcev, ki so prišli nepostavnim potom v Ameriko. Dokazano je, da so mnogi tujezemci plačalo $5000 ali več, da so se lahko vtihotapili v Ameriko Vsi bodo sedaj deportirani. Ženska zadavljena od roparja v stanovanju New York, 19. avgusta. Ko se je Isidor Friedman vrnil včeraj i,z sinagoge, kamor je šel kot po navadi, da opravi svoje verske dolžnosti, je dobil svojo ženo mrtvo na postelji. Sprva je mislil, da spi, in je šel v kuhinjo, da si umije roke. Potem pa je stopil k postelji svoje žene, da jo zbudi. Bila je mrtva. Za časa njegove odsotnosti je moral priti v stanovanje ropar, ki je ženski potegnil uhane iz ušes in prstan iz roke, nakar jo je lopov zadavil, ker so se na vratu poznali znaki davljenja. Roparji so odnesli iz stanovanja za $2000.00 vrednosti. Listnica uredništva J. K. Ako je vaša hčerka stara šele 16 let, tedaj se brez vašega dovoljenja ne sme po ročiti. Ako to vseeno stori, tedaj je kriva .zločina, ki se kaznuje z dvema letoma zapora. Pozdrav! — P. S. Ako naznanite stvar zvezni sod-niji, tedaj bo oseba najbrž deportirana. Mi vam svetujemo prijazno, da se pobotate s stranko. Ako bo dotična oseba deportirana, ne boste dobili nikdar od nje denarja, tako pa imate priliko, da pridete do svojega. * Dediči ranjkega avtomobilskega kralja Dodge, so dobili $1.000.000 vrnjenih v j davkih. Nekaterim je dobro, nekaterim pa hudo na tem svetu Jutri zjutraj pride poročilo o volitvah Danes pade odločitev glede mestne vlade. Naj glasujejo državljani tako ali tako. "Ameriška Domovina" vam bo v sredo zjutraj točno poročala glede izida volitev. Mi smo ves čas volivne kampa' nje borili in vodili pošten boj svetovali smo našim ljudem tako, kot smo bili pošteno prepričani, da je najboljše za napredek našega naroda v Clevelandu, brez razlike privatnega mišljenja. Nepošteni ljudje, brez vsakega kredita v mestu, prefrigani poli-tikanti lajajo ob državljan skih vratih z obljubami in smehljajem, da bi pregovorili državljane, da je njih način vlade boljši. Mnogo je lahkovernih, ki sledijo praznim besedam in obljubam toda med našimi ljudmi jjh ne bo. Obljubiti ali pa obljubo izpolniti je nekaj druzega. Upamo, da najdejo te vrstice še nekai stotin naših rojakov, ki so državljani, in ki bi sicer ostali doma, ne da bi volili, da se vzdramijo in gredo volit. Z? vaš blagor se gre, ne za naš Mi vam svetujemo kot dobri prijatelji,- kot bratje, da vo lite. Odločitev bo padla da^ nes, in veselo pričakujemo da bo vsaj v 23. v 10. in 32. vardi zaznamovati zmago, to je v volivnih okrajih, kjei naši ljudje imajo večino. Rezultat volitve pa boste čital že jutri zjutraj v našem listu. Vrtni koncert dr. Zvon. Društvo "Zvon" pravza prav ni društvo, pač pži je ena sama velika družina, v kateri nikdar ni prepira. V nedelje so "Zvonovci" priredili na prijaznih prostorih Toneta Goriška piknik, in ker je ime društva "Zvon" so seveda člani in članice "zvonili", s svojimi tako mehkimi glaso vi, da jih je človek moral po slušati. Njih pevovodja, Mr. Primož Kogoj, ni sicer svetovni mojster petja, toda pev ci in pevke so zamaknjeni v njega in zna tako lepo voditi petje, izvabljati glasove, da smo se morali čuditi prekrasni harmoniji. Mlada sloven ska dekleta, fantje, ženske, možje, nad vsemi pa Primož - skratka imeli smo vžitek petja ih dobre duševne zaba ve. V Ameriki rojena slovenska dekleta, pa ti znajc prepevati slovenske pesmice e preciznostjo in melodijo, da se ti topi srce. Nismo še zgubljeni med ameriškim na rodom, dokler se bo iz grl slo venskih deklet in fantov gla sila naša narodna popevka. Tisti Widervol! Iz Ziegler, Illinois, nam jr poslal pozdrave neki J. W Ne vemo kdo je pravzaprav J. W. ampak močno imamc na sumnji našega karpenter skega mojstra Johna Wider vola, ki se je natihoma umak nil iz Clevelanda in nas se daj "po strani" pozdravlja Samo da prideš nazaj ob času, John, da bpš asesment po brai pri društvu! Pozdrav iz Kanade. Naš "Žek" nam je poslai kartico iz Kanade, v kater javlja, da so srečno dospeli \ Ottawa, Kanada, kjer pijejo na "naše" zdravje, dočim sme mi prepričani, da ga pijejo na svoje. Father Oman nam je poslal priporočilo: "le dobro se držite!" Menda ja, Father Poštna hranilnica. Poštna hranilnica kraljevi ne Srbov, Hrvatov in Slo vencev nam je poslala prijazno pismo glede vlaganja denarja v Jugoslovansko poštno hranilnico. O tej zadevi bomo ob priliki še več napisali. V Niagara Falls. Teško je dobiti lepšega izleta v Ameriki kot je izlet v Niagara Falls. Mnogo stotin naših ljudi obišče vsako leto te svetovno znane slapO' ve. Iz Clevelanda je prav prijetna vožnja do tja potom parnikov Cleveland-Buffalo Transit Co. V soboto se podajo na izlet tja Mrs. Jennie Debevec, soproga našegn urednika, njeni trije otroci, Ralph, Bertha in Robert ter Miss Mary Kolar, sestra Mrs. Debevec, ki je vposljenja v našem uradu kot knjigovod kinja. Srečno pot! Smrt rojakinje. Poroča se nam, da je umrla pretekli teden rojakinja Mrs. Amelia Puntar, stara 50 let. Umrla je v Peru, 111., kjer je stanovala zadnjih 24 let. V Clevelandu zapušča več sorodnikov. Naj bo ohranjen blag spomin dobri ženi! Iz Minnesote. Mr. Rud. Perdan, naš slovenski trgovec v Notting-hamu, nam pošilja pozdrave iz Minnesote. Piše nam, da bi dobil lahko dosti novih naročnikov, če bi imel rezitne knjižice s seboj! Rudi, n? tvojo besedo jih lahko dobiš, saj si doma tam po Minnesoti' In prijazne pozdrave pošilja- 32 milijonov plačajo v N.Y. za mokroto New York, 18. avgusta Zanimiva borba za županske mesto se vrši te dni v Ne v, Yorku. Demokratski kandidat je sedanji župan James Walker, toda republikanci se napram njemu postavili dva kandidata ,izmed katerih bc eden izbran pri primarnih volitvah, ki se vršijo te dni Republikanski kandidat z s župana je kongresman Fio-. rello La, Guardia, ki je na strani mokrih, dočim so republikanski suhači izbrali za proti-kandidata nekega William M. Bennett. Dočim je kandidat La Guardia za to. da se odpravi prohibicija, se pa Bennett poteguje za abso lutno sušo v New Yorku Kako bo dosegel uspeh, nam ni znano, ampak zanimivo je vedeti, kaj vse Bennett pri poveduje tekom volivne kam panje. Rekel je, da se nahaja v mestu New York 32.000 prostorov, kjer se lahko do bi opojna pijača. Vse te prostore bi se lahko zaprlo, ako bi imel New York "pravega' župana. Vsak trgovski prostor v New Yorku, kjer se prodaja opojna pijača, plač.? približno $1.000 na ' leto zi protekcijo, in na ta način dobijo gotove osebe $32.000.000 na leto kot navaden graft. New York ima 300 zveznih prohibicijskih agentov in 17.000 policistov, a vendar se niti zvezni agenti niti policisti ne zmenijo, da bi zaprli prostore, kjer se prodaja opoj na pijača. Vsak vleče svoje korist iz tega, pravi Mr. Bennett. No, kolikor je nam .znano, Mr. Bennett ne bo spremenil človeške narave, pač pa ga bodo Newyorcani še naprej, javno ali tajno cehali. kajti Bennett ne bo izvoljen županom. Ogromen bazar se vrši v Coiiinwoodu mo in želimo zdravega po-vratka! Mladenič umrl. V Lakeside bolnici je umrl Emil Seliškar, star komaj IT let. Rojen je bil v Ljubljani V Clevelandu je bival 7 let. Tu zapušča stariše in brata. Pogreb se vrši v sredo .zjutraj ob 8. uri iz hiše žalosti na 1097 E. 68th St., pod vodstvom Fr. Zakrajšek. Stari-šem izrekamo naše iskreno sožalje, ranjkemu mladeniču