Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože Štular — tel. 21-071, lok. 251 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk« GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ LETO VI. — ŠTEVILKA 3 ČLANI ORGANIZACIJE ZK BI MORALI BITI BOLJ ENOTNI Z željo, da bi bila konferenca organizacije Zveze komunistov kar najbolj uspešna in da bi člani skupno rešili vsa bistvena vprašanja, KRANJ, 12. februarja 1966 OBVESTILO V nedeljo 13. februarja ob 8. uri bo v dvorani občinske skupščine redna letna konferenca organizacije ZK Sava na katero vabimo poleg članov ZK tudi ostale člane kolektiva JANEZ SUŠNIK Delo partijske organizacije v uspešno. V tehnični hali sem že skoraj leto dni in nisem bil še smo se namenih, da postavimo dve, tri vprašanja neposrednim pro- pretekle£ le^u je bfJo le je]no SILVO GROZELJ izvajalcem — članom ZK. Partijska organiizaoija je bila Ne ■trdim, da je metpravilltno, da nosilec vseh važnejših progresiv- so v komiteju tudi strokovni de-nih isipramemib. V svoji zgodovini, lavci. Nasprotno, prav to lahko v svojem razvoju je morala pre- delo poživi, vendar (kot smo že magovati ogromne težave. Sedaj zgoraj navedli) ito še kaže privii-igra ZK pomembno vlogo pri legiran položaj administracije. Menim, da nismo v preteklem letu, in prav tako ne prej, rešili dveh bistvenih vprašanj: Za praznik Ob slovenskem kulturnem prazniku — '8. fefar. — obletnici Pre- razvijanju samoupravljanja. Tega vprašanja ne bo težko re- Iz pretekle prakse vemo, da bi šiiti, kot ni bilo težko rešiti vprabilo delo celotne organizacije ZK sanja kandidiranja in izbire kan-boijše, če ne bi posamezni komu- didatov. Za nov TK ZK so letos nisti v »Savi« parcialno odstopali prvič v celoti izbirali in predla-od dela aiii sklepov TK ZK. Ni ga‘ii kandidate v osnovnih organi-naš namen ocenjevati delo TK ZK zacijalh. To je vsekakor zelo po-»Sava«. To nalllogo maj opravijo zitiimo. člani organizacije na svoji Ikonfe- 2> iPojavlja se vprašanje, ali renči, pač pa je naš namen po- je za sklep in njegovo realizacijo vedati, da le ni vse tako zelo do- odgovoren samo sekretar komite-hro, kot prikazujemo. Prikazuje- ja, ali v enaki meri tudi vsi člani, mo radi tako, kot želimo, da bi ki so islklep izglasovali. Ce so slku- btio in ne talko, kot je. paj sprejeli sklep in se je večina Govorimo o vlogi našega nepo- z njim strinjala, je torej nujno, srednega proizvajalca in pravimo, 516 'tudi vsi potegujejo za nje-da naš delavec sam upravlja, Sovo uresničitev. K temu maramo sam deli dohoddk in odloča o dodati tudi delitev dela. V praksi vseh važnejših vprašanjih. Pa je se v glavnem držimo tega, da se-res tako? Iz razgovorov lahlko po- kratar prisostvuje vsem sejam vzamemo, da le delno. Parazitski samoupravnih organov, forumov nobenem razeovom članov 7K položaj posameznikov je prav go- družbenih organizacij in raznim Lavo naj večja ovira, da do tega še razgovorom 'in posvetovanjem. 1. Namesto da bi se vse bolj še™ove smrti — se Kranj iz srca približevali cilju, da se bodo ko- Ppdruzuje narodnemu (praznova-munisti pogovarjali za eno mizo, .n^U- ^ našem mestu je pred 117 pa najsi bodo to inženirji de e^Š..za 'vc^no zaltisn/il oči naš nalj- ™ - - - * 17111 'T\ r’vt'i /■ 1 l- L,' v— TA .... X ^ lavci ali tehniki, smo se temu še večji pesnik dr. France Prešeren. mogel izražati najgloblja ouistva; ustvaril nam je našo lepo, ljubljeno slovenščino in je v njej zapel rtza-cvrvi i i-vv. il^ ___ i - ' ~ i smo slišali vse preveč očitkov, da so tisti, 'ki se borijo za to, da bi Povedali so mi, da sta bila dva sestanka, vendar preslabo pri-,„„1,1 n,-,,!,*,,, - rravUma, mm pa »sm MI «, Cc hočemo, d, Po p*iJSka or- SST iSlt nismo prišli, kajti v zadnjem času Ugdt,orvimo lahko, da je takšna pravijena bil neposredni proizvajalec vedno gauiizacija v bodoče delala bolje ... prenrjx„ j. .. __uT J.,:.__ -• n ihomn reševati -ornihlnmp rvt- ravnotežje, freprican sem, da v večini, da bi 'dejansko on in strdkovnjak oba razpravljala na in da bomo reševali probleme odnosov, poslovne politike in osta- posredni proizvajalec vse bolj enakem ni'voju‘ kot samouprav- la 'gospodarska vprašanja — po- Prevzema vlogo upravljalca. Kon-Ijalca, demagogi, da se borijo za 't0m moramo prvo rešiti notranje terenca organizacije ZK bi ver- delavSke pravice 'in da rešujejo probleme, socialna vprašanja. 'Po nekaterih gibanjih lahko isliultitmo prizadevanje posameznikov ali grup za dosego Jtrenulnih materi atolih interesov. K temu je pripomoglo tudi to, da je administracija privili-girana. Kaj slabo uslugo smo 'napravili samoupravljanju s tem, da smo ustvarili med ideLovmiimi ljudmi mnenje, da je vseeno bolje biti »uradnik«, čeprav z nekoliko manjšimi dohodki, kot pa delavec v neposredni proizvodnji. To malomeščansko miselnost bodo morali odpraviti predvsem člani ZK s svojim delovanjem v samoupravnih organih in dimžibenih organizacijah. Eno bistvenih vprašanj, za organizacijo je tudi nalšllednje: v pretekli dobi smo vse prevečkrat slišali — delajte, ta problem se tiče samo DS adi isinidifcata itn. Menim, da je to napačno, kajti ne bi smello biti pomembnejšega vprašanja, o katerem komunisti ne bi razpravljali. Pri tem je seveda zelo važno, kako se bomo posameznih vprašanj lotevali in kakšnih metod se bomo posluže- , , ____, . . „ , ... v , . . , delu nasploh zelo malo govorili, vah. Zveza komunistov bi morala , . , , .. Menim, da smo do sedaj — ah jetno morala dati poseben poudarek gospodarski problematiki in seveda vsem njenim elementom. JURIJ BORIC Prepričan sem, da smo v »Savi« samoupravljanje že dokaj dobro razvili. Toda prav zato, ker vse kaže, da smo dober kolektiv, je neodpustljivo, da smo včasih takšni formalisti. Vse prevečkrat se v zadnjem času dogaja, da samoupravni organi delovnih enot razpravljajo o že sprejetih sklepih DS podjetja ali pa sklepi DS DE niso za nikogar obvezni. Naloga članov organizacije ZK je, da razvijajo samoupravljanje. To velja za posameznika in celotno organizacijo. O tem vprašanju nismo imeli v naši osnovni organizaciji nobenega sestanka ali razgovora. Partijska konferenca v nedeljo bi morala bolj jasno in odločno postaviti to vprašanje. odmaknili. Morda bo komu nepri- ^ njim smo Slovenci izgubili tudi jetno, toda res je, da tudi med vehkaga človeka, velikega domo-komunisti nekateri tako mislijo, Dr. France Prešeren ‘je p e- Poudariti pa moram, da se to do- sal1 v ča5;u. ko pravega slavonske-gaja v obeh smereh. Nemalokrat &a pesništva še ni 'bilo, delal je se zgodi, da se tehnik in delavec ^ dobi, iko je ibiila slovenščina še gledata po strani. Ce hočemo do- zel(?