pa ohranimo blag spomin. Na počitnicah! Na oddih in počitnice so odpotovale Mrs. Milner, Mrs. R. Rogel in Mrs. Adamič s hčerko. Odpotovale so v Jo-liet in Springfield, Illinois. In želimo, da bi se vse zdrave in pokrepčane vrnile v Cleve land. Gibanje, preobrati in uspehi Slovencev v Coiiinwoodu se z vsakim dnevom večajo Zlasti pa ima zaznamovati fa-ra Marije Vnebovzete velik napredek. Hočete dokaze? Poglejte na novo šolo, krasno šolo, poglejte na župnišče, povečano in nanovo dekori-rano cerkev. Da pridemo nekoliko k sapi in poplačamo nekaj dolgov, smo sklenili prirediti ogromen bazar ali semnj, ki se bo vršil tri dni in sicer: v soboto, nedeljo in pondeljek, 31. avgusta, 1. in 2. septembra. Semenj se vrši na cerkvenih prostorih. Vsa fara je na živahnem delu, da spravi skupaj potrebne prodajalce, prekupovalce, meše-tarje, sejmarje, kelnarje in kelnarice, kuharice, itd. To bo največja slovenska prireditev v Coiiinwoodu. In smelo pričakujejo Collinwoodča-ni, da bodo posekali St. Clair-čane in Newburžane pri tej prireditvi. Če ne vrjamete, pa pridite pogledat, kajti tudi za oddaljene posetnike semnja bo izvrstno preskrbljeno. Gledali bomo na to, da vam ne bo treba prodajati dolgega časa. Vas bomo ž? na kak način ociganiii, če se bo le dalo, kajti na semnju se brez barantije ničesar ne doseže. Kdor bo imel srečo, nam lahko izpred nosa odpe-lja krasen avtomobil, kdor pa nima sreče, se mu že vnaprej zahvaljujemo za prijaznost, za poset in za groše, katere bo slučajno potrošil v veseli družbi. Za Collinwoodčane pa naj velja to: Poprimimo se z združenimi močmi in pokažimo javnosti odločno in vztrajno, da ne le samo zidamo, pač pa tudt lahko zmanjšamo dolgove. Vsi oni, katerim je napredek naše fare pri srcu, so prošeni, da pridejo na sestanek, ki se vrši 21. avgusta, v cerkveni dvorani ob pol 8 uri zvečer. — Frank Matoh. trgo- Radio aparati. V poznani slovenski vini Mr. Anton Mervarja, 6919 St. Clair Ave. dobite te dni na ogled najfinejše in najnovejše Victor in Columbia radio aparate, ki so v resnici posebna znamenitost. Poleg tega, da so jako zmerni v ceni, je pa posebnost teh radio aparatov njih čisti glas in razdalja, katero lahko dobite. Pojdite in si oglejte, ker vemo, da vam bo ugajalo. Je pretepa! ženo, v ječi pa je dobil $50,000 Port Colborne, Ontario, 19. avgusta. Friderik Propinček je bil včeraj obsojen od mestnega sodnika na en teden zapora in deset udarcev z bičem, ker mu je bilo dokazano, da je pretepal svojo ženo. Eno uro potem pa, ko je sedel v ječi, je prišel ječar in mu pokazal telegram, v katerem se Propinčaku naznanja, da je zadel $50.000 pri neki konjski dirki. Rekel je: Dajte mi jih še dvajset, za $50.000 jih držim ves dan! --o—- Pogreb Mr. Locherja. V pondeljek popoldne se je v Clevelandu vršil pogreb bivšega zveznega senatorja Cyrus Locherja. Med nosilci krste je bilo opaziti governer-ja Donahey, Frank Lausche-ta, Wm. 'Woods in Wm. Grene-a. Truplo ranjkčga so odpeljali v pondeljek v Bluff ton, Ohio, kjer bo položeno v rodbinsko grobnico. Vreme. V nedeljo je bilo lepo, v pondeljek še lepše, kaj bo pa jutri pa sami uganite. z AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 20th, 1929 < t AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER NAROČNINA: Za Ameriko, celo leto ....................$5.501 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko, pol leta ....................$3.001 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland do raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in dpnarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 106. Tue. Aug. 20th, 1929. Naša slovenska trgovina Kmalu potem, ko so se naši prvi naseljenci nekoliko privadili novi domovini, so se začeli ozirati okrog sebe, kako bi si pomagali do boljših življenskih pogojev. Videli so kmalu, da je v Ameriki tudi kruha ne samo po tovarnah, ampak tudi drugje. Videli so, da je v Ameriki zlasti lepa prilika začeti kako trgovino, za katero ni potreba nobenega predznanja, samo nekaj kapitala je treba, pa se lahko odpre trgovina te ali one vrste. Delali so pridno, stiskali in varčevali in čakali trenutka, ko bodo imeli toliko, da bodo lahko založili v trgovino za prvo potrebo, potem bo pa že kako šlo. Pa je odprl ta, za njim drugi in tretji, skromno prodajalno z modnim blagom, grocerijo, mesnico in drugo. Sprva počasi, toda kmalu so si s svojo izvanredno pridnostjo razširili svoje trgovine, tako, da imamo danes stotine in stotine slovenskih trgovin po vseh Zedinjenih državah, ki po svojih lepo urejenih prostorih, s svojo bogato in raznovrstno zalogo, lahko tekmujejo .z marsikatero ameriško trgovino. • rej, ko naš narod ni bil še tako vajen ameriškega jezika, je kupoval vse svoje potrebščine pri svojem rojaku-■ govcu. Čez čas pa se je razpasla med narodom vabljiva reklama Amerikancev, ki znajo v lepih besedah in vabljivih olikah nuditi svoje predmete. Amcrikanec je rojen oglaševalec, ki ve in je prepričan, da brez reklame se ne doseže ničesar. Naš trgovec pa je bil v tem, z jako malo izjemo, jako počasen. Ni se zavedal, da je treba svoje blago vedno in vedno dati ljudem pred oči, da je treba venomer oglaševati in oglaševati. Zadnje čase se je v tem oziru precej izboljšalo in trgovci lahko sami vidijo, da je to le v njihovo korist. Naš narod se je takoj v začetku oprijel svojih trgovcev, ter jih pripoznal kot .za nekakšne voditelje. Trgovci so imeli več prilike priti v dotiko v političnem ali gospodarskem oziru z Amerikanci, kakor pa delavec, ki je prebil ves svoj čas v tovarnah. Tako so trgovci videli, kako napredujejo drugi narodi in so skušali to doseči tudi pri svojih ro jakih. Trgovec je bil, ki se je lahko odtrgal iz trgovine za seje, za razne shode in drugo, za to so bili trgovci prvi, ki so prišli na idejo narodnih domov, prvi, ki pričeli ustanavljati razna podporna društva, iz katerih so potem zrasle zveze in jednote. Trgovec je bil, ki je prvi sprožil idejo, da se postavijo slovenske cerkve in šole. In ker je bil že trgovec prvi, ki je dajal ideje, je bil tudi prvi, ki je v ta namen tudi denarno pomagal. Društva, cerkve in šole, narodni domovi so se ob vsakih prilikah, kadar je bilo treba kaj dati, bodisi v denarju ali blagu, obrnili vedno najprej na slovenskega trgovca. In še danes se godi isto. In narod tega ne bi smel pozabiti, da je bil trgovec, njih rojak vedno oni, na katerega so se obrnili v slučaju potrebe. In ne samo radi tega, tudi iz stališča narodnosti, bi morali vedno podpirati slovenske trgovine. Danes dobite pri slovenskih trgovcih prav vse, kar potrebujete. Poleg tega pa imate trgovino skoro pred nosom, da se vam ni treba voziti po ulični železnici, kar okrog vogala zavijete, pa ste v trgovini. Drugi mesec prirede nekateri slovenski trgovci v Cleve-Jandu razstavo svojega blaga v S. N. Domu. To bo nekaj povsem novega in tam se bo videlo, da tudi slovenski trgovec lahko tekmuje z trgovci drugih narodnosti. Obiščite to razstavo v velikem številu. Vedno pa imejte pred očmi, da vam je vaš rojak vedno najbližji in da ni več kakor prav, da kupujete svoje potrebščine pri svojcih. Saj ima tudi slovenski trgovec vedno srce odprto za razne narodne ustanove, katere vedno rad podpira. Podpirajmo ga tudi mi. so mi financarji preiskali hišo, če imam mogoče kaj