> zdl0 mdboglljetna, porahna koseči, da bo organizacija ZK enot- vza ‘vis^lkdanijo rabo. In iz te na, moramo torej rešiti nekatera revščine je riaiš ^ veliki Prešeren vprašanja, ki se ne bi smela več zna'^ ustvariti jezik, jki (je v njem pojavljati. 2. Vsebina dela organizacije ZK___________ in TK. Res je, da smo majčken pesmi enakovredne poeziji svetov- korak pn izboljšanju sistema na- ne literature grajevanja le naredili. Dejstvo pa Iz preprosie kmečke hiše je M je, da smo napravili pn tem tudi gorenjska ravan pod Karavarika- nekaj velikih napak. O tem se na mi nam je dala in Prcšomu je sestankih ZK lepo pogovorimo, daIa velikega duha prav tako je z DS DE. Večji del n a .*■ naših mnenj pa ostane na zapisni- ° SVOJlh peSm,h sam pravl: kih. solze ’z ljubezni so do tebe (Julije) vroče, iz domovinske so ljubezni bile. Skeleče misli, da Slovence mile ne ljubi matere, vanj upajoče, da tebe zame vneti ni mogoče, z bridkostjo so srce mi napolnile. Dr. France Prešeren, pesnik ve-like ljubezni din velik Slovenec, je bil tako širokega duha in vseob-®SlS jemajočega srca, da se ni ustavljal Tiv na narodnih mejah: njegova misel je objela ves isvat, vse narode. Ideja večno žive Zdravljice je danes last Vseh naprednih gibanj v svatu in bodimo prepričani, da bo iz dneva v dan širša in bolj živa Preberimo preprosto umetnikovo besedo: Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je, sinov sloveče matere! Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi! Prepričan sem, da so v preteklosti posamezni komiumiiisti veliko delali. Toda uspeh ne more biti velik, ker je to le delo posameznikov. Za odpravo nepravilnosti bi morala biti mobilizirana celotna organizacija, in sicer tako, da bi bili vsi člani SLOBODAN DINIC Težko je ocenjevati celotno delo organizacije Zveze komunistov, posebno zato, ker smo o našem izražati ibcilj mnenje neposrednih proizvajalčev, torej delovati bolj navzgor. Še teže kot celotno organizacijo, pa je ocenjevati delo tovarni- bolje v preteklem letu — premalo delali z našimi mladimi člani or-ganizaoje ZK. Ideološka komisija je n. pr. pred nekaj meseci pripravila ciklus predavanj za vse škaga komiteja Menim pa, da bi ^“"zK ^ so bHa predavan^ za uspemo delovanje vse organ,- ,abo obiskovana Z poscbn„ V oz'' 1 ir* nr trvmiriz-vrlin iatti zaif-vrl avrv 111 zacije v prihodnjem obdobju morali upoštevati ižtoušnje preteklega leta: mladih komunistov tam nismo videvali. Poznam primere, ko so prav ti mladi komunisti, namesto 1. Po mojem mnenju je bilo da b; odšli na predavanje, igrali delo TK ZK deloma neuspešno karte v mladinskem domu. Del tudi zato, Iker komite ni bil naj- krivde za to je gotovo tudi v tem, boljše sestavljen. Struktura je da so metode dela zastarele, po Mia. takale: z visoko izobrazbo drugi strani pa bi TK ZK moral trije člani, s srednjo pet in samo posvetiti več pozornosti partijski en delavec iz neposredne proiz- disciplini, vodnljls (ivzdrževaiina enota). To ni v skladu s tem, da je delavcev v neposredni proizvodnji več kakor istrokovmih delavcev in bi logično morali biti tudi v TK zastopani z večjim številom. V predlo- Iz delovnih enot Kolektiv delovne enote prevle- potekati, če upoštevamo samo to, ka valjev bo kmalu dobil nove da smo 12 tonske valje razkladali gib za nov tovarniški komite se je delovne prostore v tehnični hali in nakladali s 5 tonskim dvigalo ponovilo. Izmed štirinajstih v obratu II. To je za našo delov- lom, vemo, kako zamudno in ne-kanididatov za nov TK ZK je zo- no enoto brez dvoma velika pri- varno je bilo to delo. V novi hali pet samo eden iz neposredne pro- dobitev, saj v sedanjih pretesnih so že montirana električna dvig-izvodnje. prostorih delo ne more normalno gala dovolj močne konstrukcije. t t— ■ - .. V našem mestu nas na vefflke- ZK informiram o posameznih piro- „ _ blemih, da bi nato na 00 ZK zay- ^ h^ TSE? ze,J1T™ staltosca Tšibila umrl. Imamo -Prešernovo #edalii-za TK ZK obvezna. JOŽE ŠTULAR §£e p:red njjm mogočen pesni- ____________________________________kov 'Spomenik. Našo ljudsko in umetno pesem goji priznani pev-s katerimi bomo lahko varno hi skl zbor, ki prav -talko nosi pesini-hitro razkladali in prenašali bre- kavo ime. V Prešernovem gaju so mena. Montiran je tudi nov vul- pod rdečkastim kamnom ostanki kamzaeijski kotel manjših dimen- velikega človeka. Ali kdaj zaide-zij za vulkamizacijo tiskarskih in mo pod breze, da se ob Prešer-ostalih manjših valjev. Tako bo- nu obogatimo? Da ob odhodu po-mo lahko z zmanjšano porabo to- božno zašepetamo: plotne energije (pravilneje dolo- .. . - čali režim vulkanizacije. Tudi ... , . ^ , ’, , ostala imontažina cfcla -so že v v zemlji domacl da truPl0 lezi'" zaključni fazi. čakamo le še na------------------------------------------ remont in prestavitev obstoječih da bomo s pravilnim uporabIja-stružnic. želimo, da bi se to čim- njem teh naprav in s prizadeva-prej naredilo, ker vemo, da ima- njem doprinesli svoj delež k mo v poletnem času veliko več zboljšanju kvalitete naših izdel-naročil kot v zimskih mesecih. V kov. Delo v novih pogojih nam prihodnje pa bo potrebno kupiti bo tudi omogočilo, da bomo p riše eno novo stružnico večjih di- spela naročila hitreje realizirali, menzij za brušenje velikih valjev, kar bo brez dvoma zadovoljilo ki jih sedaj ne moremo sami naše naročnike. S povečanim fi-■obrusiti. Ta dela sedaj opravljajo žičnim obsegom proizvodnje se razni kooperanti, za kar pa veliko bodo sredstva, vložena v stroje zaračunajo, tako da bi se tudi in opremo, kmalu obrestovala, nam ta investicija kmalu obre- mi pa želimo, da se obrestujejo stovala. tudi sredstva, vložena v kadre v Kot vidimo, so bila vložena pre- razvojnih službah, s tem, da do-cejšnja finančna sredstva za bimo čimprej pozitivne rezultate opremo naše delovne enote. Tudi pri razvijanju zmesi za škrobilme sami se bomo morali potruditi, valje. MATIJA GOGALA NORMA (IZDELOVALNI ČAS) KOT MERILO PRAVILNEGA RAZDELJEVANJA OSEBNEGA DOHODKA Utrjevanje meril in osnov za razdeljevanje osebnega dohodka je pravilo in dolžnost upravnih organov. Izdelovalni čas naj bi določal in menjal samo oddelek za študij dela. V drugih podjetjih in v našem se je doslej vse prepogosto dogajalo, da so norme določali kar šeQ enote, obrata. Pri tem so upoštevali boljj, kdo neko delo opravlja, kot pa delo samo. Največkrat njihovih samovoljnih določb ni bilo več mogoče ovreči. S tako samovoljnostjo se samo ustvarja nered, oddelku za študij dela pa probleme. Tisti, ki že dalj dela na tem področju, pa tudi vsak delavec takoj vidi, da to ni v skladu z ustavnimi načeli delitve osebnih dohodkov po delu, ni v skladu s samoupravljanjem in gospodarsko reformo. Spomnimo se časa, ko je DS potrjeval izdelovalne čase! Prišlo je do hujših napak. Pri razpravah o normah je član DS marsikaj dosegel. Ko pa je centralni delavski 'svet sprejel Skjep, da naprej odloča o sprejemu izdelovalnih časov delavski svet ekonomske enote, smo doživeli pravi polom. Seje so se spremenile v pravo »kmečko veselje«. Na njih so vedno, kadar je bilo na dnevnem redu sprejetje izdelovalnih časov, kričali, se prerekali, dajali opazke, ki jih od kulturnega človeka v 20. stoletju ne bi pričakoval. Grožnje in nazadnje še obljube, da se dobimo ob prvi priliki pri »šanku« sosednje gostilne, kajti bomo nadaljevali ali celo pokazali, kako se sprejema sklepe o normah na dnevnem redu. Spomnimo se, da je bil večkrat sklep samo sprejet, nato pa je ostal na kosu papirja na mizi šefa oddelka do konca leta, do inventure, ko se je tudi ta konec papirja s sklepom znašel v košu za odpadke. Najpogostejši pridevek, ki ga je tak list dobil je »Kdo se bo pa bodel z ljudmi?« čemu potem služijo zakoni, lepo napisan statut podjetja, pravilnik o normah? Tako napisane akte imamo večkrat samo za obiske, da pokažemo, če se kdo za to zanima, da imamo vse urejeno po zahtevah. Izdelovalnih časov naj bi ne določali posamezniki, tudi direktor podjetja ne, saj ima drugega dela dovolj, v podjetju pa je zato določena komisija. Izdelovalni časi naj bi bili določeni s pravilnikom o normah. Vsak delavec bi ga moral dobro poznati. V sprejemu pravilnika pa naj bi glasoval centralni delavski svet, kot o vseh drugih poslovnih aktih v podjetju. Pravilnik naj bi bil sestavni del sistema nagrajevanja po delu v proizvodnih enotah. Vsako določanje norm izven oddelka za študij dela povzroča še večje razprtije, kot so že med normirci in proizvajalci. Te pa zavirajo hiter razvoj sodobnega normiranja in prilagajanja norm ob vsaki spremembi delovnega postopka v proizvodnji. Dokler ne bomo delali tako, ne bomo mogli govoriti o razdeljevanju dohodka po delu, ki je najboljša stimulacija za dvig produktivnosti. Vprašamo se tudi lahko, če ljudje na delovnem mestu tudi res narede vse, za kar so plačani. Ne! Tega pri nas ni. Še bi lahko bolje izkoristili čas in več naredili. Pravzaprav še nismo dosti storili. Načeli smo le problem. Oddelku za študij dela, predvsem pa normircu bo potrebna dolga doba, da dokaže, kaj se da narediti na nekem delovnem mestu. Nujno je, da tehnolog predpiše delovni postopek, da bo izdelek dober in stroj maksimalno izkoriščen, Oddelek za študij dela naj bi tehnološkemu predpisu dodal čase, ki so potrebni za posamezno fazo dela. Tega časa, ki bi ga določili po temeljitem študiju ne bi smeli pustiti, da ga kdo samovoljno spreminja. Le tako bi napravili red in odpravili nepotrebne govorice in grožnje. LOJZE ZALAR Preidimo na enostavnejši način izplačila 00 Vseskozi govorimo o izpopolnje-računajo, koliko je vredno določenem načinu izplačila osebnih do- no delo delavca za nek izdelek, hodkov delavcev, a ko ga uvede- Za vse faze dela se da izračunati mo, ugotovimo, da je za delavce vrednost vloženega dela direktno še bolj nerazumljiv od prejšnjega. v dinarjih. Koliko laže bi si de-To ustvarja negodovanje in ni nič javec izračunal, koliko je zaslužil, čudnega, če slišimo na sestankih £e ^i vedel, koliko dinarjev bo EE, da osebni dohodki niso bili (jojjji za določen artikel, n. pr. me-pravilno izračunani. Niso redki šalec ima za mešanje dolo- primeri, ko se delavec huduje za- čene toliko dinarjev, kon- radi nizkega osebnega dohodka, fekcioner avtoplašča bi za dimen- kljub temu, da je veliko vec zij0 nekega plašča dobil zopet naredil kot prejšnji mesec, je določen meGek| eMko tudi vulka_ zaslužek za 10.000 dinarjev manjši. nizer_ Na koncu meseca bi seštel To pn sedanjem izračunu ni nic . _ , , . >—.■»-» komade in pomnožil z vrednostjo posebnega, ko se pa masa OD izdelka ^ bi vedel> koliko bo ugotavlja v sami obračunski enoti. zaslužjL Zanima me) koliko de-Če vzamemo primer, da dva so- iavcev ve prej, preden dobi obra-delavca delata na enem stroju in £urlskj kolik bo njegov zaslu-eden naredi veliko več kot drugi, z gotovostjo lahko trdim, da s tem avtomatično dvigne vred- ^ približno L000 v produkciji nost točke tudi drugemu, kar pa zaposlenih sodelavcev nihče! ni pravilno. Če govorimo, da naj Kako naj delavec verjame, pa če bo vsak plačani po svojem učinku, ga še tako prepričujemo, da je je prav, da spremenimo način vse pravilno izračunano, res pra-obračuna osebnega dohodka. vilno, če pa je vsak mesec njegovo , . , , delo drugače ocenjeno. Menim, da imamo sedaj ze dovolj usposobljene službe, ki lahko iz- Te dni potekajo živahne razprave po delovnih enotah o analitskih ocenah delovnih mest. V največjem delu so te razprave mirne in objektivne, ponekod pa je prišlo tudi do ostrih debat. Naš fotograf je naredil tale posnetek med razpravo v mehanični delavnici II Vrednost izdelka bi morala biti stabilna, t. j. da bi vsak mesec bil artikel enako ocenjen. Predhodno bi se mu odštelo od vrednosti procent za dopuste in praznike. Vrednost ne bi smela nihati, ker s tem nismo ničesar dosegli. Če bi se plačevalo na ta način, sem prepričan, da bi produktivnost dvignili za najmanj 10 odstotkov, ker bi s takšnim načinom plačevanja dosegli, da bi bil delavec plačan res samo za tisto, kar bi naredil sam. Delavec bi imel tudi večji interes za boljšo kvaliteto, ker bi se lahko naredilo tako, da bi se izplačevalo samo od I. a in I. b kvalitete, za vse ostalo bi bil trud zaman, če bi bil artikel uničen po njegovi krivdi. S tem bi ga še bolj zainteresirali za čimbolj šo kvaliteto. MIHAEL ČUHALEV Neposredna odgovornost pri nezgodah Vse kaže, da se pogostih obratnih nezgodah v našem kolektivu še vedno premalo varujemo. Opaziti jle, da iso nezgodam prav v zadnjem času ..najbolj izpostavljeni novi delavci, oziroma tisti, ki se uvaljajo v delo. To kaže, da bo treba nekaj stori ti, da se ibo število obratnih nezgod zmanjšalo. Nedvomno so naši neposredno nadrejeni (vodje 'strojev) sodelavci premalo zavedajo svoje odgovornosti, ki 'jo 'imajo prav pri varnosti dela. Kakor so odgovorni za kvaliteto in kvantiteto, tato so tudi odgovorni za varnost pri delu. Vsak novinec sicer dobi osnovna navodila za varnost pri delu, toda samo teoretično'. Praktično pa ga je dolžan opozoriti na ne- varnosti neposredno nadrejeni oz. tisti, ki je v neposredni bližini zato, da delo poteka varno din nemoteno. Vse premalo kličemo na odgovornost tiste, Iki so dolžni Skrbeti in paziti na novega delavca. Še takrat jih ne pokličemo na odgovornost, ko zanesijiivo vemo, da niso izpolnili svoje dolžnosti. Take pojave bi nedvomno morate