toba ka ali druge stvari v zalogi. Nikdar niso dobili kaj, jaz sem pa vseeno vedno nosil preko meje. In tako so me enkrat dobili, ko sem ravno hotel s tobakom čez mejo. Urnih krač sem jo ubrisa) preko Ljubljanskega vrha gori proti klancu k svoji hišici, kjer je žena z otroci že sladko spala. Pokličem jo in ji povem, da mora bežati. Povedal sem ji, kje imam denai spravljen, in pravkar sem ho tel vzeti par tisočakov na pot, pa je že nekdo začel razbijati na vrata zunaj: "V imenu po stave, odprite vrata!" Mislil sem si "dona-ve-ter," kaj bo pa zdaj? Financarji so že .za menoj. Žena moja pa v jok: oh, sv. Anton iz Močivnika pomagaj! Če financarji najdejo moža doma, ga vzamejo s seboj v za por in plačati bo moral kazni Bog ve koliko! In med tem časom, ko razbijajo financarji na vrata, pride moji ženi na misel: kai če bi ga skrila v veliki svinjski kotel! Hitro mi reče kar majhnega se naredi, pa te bom v kotel skrila. In res, zvil sem se v klopčič, noge in glavo skupaj, žena pa reče: Bog in sveti križ s teboj? Potem me je pa pokrila s teš kim pokrovom. Odprla je potem financar-jem vrata. Vršila se je na to hišna preiskava, ki je trajala cele tri ure. Vse so obrnili ^ hiši, toda dobili niso niti blaga niti moža. Ko so odšli, se žena hitro odkrije. Strašno me je bolelo v kosteh. Bi! sem napol mrtev. Toda strah je bil še večji kot bolečine, in še tisto noč sem odpotoval proti Ameriki. Od onega dne je hodila moja žena, kadar je le imela čas v "Močivnik," tam kjer Ljubljanica izvira in kjer stoji kip sv. Antona. Vlekla je za zvonček, ker je bila uverjena, da bo njena prošnja uslišana, in da bo šla kmalu za možem v Ameriko. Nekega dne dobim pismo od svoje žene, v katerem mi piše: "V Močivniku sem in še vedno hodim k sv. Antonu in vlečem za zvonček že meseca in leta, pa se še prav nič ne obeta." Takrat se mi je žena zasmilila. Takrat ji je dal sv. Anton v Močivniku tisto misel, da je mene v svinjski kotel zaprla, da sem se rešil finan-carjev. Danes pa imam jaz za njo srečno misel. Poslal sem ji za vožnjo v Ameriko. V šestih mesecih je prišla z otroki k meni, in zdaj živimo luštno, da še nikdar tako. Večkrat se pogovarjava kako je bilo takrat, ko sem bil v kotlu skrit, hčerki pa, ki ste dobri pevki, večkrat zapojeta tisto pesem: Lepa naša domovina, nima kruha, nima vi- na! Marjanca Kuharjeva. i D OPISI Verižnik. Cleveland, O. Nedaleč od mesta Ljubljane se nahaja prijazni trg Vrhnika. Meni ta kraj najbolj ugaja na celem svetu, kajti tu sem zagledal luč sveta, na katerem se moram sedaj truditi za svoj ljubi vsakdanji kruh. Tu sem preživel svoja detinska leta, tu smo fantovali in se štemali. Tudi tu sem se oženil z najbolj luštnim dekletom, ka.r jih je bilo na Vrhniki, in zato so mi bili tudi vsi moji prijatelji, vrhniški fantje, nevoščljivi moje sreče. Jaz se nisem zmenil za to, veselo sem vriskal in pel. Prišla je vojna, prvi sem bil poklican, in srečno sem prestal vse gorje, kar jih le more vojna dati. Koncem vojne sem se srečno vrnil k svoji družini in sem skrbno delal. Mislil sem samo, kako bi obogatel in prišel do denarja, da bi imeli moji otroci in moja žena vsega potrebnega. Imel sem srečo, nosil sem živež, kar se je da lo, preko meje na Italijansko, v Trst, kjer sem vsako stvar dobro prodal. Naredil sem tako precej denarja. Na banko ga pa nisem nosil, ker sem vedel, da je denar po krivem pridobljen, skrival sem pa denar povsod, kjer sem le vedel, da je varen prostor. Toda kmalu so mi prišli na sum, da sem največji "kon-trabantar" na Vrhniki. Začele so me tudi oblasti postra ni gledati. Ker sem pa bil, zvit kot lisica, sem jo vedno srečno izpeljal. Mnogokrai j Spomin ob 10. letnici. Cleveland, O. Med mogočnimi gorenjskimi Karavankami se nahaja visoka gora, katero imenujemo "Stol." Visoka je ravno 2883 metrov. Še kot učenka tretjega razreda sem morala s palico po zemljepisnin mapi kazati vsa mogoča gorovja, ki se nahajajo na naši gorenjski ali no tranjski in dolenjski strani. Že takrat, ko sem bila še otrok, se je lotila želja in misel, kako lepo bi bilo, če bi mogla iz take visočine gledati po lepi slovenski deželi. Seveda sem vsa ta gorovja in okolico lahko vsak dan gledala iz daljave, in vedno bolj §em ljubila te divne gorske pokrajine. Konečno enkrat sem se vendar odpravila na pot. Bilo je v avgustu mesecu. Ves teden smo zbirali in se šteli, koliko nas bo šlo. Oko-rajžile smo se konečno štiri dekleta in trije fantje. Domenili smo se, da kar nas je deklet, da bomo hodile proste brez vsakega bremena, moški pa morajo nositi nahrbtnike in v njih to, kar bomo pripravile za na pot za živež. Vse je bilo dobro. Tri dekleta so imela tovariše, da so nosili za nje vse kar je bilo potrebnega, toda kaj pa če trta, ali naj sama nosi tornistro? Pa se spomnimo na Cirila, da je doma na počitnicah, in nam spremstva kot smleški šo-mašter pač ne bo odrekel. Par večerov predno smo bili namenjeni podati se na pot, smo se odpravili v Strževo poiskat šomaštra. In Ciril se res ni prav nič obotavljal, pač pa je bil še vesel, ker smo ga povabili, in tako je bilo preskrbljeno za nošnjo četrte tornistre. In tako je prišel odločilni dna 14. avgusta. Kar nas je bilo po službah, smo bili/ ta dan nenavadno pridni. Dobili smo zato nekoliko prej prosto. Štirje smo bili usluž-beni v trgovini. Zvečer smo si pripravili dobro večerjo. Tudi Mici je popoldne z veseljem prikorakala v naš lokal in nam povedala, da je tako hitela ves dan, da bodo drugi dan lahko v Šavnikovi lekarni izhajali brez nje. Vladkota in Edita pa tudi nihče pogrešal ni, ker sta imela tedaj počitnice. Tako je prišel čas, da sme se podali na pot. Prav po tu ristovsko smo se odpravili. Vsi smo imeli na nogah prave-turistovske čevlje. Jaz sem pa mislila, da bo vrha itak ne bom prišla, zato sem naročila Puceljnovemu Francelnu, nai kar ene navadne čižme dvakrat potemplja in dobro oku-je. Tako so bili moji čevlji vsaj na videz nič manj slabi kot drugi. Mojster-čevljar mi je tudi zagotovil, da bom prav lahko do vrha prišla z mojimi čevlji, a za nazaj je najbrž pozabil omeniti, jaz ga pa tudi nisem vprašala. Ostali tovariši so se nekaj vjedali, češ, da moji čevlji niso za tako pot. Začeli so me dražiti češ, da je škoda kupiti nove čevlje in so mi rekli, če jih nc morem kupiti naj bi se jih pa je izposodila od svojega šefa Seveda nisem poslušala tega nasveta, ker sem bila prepričana, da bi v šefovih čevljih lahko plavala, in sem tudi vedela, da se je bil sam odpravil na lov za gamsi in srnami v Storžič in Bašelj, kjer je navadno lovil zverino. No, po vseh teh zgodbah smo se končno vendar sešli na kolodvoru v Kranju. Vlak je dospel ob 7:30 zvečer, in nas tako povlekel do Radovljice. Od tu naprej smo en čas prav vztrajno hodili. Prišli smo do vznožja gorovja, in smo kmalu potem začuli prijazne glasove planinskih gospodaric, domačih kravic, ki so žvenkljale z zvonci, privezanimi okoli vratnu. "A ha," smo rekli, "tu nekje so pa pastirja! Le k njim, da dobimo sveže mleko. Gotovo se ne bodo branili, da ga nam ne bi prodali nekaj litrov. Prav pošteno smo se napili te dobre in nedolžne kapljice. Poslovili smo se od pastirjev, ki so nam želeli srečen po-vratek. Bila je krasna, jasna mesečna noč, zato smo lahko neovirano korakali naprej. Pavleta in Milico smo imeli za nekakšna