obravnavati naša 'disciplinska komisija. Videti je, da premalo skrbimo, da se naš sodelavec ne ponesreči in nič ne pomislimo, da bo ostal invalid. Zakaj nas mora vedno le težka nesreča opozoriti, da nismo izpolnili svoje dolžnosti. Po vsaki nesreči namreč pokaže analiza, da bi se bili Milko nesreči' izognili. Velik del 'krivde za nesreče pa lahko pripišemo nepravilnim odnosom, h katerim pripomorejo vsi tisti, ki menijo, 'da so ljudje neobčutljivi, oziroma da ne smejo biti občutljivi. Neposredno nadrejeni člani kolektiva na žalost pogostokrat pozabijo, da 'Svoje nevolje ali celo nesposobnosti ne -smejo stresati nad sodelavci, iki iso vsako sekundo izpostavljeni nevarnosti. Ugotovljeno je namreč, da delovno vzdušje v precejšnji meri vpliva na nevarnost pati delu. Zato bi bil že čas, da se resnično zavedamo svoje odgovornosti in da tiste, 'ki pozabljajo svoje snovne dolžnosti, pokličemo na odgovor- (Nadaljevanje na 3. strani) dan v tednu T S 14o 05 c £ 120 > ^ loo 8o 6c ""L""T"T'ri nT~i n -GIBANJE PR0IZV0DNJ E" u pi ar = ] oc >% 7 \ / k / v \ v 1 'N / > Z \ N ! > 7 \ / -- -j — 1 nš r _ L- ... kumulativno / T S 4 8 delovni dan 15 Zaradi še ne sproščenih kapacitet (ki smo jih predvidevali), januarskega plana nismo dosegli. Za mesec februar kaže bolje, vendar je tudi o tem govoriti preuranjeno. Zakaj smo utrujeni Se vam zdi, da ste pogostokrat utrujeni? Ne občutite včasih, da ste ‘brez »pravega« razloga popolnoma zlomljemi? Ali se ne zbudite včasih bolj utrujeni, kot ste šli spalt? Če na Ita vprašanja utrujeno rečete da, niste edini. Večina ljudi občuti občasno tako Stanje. Kaj povzroča občutek utrujenosti? Večina 'strokovnjakov se strinja, da je utrujenost realkcija na preveliko duševno napetost. To je o-pomin, da so zahteve za naše telo, duševnost ali Občutki dosegli določeno mejo. 'Narava nas vedno pravočasno opozarja — vseeno ali naša utrujenost izhaja iz prevelikega telesnega ali duševnega napora pri delu. Kako pride do tega, da nas težko delo utruja? Dolgo časa je vladalo prepričanje, da naše mišice izločajo nekakšen »strup utrujenosti«. Toda, ko se je znanost začela ukvarjati s tem, iso ugotovili, da so naše zaloge kisika in krvnega sladkorja izredno majhne. Čim so te zaloge izčrpane, mišičevje slabše funkcionira: podobno kot motor, ki mu primanjkuje bencina. Pri mirovanju potrebujemo okoli 150 cm’ kisika v minuti, čim pa ndkaj delamo, se potreba kisika znatno poveča. Pri velikih naporih potrebujemo tudi do 25 litrov kisika v minuti. Toda v eni minuti naša pljuča dajo v kri samo 4 litre kisika. Torej si moramo »izposoditi« manjkajočo količino kisika in to od rdečih krvnih telesc. Ta rezerva pa znaša samo 25 'litrov. Zakaj, nas duševno delo telesno utruja? Teža mozga znaša te 2 odstotka teže celotnega telesa. Čeprav mozeg ne opravlja mehaničnega dela, konsumira 14 odstotkov obtoka brvi in 23 % nljenega kisika. Tudi krvnega sladkorja zelo veliko potre huje. Zaenkrat ni znano, zakaj tolikšne potrebe po kisiku, znano pa je, da kemično energijo kisika in i&ladkora pretvarja v električne valove in živčne ampulze. Mozeg nima 'lastnih rezerv kisika din sladkorja, zato mora »hrano« stalno dobivati s krvnim obtokom. Če takšno stanje traja do osem minut — se mozeg ne popravi več in celice v njem odmro. Ker morata življenje in smrt na ta način vzdrževati ravnotežje, mozeg sam od sebe Skrbi, da ne pride niti do najmanjšega pomanjkanja kisika. S posredovanjem mozga organizem prilagodi svoje delovanje počasnejšemu tempu, da mozeg lahko nadaljuje z delovanjem. Zal to sta občutek telesne in duševne utrujenosti odvisna drug od drugega. Ali je kronična utrujenost znak psihične obolelosti? Kadar smo bolni, 'se vedno počutimo tudi utrujeni »Mehanizem u-trujemosti« — če tako imenujemo — preprečuje vse naše nepotrebne napore 'in tako štedi mašo energijo, s katero se zoperstavljamo bolezni. Če je utrujenost edini simptom, bo zdravnik težko ugotovil, ali gre za telesno obolelost, ki jo je težko prepoznati, ali je to samo ppjav duševne ali živčne razkro-jemosti. Aid se lahko prepreči utrujenost z jemanjem majhnih a pogostih obrokov? Da, tako se lahko pre- preči utrujenost — to je dokazano z mnogimi poizkusi. Psihologi ameriške univerze Yaie so ugotovili, da se delavcem, ki se hranijo samo 'trikrat dnevno, po vsakem obroku 'krvni sladkor lin delovanje mišic v eni uri hitro povečuje, potem pa 'spet hitro pada. Ko so istim delavcem dali pet Obrokov dnevno, se je pokazalo, da se je krvni sladkor in delovanje mišic dvignilo na stalni nivo. Utrujenost je bila znatno manjša, čeprav je bila količina zaužite hrane ista. Zakaj se včasih zbudimo utrujeni? Kadar spimo, veliko naših organov ne dela in tako ne trošijo energje. Toda organi, ki dopolnjujejo naše energetske rezerve, delujejo tudi med našim spanjem. Zato se zbudimo sveži in spočiti. Če se med spanjem odkrijemo, se bo zmanjšala pridobljena količ. energ. Tudi v pretopli sobi se naše telo ne počuti preveč dobro, kajti srce in pljuča marajo delati napomeje, da se telo reši nepotrebne toplote. Toda, če so včasih globoki duševni konflikti vzrok utrujenosti., se s 'spanjem ne bomo pozdravili. Ali kava preprečuje utrujenost? Kofein pospešuje delovanje mozga in delo mišic. Kadar pijemo kavo aS čaj, se lahko odločimo za večje napore prej, preden začutimo resnično utrujenost. S tem pa utrujenost samo »odložimo«, nikakor pa je -ne preprečimo. Toda po tej odložitvi, ko začutimo utrujenost, tedaj pa se moramo resno v miru spočiti in tako obnoviti izčrpane rezerve. Prepogosto pitje kave, pa tudi za »odložitev« utrujenosti ne pomaga več. Pitje kave v zgodnjih jutranjih urah pa je celo škodljivo, ker s tem umetno vzpodbujamo k aktivnejšemu delovanju svoje organe. Ali nas alkohol osvobaja utrujenosti? V zelo majhnih količinah lahko alkohol začasno prekrije občutek utrujenosti. Na splošno pa alkohol deluje na organizem simulativno. Pijanci zelo hitro postanejo utrujeni. Ker velik del potrebnih kalorij črpajo iz alkohola, njihovemu telesu stalno primanjkuje drugih, neobhodno 'potrebnih elementov. Količina sladkorja v krvi je zelo majhna, živci so »lačni« vitaminov, bolijo jih mišice in razpoloženje je apatično. Pijano! postanejo utrujeni še predno so opravili pravi napor, popolnoma pa so že utrujeni, ko ostali ljudje prihajajo šele v pravi elan. Kakšen je vpliv kajenja na u-'tmjenost? Nikotin krepi puls in pospešuje obtok krvi. Na ta način mozeg dobiva več krvnega sladkorja in utrujenost se do neke mere poleže (preloži). Toda tobak vsebuje tudi ogljikov Oksid, ki veže bišik iz rdečih krvnih telesc. Če kadimo cigareto za cigareto, bomo kmalu vdihniti toliko ogljikovega oksida, da bo prvotni stimulativni učinek nikotina popolnoma prekrit. Za zaključek: z umetnimi sredstvi se utrujenost da začasno prestaviti le za -relativno kratko razdobje — nekaj ur. Nikakršne droge ne morejo nadomestiti naravnih sredstev za zdravljenje utrujenosti: svež zrak, spanje in mirovanje. »Fiziologija dela« Še vedno dileme okrog K-15 V sred. gainuarja je toito v prelepem 5'lužbo in na ta način vnaprej o turiističnem mestu Radoviljica v mogočili večjemu štetviiu delavcev, SR Slovenijii posveitovainje o dopu- da bodo preživeli svoj letni dopust stih in rekreaciji, ki ga je organizirali Cetnibralni svet zveze sindi- na morju, planinah, jezerih itd. Na posvetovanju se je več di- katov Jugoslavije. Iz našega kolek- skutantov strinjalo, da je treba tiva se je posvetovanja udeležil osnovati počitniške Skupnosti v Milorad Vlajkovič, ki v naslednjih zdravstvene namene, kamor -hi de-vrsitah pove, o čem so v prisotno- lavec-bolnik prišel na počitek sti 73 delegatov razpravljali. brezplačno. Takšna počitniška u- Posvetovanlje so organizirali z na- stanova bi delala vse leto. menom, -da sestavi priporočila o načinu koriščenja denarnih sredstev 1,5 odstotkov, ko so foile u- Po dvodnevnem razpravljanju o iteh pro-biemih so sprejeli zaključke, da bodo vsa dobljena kinjene karte za potovanje K-15. sredstva, ki ostanejo- v delovni or-Ker ta sredstva sedaj ostanejo na ganizaciji, naložili v fond za od-razpolago delovnemu kolektivu, dih in refcreaoijio. To bi bil fond kolektiv sam odloča o njih. V dis- Skupne potrošnje. V njem je 1,5 kusiji, ki je bila zelo živahna, je odstotkov sredstev popusta v pro-sadetovalo več kot 25 -delegatov, metu, -dosedanji regresi iz fonda Večina diskuitanitov je bila mne- Skupne potrošnje za vzdržavamtje raja, da dobljenih sredstev ne bi počitniških kapacitet, del skupnih bilo -treba linearno -deliti na v-saike- investicij za -izgradnjo, prispevki ga zaposlenega delavca. Mnogo so od -sindikalni-h članarin in del govorili o koriščenju razpoložljivi prihranka pri bolehanju preko 30 kapacitet v počitniških domovih, dni. Pojasnili so, da je treba na-ki so -do -danes uživali! -določene re- rediti pravilnike o razhodu in o grese, da ibi se mogli obdržati tis- namenski -potrošnji zbranih sred-to 'kratko sezono, ki jo imamo, -s-tev. Po enem predlogu bi bila Po preračunavanju so prišli do za- razdelitev sledeča: za prevoz bi ključka, da majhni počitniški do- porabili približno 35 odstotkov, za movi, ki jih koristimo samo v ju- znižanje -penzionškiih uslug 20 od-niju, juliju in avgustu, ne morejo statikov, za izdajanje investicij za prostorov aktivnega niške -skupnosti potrebne oziroma, odmora iln izletov 25 odis-toitiko-v če je mogoče, -da se te kapacitete in za dnevni in nedeljski počitek izkoriščajo več mesecev. Govorili z izkoriščanjem rekreativne dejav-so -tudi o ceni uslug dnev. penzio- nositi 20 odstotkov, na, ki pa-morajo biti ustrezne, tako To- je zanimiv predlog, ker so da bi večje število delavcev še na- tako -dane možnosti za dobro iz-prej odšlo vanje na letini dopust, koniščanje dnevnega in tedenške- biti rentabilni. Treba je zato dob- izgradnjo objektov in ro razmisliti, ali so takšne počit- za vodenje dnevnega ker je -sicer nevarnost, da se bo zmanjšalo število dop-ustnikov-po- ga dopusta, ki ima veliko prednosti, ker dalj traja kot letni do- rabnikov počitniških domov v ča- p-uist. V-salko podjetje -pa naj bi su letnega dopusta. imelo svoje avtobuse, -da -bodo na Kot vemo, mi več kart s popu- ta način Skozi vse leto posamezne stom K-15 za v-ožnjo z vlakom, skupine izkoriščale počitniške ka-avtobusom in avionom. Treba je pacitete, tako zimske kot letne. poudariti, da so. nekatera avtobusna podjetja zainteresirana, da V rolkah delovnih organizacij, oziroma družbeno-poOitlčnih orga- so-dellovanjem z delovnimi organi- nizacij in samoupravnih organov zacijami nudijo določene ugodno- pa je, -kako -se bo -vprašanje dnev-s-ti z znižanjem -stroškov prevoza nega, teden-Skega in celoletnega celo za 40 odstotkov. Kar dobro dopusta najbolje rešilo. Cilj -tega so ta -problem rešili v nekaterih dela Ije, omogočiti vsakemu delav-delovmth organizacijah, ki imajo cu dopust, da si ohrani zdravje svoje letovalme kapacitete; -in sicer in s tem na svojem -delovnem mes- bodo svojim delavcem dodeljevali kredite ali organizirali hramilno tu še več prispeva za skupnost. Iz lista »Borovo« PRIPIS UREDNIŠTVA Iz pričujočega članka je razvidno, da v mnogih kolektivi že pričenjajo s pripravami glede dopustov v letonšjem letu v zvezi z ukinitvijo obrazca K-15. Ta sredstva (12.000 starih dniarjev na zaposlenega) ostanejo delovni organizaciji z namenom, da preskrbi za svoje sodelavce čim ugodnejše pogoje za letovanje. Kako in v kakšne namene nameravamo ta sredstva izkoristiti pri nas, še ne vemo, zato bi bilo umestno, da bj za to zadolžene službe dale točna pojasnila o tem, kako in v kakšne namene bomo koristili dobljena sredstva pri nas. Predlagatelj, ali je tudi tvoj predlog sprejemljiv? Komisija za izume in tehnične izboljšave v našem podjetju še nima tiste veljave, da bi ji člani kolektiva zaupali svoje predloge. To se je pokazalo v zadnjih dveh primerih, ko sta imela dva člana kolektiva svoje tehnične izpopolnitve, vendar jih nista hotela prijaviti komisiji iz bojazni, da jima komisija ne bo izplačala potrebne nagrade. Po daljšem prepričevanju smo le uspeli dobiti predlog enega člana, medtem ko je drugi še vedno ostal zvest sodelavcem, ki mu zatrjujejo, da ga bo komisija odpravila z »-jurčkom-«, kot ga oni imenujejo. Verjetno on in njegovi sodelavci prav malo poznajo pravilnik o racionalizacijah, ki ga ima naše podjetje že od leta 1958 in je v skladu z zakonom o zaščiti izumov in tehničnih izboljšav. Da bi se vsi člani kolektiva podrobneje seznanili s pravilnikom, ga bomo v začetku prihodnjega leta objavili v obliki brošure v enem izmed naših rednih izdaj tovarniškega glasila. Vsem tistim, ki ne verjamejo, da komisija dobiva nove predloge, pa sporočamo, da smo prejeli naslednje: — odprava silikona kot notranji premaz žičnih veloplaščev (26. 7. 1965), ■— zoženje korda pri 3. hlačnici tovornega avtoplašča z dimenzijo 11.00 x 20 (4. 8. 1965), — tiskanje etiket za rivalit cevi (6. 8. 1965), — brizganje lažjih vel-o-zračnic (14. 7. 1965), — izboljšava pri brizganju moped plaščev, pred vulkamizacijo (18. 8. 1965), — uporaba brusilnih odpadkov, ki nastanejo pri brušenju raznih tesnil (27. 8. 1965), — izboljšave na laboratorijskih strojih (11. 10. 1965), — skrajšanje izdelovalnih časov pri izsekovanju tehničnih predmetov (16. 10. 