kažipota. Zabi-čavali smo, da dobro gledata, kje so drevesa z rdečo barvo poslikana, da ne bosta zgrešila pota. Večkrat smo se po poti vsi skupaj sešli, da smo se malo okrepčali s finim konjakom, katerega smo pa imele seveda me punce pod komando, ker pri moških bi se bil prehitro posušil. Vedno bolj in bolj korajžno smo jo rezali navzgor po skalnati stezi. Skušali smol kdo jo bo prvi pripihal na vrh hriba ter tamkaj na vse grlo zavriskal in bo tako ostalim naznanil, da je cilj dosežen. Gotovo je, da ' sem bila jaz med prvimi, ker so me noge kar same gor nesle. V moji družbi sta bila tudi Viki, Pavel in šomašter, pa tudi ostali štirje niso bili niti 20 korakov zadaj, pa tiste pravice niso imeli kot ta prvi. Bil je že "Veliki šmarn," 15. avgusta, ker ura je že kazala na tri zjutraj. Ker nam ni kazalo ostati zunaj na prostem, kajti tam zgorej je bilo mraz, smo prosili oskrbnika koče, da nam odpre in nas vzame pod streho. Pokazal nam je dve sobi. V eni je bilo na tleh nastlanega nekaj sena. Ta soba je bila torej za fante. Druga pa sicer ni bila dosti boljša, toda slama je bila v vrečah nabasana, in to naj bi služilo za žimnice. To so bile v resnici fine postelje. Sreča je bila, da smo imeli svoje odejo s seboj, sicer bi bil joj- Predno smo se odpravili k počitku smo zaželeli omiti nekoliko naše potne obraze in roke, pa nam je spodletelo. Komaj je vlil Vladko Mici nekaj vode na roke, je že voda tekla v pritličje na oskrbni-kovo glavo. Ta je bil brž po koncu in nas je prav po domače nahrulil: "Ti gospoda h . . . ., ali mislite, da ste doma. Kdo pa š. . . . zgorej? Naj gre takoj ven, zadaj za kočo je stranišče." Povedal' smo mu, da smo si hoteli samo nekoliko roke in obraz umiti in da nismo vedeli, d? je strop tako slab, da pušča vodo skozi. Prosili smo ga za umivalno skledo, pa je bile zopet narobe, ker precej ne-uljudno nam je povedal, naj nikar ne mislimo, da imajo izpeljan tja gori vodovod. Voda je samo za zdravilo, je rekel. Njegovo hčer, da vzame pol dni, predno more prinest'' vodo v kočo. Po vsej tej pridigi smo se podali k počitku, še poprej smo se pa pomenili, da se zgodaj zjutraj zberemo in gremo opazovat vzhod solnca na "Stolu." In res, komaj smo dobro zamižali, že sta na? Vladko in Pavel spravila kvišku. No, odpravljali se nismo dolgo. Saj še časa nismo imeli, ležali smo pa tudi kar v svojih oblekah, torej nam osebna "toaleta" ni vzela nič časa. Kmalu smo bil' zunaj na prostem. In prizor, ki se nam je nudil zunaj > prosti naravi, ne, tega ni mo goče opisati, to se mora doživeti. Premišljevali smo le o oni mogočni roki, ki vlada nad nami, in ki je ustvarila vso to krasno naravo. In ker smo želeli "ofrišati," si naše zaspane obraze, zlasti pa oči. smo se kar na prostem poslu-žili mrzlega snega. Pošteno smo se poribali s snegom tako, da smo vsi zgledali kot "žlahtne rožice." Vrnili smo se v kočo, kjer je že dišalo po kavi, katero nam je pripravila oskrbniko-va punca. Imeli smo pa s seboj tudi dovolj prigrizka. Mama od Vikice nam je, spekla tako okusno par mladih putk, zraven smo pa imeli kruh. Po okrepčilu smo napisali nekaj razglednic prijateljem, podpisali smo se v spominsko knjigo, ki je last Turisfovskega kluba. Potem smo se pa poslovili od oskrbnika koče, ko smo mu podarili par krone, katere je z veseljem vzel in je po tem daru se začel nekoliko bolj prijazno pomenkovati se z nami. Celo opravičil se je radi svojih nekaterih precej surovih izrazov in nas povabil, da še pridemo. No, in kaj vse smo tam v gorah počenjali! šli smo nabirati v špicasto skalovje krasne planinke, katere imam še danes za spomin. Gledali smo ovčice, ki so preplašene skakljale po snežnih grabnih Opazovali smo krasne gamse, ki so se gugali med veličastnimi drevesi. (Oh, ko bi bil Jak tu zgorej, med nebom in zemljo, bi jim gotovo ne prizanese! s svojo flinto, toda gamsa ne bi zadel!) In ko smo vse ogledali, kar smo mislili, da je zanimivega, smo obljubili eden drugemu, da se ob letu podamo na Triglav. In koliko jih je šlo! Menda nihče! Leto 1920 nas je vse tako razkropilo, da je bilo snidenje nemogoče. Mene je usoda odpeljala preke oceana se še sedaj nahajam. Apotekarica in Milica sta se poročili, Cirila so šolske oblasti poslale na Koroško, Vladko je bil poslan v Zagreb, Pavel k vojakom, Edo v zakon, edina Viki je ostala sama na mestu. Pot nazaj je bila za mene precej žavtova. Nismo bili premerili še četrt pota, pa se je že .začela smola. Začela sem klicati na pomoč. "Kakšno pomoč pa hočeš?" so me vpraševali. Zgubila sem namreč peto. Kdo mi bo to popravil sedaj, in sploh kdo im? primerno orodje s seboj. Na svetovali so mi, da se podam k pastirjem, kajti ti znajo backe in kozle "potemplati,' pa ni vrag, da ne bi kos žen ske pete pribili na čevelj. Toda kjer so bili še pastirji! Do njih je bila prava trnjeva pot. Ostala sem precej vza daj za našimi prijatelji. Sem intja so me počakali in mi ponudili palice, na katere sen? se opirala in tako lažje prišla naprej. Moji podplati so bili tudi že popolnoma izrabljeni, po kolenih in na rokah sem imela vse polno "flajštrov," s katerimi se je apotekarica Mici prav dobro založila, samo da jih nihče drugi rabil n> kot jaz. S pomočjo palic, valjenja in prekucovanja se nam je popoldne vseeno posrečilo priti do pastirjev, ki so čuvali čredo. Prav veseli so nas nagovorili, češ, ali ste prišli srečno nazaj! Ko sem jih pa piosila za pomoč, da bi meni nekoliko čevljev "pofiksali," so pa začeli godrnjati, da niso čevljarji in nimajo nobene primerne oprave. Rekli so mi prav v hudomušnem tonu: "Oha, ko ste daleč prišli brez pete, lahko pridete še naprej. Če je pa luknja v podplatih, se vam bomo pa za drugič noge bolj utrdile. Kei pa le nisem odjenjala prositi je končno eden izmed pastir jev vendar prinesel neko zarjavelo žico, in .z Editom sta privezala peto, da ne bi po ravnini preveč šantala. En čas je res držalo, potem je pa tudi ta žica odpovedala svojo službo. Začelo se je naprav-ljati k dežju, torej smo še to liko bolj hiteli k kolodvoru. Okoli sedme ure zvečer smo jo prišantali na kolodvor. In ob 8. uri nas je tisti, še od vojne ves razbiti vlak, pripeljal v Kranj. Tamkaj na kolodvoru nas je že čakalo nekaj naših prijateljev, ki so se nam veselo smejali. Da so imel' vsi največ z menoj opraviti, boste lahko uganili. Zlasti gospodar pa nas je z veseljem sprejel na večerjo. Radovedno nas je poslušal, ko sme pripovedovali, kaj se nam je v tem kratkem času vse pripetilo. Bil nas je tako vesel, da se mu isti večer ni zdelo prav nič škoda odpreti par steklenic finega šampanca. Tudi drugi dan nam ni zameril, ako je ktera malo zadremala, vsaj je znal, da smo trudni. In če bi hotela popolnoma vse opisati, bi pa bilo še dosti smeha. Oj časi mili, ki so bili, Minuli so, a več jih ni! Pozdrav vsem čitateljem "Ameriške Domovine." Lcneka Jakelnova. Collinwood - Cleveland, O. Prosim, da mi odmerite nekoliko prostora v cenjenem listu. Kot mnogi stoteri naročniki, se pridružujem tudi jaz in vam čestitam k tako lepemu napredku, ko ste začeli izdajati dnevnik. List je v resnici zanimiv in obenem pa tudi poučljiv, in je prav gotovo vreden, da bi zahajal v sleherno slovensko hišo. Vi, g. urednik, večkrat prosite za novice, in tu vam jih podajam nekaj. Nekatere so še precej frišne, druge pa že bolj