1965), — predlog za zamenjavo stroja za povijanje žičnih jeder (16.10. 1965), — prihranek pri rivalit ceveh (17. 10. 1965), — prihranek pri pranju termo-forjev v obratu II (23. 10. 1965), — prihranek korda pri konfekciji velo-žičnih plaščev (27. 10. 1965) — gumiranje velokorda brez votka (5. 11. 1965). Ne zaostajajte za temi! Tudi vi boste lahko v eni izmed naslednjih številk eden izmed tistih, ki bodo dobili nagrade oziroma odškodnino za svoje prizadevanje pri delu. Poimensko vas bomo z njimi seznanili v eni izmed naslednjih številk našega glasila. LOJZE ZALAR ^ Po pravici i V nekem razgovoru je bilo > slišati tudi to: ) »Kdaj je naša organizacija » dela najboljša?« # »Ob malici!« ) »Zakaj?« f »Zato, ker jo sami podalj- f šamo!« Nezgode v ianuariu V mesecu januarju se je pripetilo v tovam-i 8 nezgod, od tega 1 na poiti. Pa si oglejmo posamezne primere: • Š.F.iz energetike, -se je poškodoval 6. 1. V -službo hodi zaradi majhne oddaljenosti pčš. Bil je precej -pozen, zato je hitel. Na mostu nad Kdkro mu je spodrsnilo, da je padel. Pri padcu si je poškiodoival nart leve noge. ® P. B. iz valjarne II se je poškodovali 13. 1. Ponesrečenec je nalagal -na vozove -brizgani pro-tdkltor. Ker je bila spodnja etaža polna, je hotel odpeti in pripraviti naslednjo (prazno), ta pa mu je padla na palec desne roke in ga uščipnila. e K. F. liz službe za organizacijo proizvodnje se je poškodoval 17. 1. Med Obratovanjem je M prekinjen električni tok. Tovorno dvigalo s -spremisitvom je Obstalo v jašku (med etažami). Spremljevalec je hotel zapustiti Ikabino skozi zasilni izhod. Pri odpiranju vrat v stropu je odpiral z tevo roko, z desno -pa se je držal za gomj-i kotiček Okvirja kabine. Ko so vrata prešla v navpični položaj, so sama padla na hrbtno stran na mezinec delavčeve roke ter mu ga poškodovale. S H. J. iz iStiskame v tehnični hali ,se je poškodoval 21. 1. Dovažal je pregreto gumeno zmes na štirivaljčni kalander. Pri uvajanju te zmesi v rego med valje je zašel v rego tudi z rolko. Pri tem so mu valji stisnili 3 prste desne roke. <4 Delovna enota prevleka valjev se bo v kratkem preselila v nove delovne prostore — tehnično halo. Pretesni prostori, neustrezna ventilacija in problem dvigal so bile naj večje težave v starem prostoru. Počasi — toda zagotovo — se delovni pogoji menjajo, prehajamo na modernejšo proizvodnjo, kjer bo delavec z manj napora lahko dosegal boljše uspehe 0 R. F. iz mehanične delavnice II se je poškodovali -15. 1. Pri razkladanju Stiskalnice z avtomobila mu je padel kos železa na desno rdko im mu -poškodoval prstanec. 0 Z. A. iz miehamilane delavnice II se je poškodoval1 19. 1. Pri razkladanju je kalup zdrsnil z vozička in mu padel na levo nogo ter mu jo poškodoval. 0 Ž. M. iz obrata III se je -poškodovala 20. 1. Sla je po stopnišču, -pri tem ji je spodrsnilo in je padla ter se udarila v rdko. 0 B. F. iz valjarne II -se je poškodoval 31. 1. Zaposlen je pri miiksarju. Z -roko je hotel otipati, če je bat v zgornjem položaju. V trenutku, -ko je imel roke v ohišju, -se je bat dvignili in mu priščipnil prstanec desne rdke. RUDI NADIŽAVEC Popravek V prejšnji številki časopisa »Sava« se je v članek z naslovom »Nove oblike nagrajevanja« vrinila neljuba pomota. Avtorju članka se zaradi napake opravičujemo, prvi odstavek pa bi se moral pravilno glasiti takole: Prvi predlog, ki je bil predložen članom delavskega sveta v razpravo, je bil predlog spremembe degresivne lestvice. Tu gre samo za vskladi-tev osebnih dohodkov režijskih in produktivnih delavcev v primerih preseganja planske vrednosti točke za 20 ali več odstotkov. V zad- njih mesecih lanskega leta se je namreč dogajalo, da je bila povprečna vrednost, ki je pripadala produktivnemu delavcu v proizvodnih delovnih enotah za eno točko za 15 do 20 odstotkov višja od planirane. Uredništvo Naš razgovor Jože Babič za volanom svojega TAM-a To -pot smo za maš razgovor naprosili sodelavca v transportu, -tov. Jožeta Babiča, šoferja avtomobila TAM 450. V našem podjetju je zaposlen že od leta 1952. Povprašali -smo ga, če je v svoji doilgdlbtoi -praksi za volanom imel tudi kakšno hujišo nesrečo. Odgovoril je: »Pred desetimi leti sem imel manjšo nezgodo zaradi preobloženega avtomobila, ko mi je padla bala kavčuka na cesto in poškodovala kolesarko. Večje nesreče pa do sedaj še ni bilo.« — Kakšne znamke avtomobilov pa -ste do sedaj že vozili? — »Bil sem šofer mercedesa, deim-lenja, tatra, šlep-mašine — vlačilca fiatov, avtobusov in sedaj TAM 4500. — Ali bi lalbko vozili avto katerekoli znamke? — — Približno koliko km ste doslej pravoziLi, koliko v »Savi«? — »Moja najdaljša proga je bila poizkusna vožnja po Jugoslaviji pred tremi leti, ko smo preizkušali gumo, itrlajala pa je deset dni.« Neposredna odgovornost . . . Nadaljevanje z 2. strani nost. Naša varnostna islužba si -sicer vestno prizadeva, ida bi odstotek -nesreč zmanjšala, toda, če ji pri tem ne bomo pomagali, lahko tudii v bodoče pričakujemo nadaljnji porast nesreč. Prevenltdlvno sredstvo za zmanjšanje je tudi psihološki izbor delavcev za po-sdbno nevarna delovna mesta. Na posebno nevarna delavna mesta naj bi postavljali samo -Ljudi brez ogrožajočih last-noisti. S psihološkimi kriterji -bi bilo mogoče preprečiti zaposlitev na nevarnih delovnih mestih vsem tistim, ki bi se z gotovostjo izkazali kot poteocirarii nezgodnilki. Pri tem mislimo zlasti na ljudi z neprimerno -psihomotoriko, -po-manijlklljivo ipozarnost-jo, neuravnovešenim čustvovanjem, nezrelim karakterjem in alkoholike. Izkušnje na področju varstva pri ddlu kažejo, -da je učinkovita preventiva te ,v kompleksnem odpravljanju osebnih in m-iljejskih vzrokov nezgod. Kompleksno odstranjevanje neugodnih pogojev pri delu pa zahteva sistematično in tesno sodelovanje -ter Skupno prizadevanje za zmanjšanje nesreč. BLAŽ STUDEN Neprijetno in prijetno Francka: »Naše stanovanje ima tako tanke stene, da sostanovalec sliši vse, kar se pogovar j amo.« Micka: »Dozidaj še eno vrsto opeke, pa boš brez skrbi!« Francka: »Saj bi, toda potem ne bi mogla jaz poslušati, kaj govore oni.« — Kaj menite o šoferjih amaterjih? — Menim, da so premalo obzirni in pazljivi.« — Kdaj ste najbolj prisebni? — »Ko sem dobro naspan in spočit.« — Vaša pripomba? — »Menim, da v kolektivu glede na odgovornost, ki jo imamo vsi šoferji, vse premalo upoštevajo naše težko delo in posvečajo premalo pozornosti izboljšanju pogojev, v katerih delamo.« Ob koncu se tov. Jožetu lepo zahvaljujemo za te iškrene besede, še naprej pa mu želimo srečno vožnjo! f Skromnost # Bilo je pri razpravi o škar-f tiranem artiklu. # »Koliko časa ste vedeli, da f ne proizvajate dobro?« > »Oporostite, ne bi odgo- f voril, ker se nočem bahati.« Dragi gumarji in gumarke, zdaj sem se pa že privadila in se marsičesa naučila od vas, čeprav je moj staž v »Savi« še zelo kratek. Navadila sem se že, da včasih lahko uho prislonim na kakšno ključavnico, da malo prisluhnem in — kaj zvem. Videti je, da bom morala za uspešno opravljanje svojega dela prilagoditi tudi metode dela, kajti do zdaj dobivam material« za svojo rubriko v »Savi« le po skrivnih poteh, skrivnostno in anonimno. No, ena od novejših metod je tudi prisluškovanje. Skoda, da si ne morem nabaviti miniaturnega magnetofona, ki bi mi registriral in ovekovečil izjave na vogalih, med štirimi očmi, velikokrat tudi za zaklenjenimi vrati. Namesto tega se pač poslužujem svojega dobrega spomina — predvsem spomina, ker mi bo čez čas marsikaj prav prišlo za maščevanje. Da, za maščevanje. Opazila sem, da so nekateri naši vodilni precej nagnjeni k tej (ne)člove-ški lastnosti in da se maščujejo na vse (ne)mogoče načine. No, moje prisluškovanje je včasih uspešno, včasih pa ne. Če me kdo slučajno zaloti, pričnem pometati (z metlo seveda) okoli njegovega praga (saj svojega nimam). Prav pred kratkim sem imela težke dneve, ko se je vse vrtelo okrog nekakšnih pik. Vam povem, da sta me že prav močno bolela moja »magnetofona« od silnih razprav. Razprava »po tem vprašanju« je bila posebno burna v razvojni službi (verjetno zaradi kemikov). Do tedaj sem bila prepričana, da so vsaj tam e-notni, saj njihovi uspehi kažejo, da si ta kolektiv prizadeva in se tudi uspešno uveljavlja. Da mi ne bi kdo očital, da natolcujem, naj vam kar povem, kaj so ugotavljali: predvsem se dobro zavedajo, da so inženirji, tehniki in laboranti in da je še vedno nujna delitev na razrede. Jaz pravim: čast komur čast! Ni boljšega dela od mojega, kajti vse vidiš, vse slišiš — za ničesar pa ne odgovarjaš. Na vašo srečo pa je takšnih delovnih mest v tovarni malo in izgleda, da jih bo vse manj. Slišala sem tudi, da nekateri grozijo z odhodom iz »Save«, če se ne ugodi njihovim zahtevam. Vsem takim pa naj povem, samo tole: v Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih, člen 2., prvi odstavek se glasi: »Delovni ljudje prosto stopajo na delo v delovno organizacijo in po svoji volji nehajo delati v njej.« Torej je dovolj jasno. Menim, da ne bi nikomur delali težav, če ne želi delati v našem kolektivu. Želim pa, da tiste, ki gredo iz našega podjetja pošljejo tudi k meni, da jim dam z metlo eno po ... No, da se še enkrat povrnem k »pikam«. Moja načelna ugotovitev je taka: Najhujše razprave so bile tam, kjer je šlo za 5 (pet) točk gor ali dol — najmanj pa tam, kjer je šlo za 100 (sto) ali več točk navzgor. Na začetku sem vas imenovala gumarji in gumarke — predlagam, da se tako imenujemo ali pa, da smo vsi delavci (ustava), kar pa je najvažnejše — da smo vsi »Savčani«. Komur to ni všeč, mu pustimo njegov — JAZ! Micka Gumica Protipožarna zaščita Zalkaj' je stroj za gumiranje blaga nevaren, da nastane požar? V naši tovarni uporabljamo ben-zin kot topilllno sredstvo. V pre-mazovaikrici je zelo nevarno za nastanek požara. Tu je gašenje tudli zeilo težko. Kakor je videti iz igasoilskilh poročil, je prav vtem oddelku največkrat gorelo ‘in tako je nastala tudi zibelka našega gasilstva. Zato je oddelek za gumiranje blaga eden najbolj nevarnih za požar. Stroj, ki opravlja to dalo, mora Ibiti predvsem dobro opremljen. Imeti mora naprave za uničevanje statične elektrike in pripravljena potrebna gasilna sredstva. Električna napetost se ustvarja takrat, kadar drsi blago med mazalnimi valji, ki guirriirajo blago. Pri tem drsenju se ustvarja električna napetost, ki lahko postane toliko visoka, da poskoči iSkra, ki zaneti požar. Za nevtralizacijo in odvajanje Statične elektrike iso med mazalnimi valji koničasti medeninasti zobci. Ti zobci morajlo biti stalno čisti in moramo zatorej paziti, da se na njih ne nabira gumena masa, ki je dober električni izolator in zaradi tega preprečuje razelektre-nlje. To je nujno potrebno za odstranitev nevarnosti preskoka električne iskre, IM bi lahko zanetila požar. Hladnokrvnost in prisotnost duha v primem požara sta pogoj: za uspešno gašenje. Drugi varnostni ukrepi, ki so za prostore obvezni, so dobra ven-tilacij a, pravilno urejena električna napeljava, ki mora biti taka, kot je zahtevamo pri skladiščih z vnetljivimi tekočinami. IVAN PETRIČ Komisija za šport in rekreacijo pri sindikatu Zaradi neurejenega poslovanja komisije za šport in rekreacijo je bila ta komisija izvoljena pri sindikalni podružnici. Poudariti moramo, da to velja le za prejšnjo komisijo, sedanja pa iz upravičenih razlogov ni delala. No, lahko se čudimo, kako sploh more priti do neurejenih poslov pri kvalificirani komisiji. Kdo vse za tak nered odgovarja, neuradno lahko vemo, uradno pa ne. Menim, da je odgovornih veliko ljudi in da bi veljalo o tem razmisliti, ne pa samo razpustiti komisijo. Saj imamo za take posle zadolžene ljudi. Zaenkrat smo le na tem, da je komisija zopet v sindikalni podružnici. Kako in kje bo organizirana, pa bomo videli že letos. Upajmo, da bo opravičila svoj obstoj. Sindikalno predsedstvo je na svojih zadnjih treh sejah razpravljalo o delu te komisije. Ne bi hoteli krojiti politiko tej komisiji, vendar pa si moramo zagotoviti uspešno delo komisije. Na zadnji seji predsedstva pa smo tudi izvolili člane posameznih sekcij, predsednika in blagajnika te komisije. Za predsednika smo izvolili tov. Jožeta Kužnika, za blagajnika pa tov. Bašar Al-binco. Izvoljeni vodje posameznih sekcij pa so tile: Rekreacija — Ludvik Pavšar Nogomet — Vule Cicmil Rokomet — Čuhalev Mišo Smučanje — Franc Mertelj Šah — Vid Gazvoda Nam. tenis — Lesjak Polde Kegljaštvo — Nej ko Toplak Strelstvo — Blaž Studen Planinska — Karel Padjera To so zaenkrat vse sekcije, ki obstojajo. S tem krog sekcij tii zaključen in če se pojavi kaka sekcija, se lahko priključi h komisiji za šport in rekreacijo. Skoraj povsem novo področje pa je rekrea-acija«, ki naj bi pri naših članih kolektiva le našla svoje mesto. Mislim, da bo le treba malo bolj skrbeti za razvedrilo našega delavca. Kako izkoristimo proste sobote in nedelje pa tudi vsi vemo. Mislim, da ne bi kazalo zanemarjati stare navade, da so ekonomske enote hodile na izlete. No, te bi seveda bilo treba organizirati in skušati ugoditi željam članov kolektiva. Zato smo to na predsedstvu rekreacije posebno poudarili. Ostale sekcije so do sedaj že dobro delale, le da bo nekatere treba malo poživeti. Spomnimo se, kako je bila rokometna sekcija aktivna itd.! Nasploh želimo, da vse sekcije zelo pozive svojo aktivnost in da ne postavljamo