suhe. Ker smo v dobi piknikov, bom pa s piknikom začel. Dne 28. julija smo imeli Collin-woodčani farni piknik, ki se je prav povoljno obnesel, tako da se je farni dolg zniža) za več stotakov. Sedaj se pa pripravljamo za veliki farni semenj ali bazar, ki se bo vršil 31. avgusta, 1. in 2. septembra. Vsak dan bomo posetniki imeli priliko dobiti prav krasne stvari. Za* nimanje za bazar je med fa-rani prav veliko. Vsak skuša po svoji moči, da bo ime* bazar čim večji uspeh. Posebno se pa hočejo postaviti na našem semnju naša dekleta. Imela bodo velik "cedar chest" na razpolago na bazarju. Mladina se jako zanima za bazar, in toliko bolj bi se morali tudi mi starini. Dolg je treba odplačati prej kot mogoče. Fara se veča vsak dan, šolo smo si postavili lansko leto, toda letos je že pre majhna. Treba bo .začeti misliti kako se bo šola povečala, ker sicer bodo naši otroci pri-morani zahajati v javne šloe. Pozdrav! G. P, Fašisti in socialisti v hudem boju Dunaj, 19. avgusta. V Št. Lovrencu na Štajerskem je. prišlo do hudih pobojev med socialisti in fašisti. V splošnem tepežu in klanju ste bili dve osebi ubiti, 13 nevarno in 50 lahko ranjenih. Orožniki so aretirali 70 oseb. Bukovnik STUDIO SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6405 St. Clair Ave. Tel. Rand. 5013 (Tue. F.) JOS. M0HAR Painesville Farm Turner, Mont. ::«mmm:n:mumtnmmt«m:mm»»t POZOR! P0Z0R! Mi izdelujemo furnezc, kleparska dola, splošna popravila, vsa dol.« iz medenine in bakra. Točna postrežba ob vsakem času. So priporočam za obila naročila. COMPLETE SHEET METAL WORKS F. J. DOLIN AR 1403 E. 55th St. RAndolph 4736 (Tur. Thu.) AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 20th, 1929 S Potem pa se je obrnil namočil rop svoje rute v krvi kralja muče-nika; ker se je množica bolj in bolj oddaljevala, je splezal na tla, razpral zagri-njalo, se stisnil med dva konja, se pomešal med ljudstvo, čegar obleko je imel na sebi, ter dospel prvi v gostil no. Prišedši v svojo sobo, se je Pogledal v zrcalo, videl na svojem čelu široko krvavo jiso, si obrisal čelo z roko, ki Je bila takoj vsa krvava, ter se onesvestil. IX. človek z masko. Etesi je bila šele štiri ura Popoldne, je bila vendar že trdna noč; gost, mrzel sneg je padal. Vrnil se je tudi Arab's ter dobil Athosa ne ravno brez zavesti, toda vsega uničenega. Pri prvih besedah svojega Pr'jatelja se je vzbudil grof iz odrvenelosti, v katero se je bil pogreznil. — Premagani od usode! Pravi Aramis. — Premagani! vzdihne Athos. Blagi, nesrečni kralj! — Ali ste ranjeni? vpraša Aramis. — Ne, to je njegova kri. Grof si obriše čelo. — Kje pa ste bili? — Kjer ste me ostavili. — In ste vse videli? — Ne, toda čul sem vse. °og me obvaruj, da ne preživim več take ure, kakor je bi-lata! Ali nimam belih las? —- Torej veste, da ga ni'sem °stavil do zadnjega hipa? — Čul sem vaš glas do slednjega trenutka. . — Tu je red, ki mi ga je izročil, pravi Aramis, in tu je križ, ki sem mu ga vzel iz roke! želel je, da vrneva oboje kraljici. — In tu je ruta, v katero ju zavijemo, pravi Athos ter Potegne iz žepa ruto, ki jo je oil pomočil v kraljevi krvi. — In kaj so storili sedaj s tem ubogim truplom? vpraša Athos. Na Cromwellovo povelje mu bodo izkazane vse kralje-Ve časti. Položili smo telo v svinčeno krsto; zdravniki oodo balzamirali te nesrečne jStank in ko dokončajo svo-deJo, postavijo kralja pod §0ree Pokrov. ahT Ironija! Pravi mrko funos; kraljeve časti onemu. M so|a umorili! l 10 Priča, da kralj umrje Aram,StV° Pa nC' pripomni najdem nikdar več prave poti; slednjič sem vendar tu. — Toda kje je d'Artagnan ? pravi Aramis; ali ga niste nič videli, in se mu ni li morda kaj pripetilo? — Zgrešila sva se v gnječi, odvrne Porthos, in nikakor se mi ni hotelo posrečiti, da bi ga bil zopet našel. — O, jaz sem ga videl, pravi Athos z bridkostjo: stal je v prvi vrsti med množico, imel je izborno mesto, da mu ni prav nič moglo uiti. In ker je bil igrokaž pravzaprav zanimiv, je hotel gotovo ostati do konca. — O, grof La Fere, pravi neki glas mirno, dasi zasop-ljen vsled prenaglega teka, kaj vi opravljate odsotne? To očitanje je zadelo Athosa v srce; toda ker je bil vtis, ki ga je bil napravil nanj d'Artagnan, stoječ med prvimi vrstami te bedaste, krvoločne množice, globok, se je zadovoljil s tem, da mu je odgovoril: — Ne opravljam vas, prijatelj. Vznemirjali so se tu radi vas, pa sem povedal, kje ste bili. Vi niste poznali kralja Karla, .za vas je bil samo tujec, in vas ni nič sililo k temu, da bi ga bili ljubili. In pri teh besedah ponudi Athos prijatelju roko. Toda d'Artagnan se je naredil, kakor da ne vidi Athosove kretnje, in obdržal je roko pod svojim plaščem. Athosu omahne počasi roka na stran, .. , — Uf! truden sem, pravi d'Artagnan ter sede. — Pijte kozarec portoškega vina, pravi Aramis, vzame z mize steklenico ter natoči kozarec; pijte, to vas pokrepi. — Da, pijmo, pravi Athos, ki ga je bolela Gaskončeva zlovoljnost in je hotel trčiti ž njim, pijmo in ostavimo to grdo deželo. Ladja nas čaka, kakor veste; odidimo še nocoj, ničesar več nimamo iska^ ti tu. — Zelo se vam mudi, gospod grof, pravi d'Artagnan. — Ta krvava tla me žgo v podplate, pravi Athos. — Sneg ne vzbuja meni takih občutkov, pravi mirno Gaskonec. — Toda kaj hočete, kaj naj storimo sedaj, ko je vendar kralj mrtev? pravi Athos. Torej ne uvidite, gospod grof, da bi vam preostajalo še kaj storiti na Angleškem? pravi d'Artagnan malomarno. — Ne, nič, nič, odvrne da Athos, razun to, da dvomim 7 Ah! vzdihne Athos, mor- nad dobroto božjo ter preži rf Je to .zadnji viteški kralj Kl §a je poznal svet. — Bežite no^ grof, ne ob-'Pujte tako, se začuje debel klasi na stopnjicah, kjer zado dolgi koraki Porthosovi, smo vsi umrjoči, ubog; m°J' Prijatelji! p— Pozno prihajate ,dragi °rthos, pravi grof La Fere — Da, pravi Porthos, na sem naletel na ljudi, ? gjterimi sem se zamotil, ''esali so, ti lopovi! Zgrabi! sem enega za vrat in mislim, sem ga skoro zadavil, avno v tistem hipu je prišla lm° neka patrulja. K sreči 11 mogel oni, s katerim sem mel jaz še posebej opraviti, p, j minut nič govoriti. J orabil sem ta čas,'da sem stekel v neko ozko ulico. Ta (jzka ulica me je pripeljala v S.rfgo, ki je bila še ožja, /ako sem se zgubil. Ne poznam Londona in ne znam angleški, mislil sem že, da ne ram svoje lastne moči. — No, prav, pravi d'Artagnan; jaz slabotnež, jaz krvoločno zijalo, ki sem se postavil trideset korakov od mo-rišča, da bi bolje videl, kako pade glava kralju, katerega nisem poznal in kateri mi je bil, kakor je videti, indiferen-ten, jaz mislim drugače nego gospod grof. . . jaz ostanem! Athos silno prebledi; vsako očitanje njegovega prijatelja ga je zadelo prav v dno srca. — A, vi ostanete v Londonu? pravi Porthos d'Ar-tagnanu. j — Da, odvrne ta; in vi? — Vraga! pravi Porthos, ki je bil malo v zadregi nasproti Athosu in Aramisu; vraga! če ostanete vi, ostanem tudi jaz, ker sem prišel z vami,sem; ne pustim vas samega v tej neprijazni deželi. — Hvala, vrli prijatelj! Predlagati vam hočem torej neko neznatno podjetje, ki ga izvršiva skupno, ko odpotuje gospod grof, in na katero sem se spomnil, ko sem gle dal oni krvavi prizor. — Kaj takega ? vpraša Por thos. — Poizvedeti hočeva, kdo je oni človek z masko, ki se je tako uljudno ponudil, da od seka kralju vrat. — Človek z masko! vsklik-ne Athos, torej niste izpustili rablja? — Rablja? pravi d'Artagnan; rabelj je še vedno v kleti, in mislim, da se je pomenil par besedic s steklenicami našega gostilničarja. Toda spomnili ste me. . . — Mousqueton! zakličp d'Artagnan. — Gospod? se odzove glas, ki je prihajal kakor iz globo čine zemlje. — Izpustite svojega jetnika, pravi d'Artagnan, vse je končano. — Toda kdo je potem oni lopov, ki je dvignil roko nad svojim kraljem? pravi Athos, — Nekdo, ki je samo iz veselja rabelj, ki pa sicer suče spretno sekire, zakaj treba mu je bilo samo enega udarca, kakor "je upal," pravi Aramis. Ali niste videli njegovega obraza? vpraša Athos. — Imel je masko, odvrne d'Artagnan. — Toda vi, ki ste bili blizu njega, Aramis? — Videl sem samo nekoliko osivelo brado, ki mu je gledala izpod maske. — Torej je že precej prileten mož? vpraša Athos. -— O, pravi d'Artagnan, to ne pomenja ničesar; kadar si dene človek masko, si dene lahko tudi brado. — Žal mi je, da nisem šel za njim! pravi Porthos, — No, glejte, dragi Porthos, ravno ta misel je prišla meni, pravi d'Artagnan. Athos je razumel vse; vstal je, rekoč: — Odpusti mi, d'Artagnan; dvomil sem nad Bogom, mogel sem dvomiti tudi nad teboj. Odpusti mi, prijatelj. — To bomo takoj videli, pravi d'Artagnan ter se napol nasmehne. — No, torej? pravi Ara mis. — No, torej! nadaljuje d'Artagnan; dočim sem gledal, ne kralja, kakor misli gospod grof, zakaj jaz vem. kaj je umirajoč človek, in dasi bi moral biti navajen na take stvari, me vendar kaj takega vselej boli — torej, do čim sem gledal, ne kralja, temveč rablja z masko, mi je prišla, kakor sem že rekel, mi sel, da bi poizvedel, kdo je oni človek. 'Ker pa smo m« navajeni, da drug drugega spopolnjujemo ter se kličemo drug drugega na pomoč, ka kor pokliče človek drugo ro ko na pomoč prvi, sem pogle dal mehanično okrog sebe, da bi videl, če je Porthos tu: zakaj vas, Aramis, sem spoz nal poleg kralja, in za vas grof, sem vedel, da morate biti pod odrom; zato vam tu di odpuščam, pristavi d'Artagnan ter stegne roko, za kaj morali ste pač zelo trpeti Oziral sem se torej okrog se be, ko sem zapazil poleg sebe glavo, ki je morala biti nekoč razklana, in ki je bila zakrpana, kolikor se je dalo, s čr nimi obvezami. "Parbleu sem rekel sam pri sebi, zdi se mi, da je ta obveza in so ti šivi moje vrste in da sem ne kje jaz sešil to črepinjo."_ In res, bil je oni nesrečni Ško tec, Parryjev brat, saj veste oni, na katerem je poskusi Groslow v zabavo svojo moč in kateri je imel samo pol gla ve, ko smo ga našli — Da, res, mož s črnimi kurami! pravi Porthos Da, prav pravite, on j človeku, ki je stal na moji evici; obrnil sem se ter spoznal poštenjaka Grimanda, ki e kar požiral z očmi mojega rablja z masko, kakor jaz. Oj! sem ga zaklical. In cer se gospod grof poslužuje tega kratkega zloga, kadai govori z Grimandom, je Gri-mand razumel, da kličem njega, in obrnil se je, kakor da ga e nekaj pičilo; tudi on me je spoznal, in stegnil je prst pro i človeku z masko, rekoč: — Hm? In to je pomenja-: Ali ste videli? — Parbleu! sem mu odvr nil jaz. Razumela sva se popolnoma. Obrnil sem se nato proti našemu Škotcu, in tudi njegov pogled je govoril. Kratko, vse je končalo, ka-cor veste, na zelo tužen način. Ljudstvo se je oddaljilo, polagoma se je zvečerilo; umaknil sem se z Grimandom in Škotcem, kateremu sem pomigal, naj ostane pri naju, v neki kot na trgu, in gledal se mod tu rablja, ki se je vrnil v kraljevo sobo ter se tam preoblekel; njegova obleka je 3ila gotovo okrvavljena. Na-o si je del klobuk na glavo, se ogrnil v plašč ter izginil Uganil sem, da zdajci odide, in stekel sem nasproti vra-om. In res, pet minut pozneje smo ga videli, kako je prihajal dol po stopnjicah. In ste šli za njim? vs-dikne Athos. Parbleu! pravi d'Artagnan; toda to ni bilo tako lah-co, veste! Vsak hip se je obrnil nazaj, in tedaj smo se morali vselej skriti ali pa narediti vedne obraze. Stopil Di bil pač k njemu ter bi ga Di 1 ubil, toda jaz nisem egoist, in to je bilo nekaj posebnega, car sem hotel prihraniti za vaju, Aramis in Athos, da va-u malo potolažim. Ko smo hodili tako kake pol ure po najbolj krivih ulicah notranjega mesta, je prišel rabelj do majhne, osamljene hiše, cjer ni niti najmanjši šum in niti najslabotnejši svit pričal o navzočnosti kakega člove-ca. Grimand je potegnil izaz svojih širokih škornjev pišto o ter jo pokazal, rekoč: — Hm? — Ne, sem mu odvrnil ter ga prijel za roko. Rekel sem vam že, da sem imel svoje posebne namene. Človek z masko se je vsta vil pred nekimi nizkimi vrati in vzel iz žepa ključ; toda jredno ga je vtaknil v kiju čvanico, se je obrnil, da bi vi del, če ni šel kdo za njim. Jaz sem bil skrit za nekim drevesom, Grimand za obcestnim kamnom, Škotec pa, ki ni imel ničesar, da bi se bi skril, se je vrgel sredi poti na trebuh. Gotovo je mislil oni, ki smo ga tako zasledovali, da je čisto sam, zakaj takoj sem začul šk rt an je ključa; vrata so se odprla, in človek z masko je izginil. Lopov! pravi Aramis, med tem, ko ste prišli vi sem., je gotovo ušel, in ne najdemo ga več. Bežite no, Aramis, ne poznate me! pravi d'Artag nan. Ali vendar, pripomni Athos, v vaši odsotnosti. . . — No da, ali nisem imel tu Grimanda in Škotca, da me nadomestujeta v moji odsot nosti? Predno je mogel rabelj napraviti v hiši deset korakov. sem jaz že obletel okoli poslopje. Pri enih vratih, pri onih, skozi katera je bil rabelj vstopil, sem postavi) našega Škotca ter mu povedal ž znamenji, da mora iti, čs pride človek s črno masko iz hiše, za njim, kamorkoli poj-de, dočim bi šel Grimand za Škotcem ter se vrnil potem sem ter čakal tu na nas. Na- drugemu izhodu ter mu isto naročil; in zdaj sem tu. Zvei 'e obkoljena; kdo hoče sedaj videti halalija? Athos se vrže d'Artagnanu v naročje, in ta si obriše čelo. - Prijatelj, pravi Athos, res, predobri ste bili, da ste mi odpustili; krivico sem vam delal, stokrat krivico, moral bi vas vendar poznati! Toda na dnu naših src je še vedno nekaj zlega, kar vedno in ved no dvomi. - Hm! pravi Porthos, kaj pa, ko bi bil ta rabelj morda Cromwell, ki je hotel biti zagotovljen, da se njegovo delo dobro izvrši in je hotel storiti to sam! — Ah, kaj še! Cromwell je debel in majhen, ta pa je bil tenek, prej velik nego majhen. - Kak vojak, ki je bil obsojen in so mu ponudili za to ceno prostost, kakor se je zgodilo, ko je bil umorjen ne srečni Chalais, pravi Athos. — Ne, ne, nadaljuje d'Artagnan, to ni bil odmerjen korak kakega pešca! Tudi ne razkoračena hoja kakega jezdeca! Ta človek je imel fino nogo, odlično hojo! Zelo se motim, če nimamo opra viti z nekim plemičem. - S plemičem! vsklikne Athos, ni mogoče! To bi bila sramota za vse plemstvo! - Srečen lov! pravi Porthos s smehom, pri katerem so se šipe stresle; srečen lov, mordieur! — Ali še vedno mislite na odhod, Athos? vpraša d'Ar tagnan. - Ne, sedaj ostanem! odvrne plemič z grozečo kretnjo, ki ni obetala nič dobrega onemu, kateremu je veljala. - Torej meče sem! pravi Aramis, meče sem! in ne izgubimo niti trenutka! Prijatelji oblečejo zopet svoje plemiške obleke, si opašejo meče, pokličejo Mous quetona in Bfeisosa ter jima naroče, naj plačata gostilničarju račun ter pripravita vse za odhod, ker je bilo .zelo verjetno, da zapuste še tisto noč London. Noč se je bila še bolj stemnila, sneg je še vedno padal ter zagrinjal kot neizmeren prt to mesto, ki je umorilo svojega kralja; bila je kaka sedma ura zvečer, le malo ljudij je bilo videti na ulicah, vsak je ostal doma ter se na-tiho pogovarjal o groznih dogodkih minulega dne. Naši prijatelji so hiteli preko vseh trgov in ulic notranjega mesta, ki so tako živahne po dnevu in ki so bile tako zapuščene to noč. Vodil jih je d'Artagnan, ki je skušal od časa do časa ugledati križe, ki jih je bil zarisal z bodalom v zidove hiš; toda noč je bila tako temna, da je bilo le stežka poznati ta znamenja, ki so jim kazala pot. Toda d'Artagnan si je bil tako dobro vtisnil v spomin vsak obcestni kamen, vsak vodnjak, vsako tablo, da je v pol uri hoda dospel s svojimi tremi tovari ši do osamljene hiše. Za trenutek je d'Artagnan že mislil, da je Parry-jev brat izginil; a motil se je krepki Škotec, ki je bil navajen na svoje ledene hribe, se je zlek-nil ob cestnem kamnu na tla ter pustil, da je padal sneg nanj, zakaj bil je neobčutljiv proti velikim izpremembam \ temperaturi; ležal je nepremično, kakor kip, toda ko so s emu približali štirje možje, je vstal. (DAlie prihodnjič.) Posebnost! La Salle Realty Co. naznanja: Hiša, ki smo jo oglaševali zadnji teden naprodaj za $2800, je prodana rojaku iz E 63. ceste. Sedaj pa imamo zopet naprodaj hišo, 6 sob, ki je bila zgrajena pred dvema letoma in pol za $7,700. Banka je izvršila v tej hiši najnovejše naprave, vse v redu, nova tla in papir. Prodamo to hišo za $6,000. Hiša je blizu La Salle gledališča. In še ena hiša naprodaj, 5 sob, bungalow; cena samo $5,700. Samo $750 takoj, drugo kot rent. F. J. TURK La Salle Realty Co. 830 E. 185th St. KEnmore 3425. (avg.22-24-26-28-30) Soba se da v najem za enega fanta. Kopališče na razpolago. 7219 Hecker Ave. (106 Naznanjam rojakom da prevzamem vsakovrstna hiš na popravila na pogodbo ali pa na uro. Prevzamem mala in večja dela, kakor želite. Izdelujem garaže ali pa nove hiše. Cenjenim rojakom se uljudno priporočam za obila naročila Oglasite se pri CARL CENTA 1256 E. 60th St. Stavbeni mizar in tesar (108 Izvrstna prilika Hardware trgovina naprodaj, najstarejša v tej okolici. Prodam jo, ker imam druge posle. Trgovina obstoji 24 let. Za podrobnosti vprašajte A. Aurbach, 5508 St. Clair Ave. (107 Soba se da v najem za enega fanta. 1219 E. 61st St. (107 Naprodaj je velik lot, vreden tisoč dolarjev. Kdor se hitro oglasi, ga dobi za $400.00. Jos. Glavič, brivnica, 6506 St. Clair Ave. (106 Stanovanje se da v najem, tri sobe, na 1176 E. 61st St. Pozve se na 6416 Carl Ave. (110 Išče se sobo s kuhinjo, pri pošteni družini, ali pa sobo brez kuhinje. Pozve se v uradu tega lista. (106 Soba se da v najem za enega fanta ali dekleta, s kopališčem. 6018 Glass Ave., zgorej. (106 Dekle ali ženska dobi delo v pekariji. Mora biti dobra prodajalka. 15803 Trafalgar Ave. (106 SLOV. KAT. PEV. DR. LIRA Uradniki in uradnice Slov. Kat. Pev. društva Lira za leto 1929 so: Predsednik John Breščak, 1196 Norwood Rd; podpredsednik in pevovod-ja Peter Srnovršnik, 6127 St. Clair Ave.; tajnica Mary Oblak, 6410 Vari-an.; blagajničarka Mary Sterk, 1147 E. 74th St.; kolektor John Sterle, 6711 Edna Ave. (au6-20 se-9-23) Izredna prilika Naprodaj je hišh 6 sob z garažo, blizu Grovewood ave., tlakana cesta. Bo prodana na javni dražbi po banki za $4000, katera svota je sedaj prva bančna vknjižba. Takoj je potreba $500 ali več. B. J. Hribar, 954 E. 144th St. Telefon: GLenville 2500. (106 t j SV JVa.jriOHj ejJri Columbia in Victor RADIO APARATI Sedaj si jih lahko ogledate v naši trgovini. Kar premore moderna znanost, so to najboljši aparati, in poleg tega so pa po zelo z'mernih cenah. Lepota in točnost odlikuje te aparate. Poslušajte na njih. vsak pondeljek jugoslovanski program, ki prihaja ob 8 :30 iz New Yorka. Boste prav zadovoljni. Anton Mervar, 6919 St. Clair Ave. Prva slovenska trgovina z muzikalijami, harmonikami, radio aparati in gramofoni. V zalogi imamo tudi vse grafofonske plošče ter se rojakom prav uljudno priporočamo. bil, migal je nekemu drugemu j to sem postavil Grimanda k MALI OGLASI Prodati se mora slaščičarna na zelo prometnem prostoru, poleg gledališča, šole in cerkve. Oprava prvovrstna, najemnina nizka. Proda se samo za gotov denar. 8117 St. Clair Ave. (108 Visit Niagara Falls, Canada and the East via C & B Line Palatial Steamers WHETHER traveling by train or auto, enjoy an all night's ride on beautiful Lake Erie. C & B Line Steamers are magnificent floating hotels -with large comfortable staterooms, excellent dining room service and courteous attendants. Music and Dancing on the great ship "SEEANDBEE". Autoists, save a day C&B Line way. Avoid miles »ad miles of congested roadway. Cleveland and Buffalo Division Each way, every night, leaving at 9:00 p. m., arriving 7:30 a. in., (E. S. T.) May 1st to November 15th. Cleveland and Pt. Stanley, Can., Division New C&B Triangle Tour LeaveCIeveland, either route teturniag on opposite route. See the most picturesque sections ofCanada.includ-ing Niagara Falls, with the entire time for travel over there. All Expense Tours to Montreal, Quebec and the Saguenay. Rates and Dates on request Daily service, leaving Cleveland, 12:00 midnight, arriving Pt. Stanley, 6:00 a. m., June 29th to Sept. 7th. Connections at Buffalo and Port Stanley for Canadian and Eastern points. NEW LOW FARES $4.50 one way CLEVELAND Autos Carried $8.50 fd. trip to BUFFALO $6.50 and up $3.00 one way CLEVELAND Autos Carried 55.00 td. trip to PT. STANLEY $4.50 and up THE CLEVELAND AND BUFFALO TRANSIT COA1PANY Pier , Cleveland, Ohio mmmm 484823534848235348890248234848002348534823010248232353484823234823485348000202010053232300020000010200024801230000532323002323482353020101010200010223482323 VELIKA Vsega letnega in spomladanskega blaga Ker nam primanjkuje prostora za prihajajoče zimsko blago sVno prisiljeni razprodati vse blago v zalogi po skrajno znižanih cenah Fine jesenske ali spomladanske suknje za žene in dekleta štev. 15 do 50 Suknje, regularna cena efl Suknje, regularna cena ©1C ftft /31 $12.50, sedaj samo.......... I/ «3" $27.50, sedaj samo..............T1«-"" ,M Suknje, regularna cena a>Q qc Suknje, regularna cena 417 CA raT* $16.75, sedaj samo.......... $29.50, sedaj samo....................1 « .OV» W Suknje, regularna cena »10 /\a Suknje, regularna cena -i o fin $19.00, sedaj samo.......... $ l^.UU $35.00, sedaj samo....................»plO.UU Lh Suknje, regularna cena C1C fin Suknje, regularna cena fliOO Kfl I \ \V $25.00. sedaj samo.......... .fflO.UU $45.00, sedaj samo....................«t T ■ \\\ Vse pralne aH svilene obleke za žene in dekleta najnovejše' mode—štev. 15 do 52 Obleke, regularna cena qc Obleke, regularna cena $1.50, sedaj samo....................$7.50, sedaj samo.......... Obleke, regularna cena o C Obleke, regularna cena $2.00, sedaj samo....................»lrt)0 $10.00. sedaj samo.......... Obleke, regularna cena qq Obleke, regularna cena $3.00, sedaj samo....................«pl..;70 $12.00, sedaj samo.......... Obleke, regularna cena ffljo no Obleke, regularna cena $4.50. sedaj samo...t*"'70 $10.75, sedaj samo.......... Obleke, regularna cena 7C Obleke, regularna cena $5.75, sedaj samo....................NP*>«' 0 $21.00, sedaj samo.......... Vse jesenske ali spomladanske suknjiče z& deklice štev. 3 do 14 Suknje, regularna cena tto "7 C Suknje, regularna cena $5.75, sedaj samo....................^' ' $10.75, sedaj samo.......... Suknje, regularna cena u>C >7 C Suknje, regularna cena $8.95. sedaj samo....................• «-> $16.75, sedaj samo.......... Vse svilene in pralnne obleke za deklice jako pripravne za šolo. štev. 3 to 14 Obleke, regularna cena' ©rj >7*? Obleke, regularna cena $1.00, sedaj samo..................../O $4 sedaj samo.......... Obleke, regularna cena tjA no Obleke, regularna cena $1.50, sedaj samo....................«fU.i70 $3 75 sedaj samo.......... Obleke, regularna cena i or Obleke, regularna cena $2.00, sedaj samo....................$7.50, sedaj samo.......... Obleke, regularna cena 1 no Obleke, regularna cena $3.00, sedaj samo....................«fl>I,570 $9.95, sedaj samo.......... Vsi letni klobuki ali slamniki za žene in dekleta Klobuki, regularna cpna $2 do $6, sedaj samo 75c $1.00 ®r Vsi klobuki in slamniki za deklice 3 in do 12 let stare Klobuki iii sfanlnllli,' 5-egulavAa c^ha $ijod c(o en 7C„ ;n Cl $2.95; sedaj s^mo',...........................,...............,T.,..........OvC, /OC <#J Vse najfinejše svilene nogavice za že»»e in dekleta Nogavice, reg. cena oč Nogavice, re®, cena 1 $0.50, sedaj samo....................$1.15, sedaj samo....:..........' Nogavice, reg. cena 70 Nogavice, reg. cena 1 $1.00, sedaj samo....................#V S150, sedaj samo.......... Nogavice, reg. cena oc $1.93, ' sedaj samo....................flU.OO Vse usnjene in druge ročne torbice (hand bags) Torbice, regularna cena $3.00, sedaj O1 ne Torbice, regularna cena $1.00, sedaj samo ................................................................................................................................samo ................................................................ Torbice, regularna cena $2.00, sedaj c -i oj- Torbice, regularna cena $0.50. sedaj samo ...................................................;........................»pl.^O samo ............................................................... Vsi letni in jesenski jopiči za žene in dekleta, št. 36 to 42 Jopiči, regularna cena $2.98, sedaj C1 QO Jopiči, regularna cena $2.75, sedaj samo ................................................................................................................................sam0 .............................................................. zalogi je garantirano samo prve vrste sveže in trpežno in cene istemu nižje kakor kedaj poprej Se Vam priporočamo Benno B. Leustig 6424 St. Clair Ave. Nasproti Slov. Nar. Doma Mrtve priče vesoljnega potopa Da so same bajke, kar pripoveduje sveto pismo o prazgodovini človeštva, so trdili razni moderni znanstveniki, ki jim k ni do resnice, ako ta resnica moti račune njihovega svetovnega prepričanja. Nepristranska znanost pa odkriva vedno nove dokaze o resničnosti dogodkov, ki jih navaja sv. pismo. Tako je v minolem letu angleška ekspedicija, ki jo je odposlal oxfordski muzej, našla ob spodnjem Evfratu, kjer je izkopavala na razvalinah kaldej-skih mest Kiš in Ur, sledove vesoljnega potopa. Pri Uru je zadela v 50 metrov debelih zemeljskih plasteh na sumerske kulturne ostanke, ki izvirajo iz dobe 3200 do 4000 let pred Kristusom. Sredi teh plasti pa leži ilovnata naplavina, v kateri se nahajajo lončene črepinje in ribji ostanki. Voditelj angleške ekspedicije, prof. Lang-don, prihaja do zaključka, da izvira ta naplavina od svetopisemskega vesoljnega potopa. S tem dobiva novo veljavo silno odkritje sedaj že pokojnega nemškega učenjaka Franca v. Schwarza o izvoru vesoljnega potopa. Schwarz je po nalogu ruskega generalnega štaba izvrševal v srednji Azi.ji z mei.jsko-magnetična merjenja. Pri tem je našel v gene-ral-štabnem zemljevidu zapad-110 od Ebi-noorja, tam, kjer se od džungarskega Alatana odcepi golo, nizko, skalnato gornje—zaznamovane "razvaline" Kaptagai. še iz daljave par sto metrov je bil tudi Schwarz prepričan, da vidi pred seboj razvaline velikega mesta z obzidjem in zobčastim nadzidkom. Ko je pa dospel na mesto, se je izkazalo, da so namišljene razvaline navpične žolte skalnate stene. Najsil-nejše presenečenje ga je čakalo, ko se je vzpel na vrh ten sten. "Ta soteska"—tako pripoveduje Schwarz v svoji knjigi "Vesoljni potop in preseljevanje narodov"—"je bila najsvo-jevrstnejša, kar sem jih kdaj videl. Skalnate stene so bile na obeh straneh do zgornjega roba na prečuden način raztrgane in izprane." Ravno tako svojevrstna slika se je nudila raziskovalcu z vrha nekega visokega gorskega grebena: "Prvo, kar sem videl, je bilo čudno lice nizkega gorovja, ki se je razprostiralo ob mojih nogah in ki je bilo do bregov Elei-noorja kakor izbrušeno, tako da so se v njem odbijali solnčni žarki kakor v zrcalu. Na vzhodu se je odpirala neizmerna Džungarska kotlina, na moji levici pa 20 do 30 km široko korito. To korito leži med Altan-skim in velikim zapadnim, do Črnega morja segajočim Bar-liškim gorovjem in vodi iz korita do krnicei Alkulskega jezera in do velikega zapadnega ni-žavja. "Na orjaškem Tjašanskem gorovju, ki je ležalo pred menoj, sem opazil, kakor daleč mi je segal pogled, v eni ter isti višini vodno znamenje; pod tem znamenjem je bilo gorovje mestoma močno izprano. Podobno vodno znamenje je bilo v isti višini vidno tudi na Ala tanskem gorovju, ležečem za našim hrbtom." Na podlagi teh dejstev je prišel Schwarz do naslednjih prezanimivih zaključkov: Vodovja, ki so nekoč kot velikansko azijsko sredozemsko morje polnila neizmerno Džungarsko kotlino in ves prostor, ki ga danes zavzema puščava Gobi, so se morala ob neki priliki z veliko silo zliti deloma preko deloma pa skozi nizko, raztrgano Kaptagajsko gorovje, mimo Balkaškega jezera, v nižavje proti zapadu. Da se je to zgodilo hitro in se voda ni morda pPčasLazšusila^4irida._de,jstva, da nosi skalovje samo eno vodno znamenje. metrov nad gladino svetovnega oceana, je morala voda kot najmanj 25 km široka in 1200 do 1500 metrov globoka reka u-dreJti proti črnemu morju. Tu nakopičene vode so si izsilile pot dalje, izkopale B j > t -j • i i > - <. j■ i Evanston, 111., 19. avgusta. Policist Jantho jč danes vdri v neko hišo, da išče za opojno pijačo. Ko je stopil v sobo, mu je na glavo priletel vrč poln žganja. Policist je padel v omedlevico, in medtem so pi1 prebivalci hiše pobegnili. Trinajst oseb aretiranih radi rdeče propagande Racine, Wis., 19. avgusta. Policija je v tem mestu sinoči aretirala 13 oseb radi vznemirjanja javnega miru. Med aretiranimi je pet mladih deklet. Policija pravi, da so boljševiki. Zaprli so jih v je' čo, ne da bi jim dovolili varščino, ker se nihče ni za nje potegnil. Med aretiranimi je tudi 13 letni dečko Joe Schneider iz Milwaukee, ki je v splošnem metežu nevarno ranil nekega policista. Tud; šerif Sands je dobil pri napadu na boljševike teške poškodbe. Prebivalci države Ohio plačujejo velik davek Zvezni statistični urad naznanja, da so prebivalci drža^ ,ve Ohio lansko leto plačali $146.497.612 dohodninskega davka, ali za 11 procentov več kot leto poprej. To je davek, ki ga pobira zvezna vlada, brez davka, ki ga plačujemo od hiš in osebne vrednosti. Aprament ali imamo globoka žepe!