vprašanj mat. sred. na prvo mesto. Jasno je, da brez materialnih sredstev ne bo šlo, vendar ne moremo računati na kakšno razkošje. Ta sestav komisije ni dokončen in samo komisija lahko še kaj pripomni o delu in poslovanju. Moramo pa tudi povedati, da bomo lenobo kaznovali z razrešitvijo. Glede poslovanja mislim, da bo stvar dobro potekala. Denar se bo vodil na posebni knjižici. Dvignil se bo lahko le tako, da bo o tem razpravljala celotna komisija, podpisniki bodo isti kot za sindikalno podružnico, ki sploh niso člani komisije. Evidenca pa se bo vodila dvakratno, v sindikalni podružnici, kjer dejansko tudi bodo vsa sredstva, vodil pa bo še blagajnik komisije. Mislim, da smo si upravičeni zagotoviti čim boljše poslovanje. Prav tako pa upam, da do kakšnih anomalij ne bo prišlo. Komisija obstaja na željo članov kolektiva, nikakor pa ne iz kakršnekoli ambicioznosti, pri sindikalni podružnici. PAVEL GANTAR M Ti Tj Tj Tj Tj Tj H ij Tj li On in njegovi On je bil na vodilnem delovnem mestu. Njegovi so bili na vodilnih delovnih mestih. Njihovi pa so bili delavci od inženirja do neposrednega delavca v proizvodnji. Njega smo povzdignili mi. Njegove On, Njihove pa so izbrali On in Njegovi. Biti uporabno ordoje Njega in Njegovih je pomenilo čast, je pomenilo obstoj, je pomenilo eksistenco ne glede na delovne uspehe, je pomenilo zagotovljeno napredovanje, kajti On in Njegovi so bili univerzalni, On in Njegovi so se spoznali na vse: na ekonomiko, na organizacijo proizvodnje, na kadrovsko politiko, odnose, poslovanje, samoupravljanje, in družbeno delo — da, celo na ocenjevanje delovnih mest. On in Njegovi so poznali zahtevnost vseh delovnih mest v podjetju, vedeli, ali nekdo delo o-pravlja uspešno ali neuspešno — kajti te podatke in ocene so jim prinašali — Njihovi. Njihovih je bilo veliko, ve- liko — kajti Njihov biti je pomenilo biti nekdo, biti izbran. On in njegovi pa niso izbrali vsakega, ki se je ponujal; če je nekdo hotel postati Njihov, je moral izpolnjevati pogoje. Ti pogoji pa niso bili težki. Treba je bilo samo misliti in delati kot On in Njegovi, treba je bilo samo počakati in zvedeti, kaj mislijo On in Njegovi, nato pa — prikimati. Ta lastnost je bila najbolj cenjena poleg manj pomembnih, kot na primer — občasno poročanje, kaj mislijo ostali sodelavci. Žal pa vsi niso hoteli biti Njihovi. Na Njegovo in Njihovo srečo so bili vedno v manjšini, kajti v nasprotnem bi prišlo do rušenja tako lepo vpeljanega reda, dobrih odnosov in nesorazmerij v OD. ON in Njegovi so imeli to vedno pred očmi. Vedno so skrbeli in bdeli nad tistimi, ki niso hoteli biti tako kot On in Njegovi. Ker so bili res univerzalni, so lahko ocenjevali ali je nekdo pravilno raz- porejen ali ne, ali je njegovo delo uspešno ali ne. No, vrč hodi toliko časa po vodo, da se razbije! Prišel je v kolektiv mlad delavec. Sicer ni prišel, videl in zmagal. Bil je delavec in je to hotel tudi ostati. Kakšen značaj! Videl je, da On in Njegovi nimajo vedno prav. Videl je, da se Njega, Njegovih in Njihovih ljudje bojijo, ker so imeli oblast. Zbral je okrog sebe ljudi, ki so bili kot on: dobri, pošteni delavci. Samo to. Naprej se je vse zelo hitro odvijalo. Ko so On in Njegovi odšli, so ostali samo še Njihovi — v manjšini. Nekaj jih je spoznalo svojo zmoto — večina pa se je pritajila — čakajo, da spet pridejo drugi On in Njegovi — čeprav je to malo verjetno — kajti kolektiv je bil ogoljufan in ljudje tega ne pozabijo. Morda zgodba komu ni všeč — meni je. Pa še to: na srečo se to ni zgodilo v našem podjetju. Vsaka podobnost pa je povsem slučajna. m m m m m m m m m m Prepričan sem, da bo dosti naših bralcev zanimalo, posebno zato, ker večkrat govorimo o pomanjkanju surovin iz uvoza, kdo in kakšna so podjetja, ki nam dobavljajo surovine, stroje in opremo. Zato smo se namenili, da občasno o tem napišemo kratko reportažo in vas na ta način vsaj v grobem seznanimo s proizvajalci gumarskih proizvodov. Za prvo smo si izbrali mogoče najbolj markantno podjetje na področju kemijskih izdelkov — BAYER. Večina nas prav gotovo ne bo imela priložnosti videti obratov tega koncema, zato se bodo zdeli podatki marsikomu skoraj neverjetni. Bayerjeva centralna tovarna Leverkusen pokriva površino več kot 25 km2 z več kot 600 stavbami. Tovarniško cestno omrežje, v celoti asfaltirano, je dolgo nad 200 ‘km in razčlenjuje ter spaja posamezne komplekse stavb. Okoli 120 km proge in cestišč služi notranjemu transportu materiala in surovim. Tovarna Leverkusen, El-berfeld, Darmagem in Uldingen porabijo letno povprečno več kakor 1,2 milijona ton premoga, okoli 310 milijonov kubičnih metrov vode in 1.650 milijonov KWh električne energije. To pomeni, da obrati Bajerja trošijo približno toliko vode kot Hamburg in več kot dvakrat toliko kot Frankfurt. Obiskovalec, ki opazuje ta kompleks stavb in poslovnih zgradb, parke in ceste, dobi resničen občutek, da je to mesto kemije. Začudi pa se, ko zve, da je to podjetje svetovnega slovesa in pomena pričelo obratovati pred približno sto leti in to v neki majhni pralnici. V dveh generacijah se je razvilo iz majhne delavnice s tremi zaposlenimi podjetje, ki danes zaposluje 61.000 ljudi, ki je postalo iz delavnice mesto tovarn, laboratorijev in poslovnih zgradb, od skromne trgovine z barvami v letih ustanavljanja podjetja, ogromno podjetje! s 4 milijardami mark prometa in z izvozno udeležbo 48 odstotkov. Iz teh nekaj številk lahko slutimo razvoj Bajerjevih tovarn, katere ime se danes vse bolj povezuje s prodorom im tržnimi uspehi številnih novih proizvodov. Od približno 7500 proizvodov, ki jih zajema Bajerjev prodajni program, je zelo malo finalnih, t. j. končnih izdelkov za direktno prodajo na trgu. V glavnem Bajer dela predoplemenj ene polproizvode, surovine in pomožna sredstva, 1.600 vrst kemikalij, vključno umetne snovi, umetni kavčuk, preko 500 farmacevtskih, dentalnih, veterinarskih in seromedicin-skih artiklov. Raziskave v kemiji in njen napredek se ne morejo ločiti od Bajerjevega križa in Agfa romba — ki je v sklopu Bajerja. Prav njihovo raziskovalno delo je prispevalo k temu, da je njihovo podjetje doseglo vrhunec razvoja v panogi. Na Renu, kjer je Bajer postavil najmodernejšo tovarno Ti O2 (titandioksida) v Evropi, so postavili tudi veliko tovarno umetnih vlaken. Najznačilnejši primer za njihove raziskovalne ustanove v novejšem času so glavni znanstveni laboratoriji za uporabo radioaktivnih snovi v raziskovalne namene. Stroški raziskovanja so znašali v letu 1963 približno 150 milijonov DM. V letu 1956 je bilo 40 odstotkov proizvodov takšnih, ki so bili registrirani v Nemčiji ali zunaj nje na ime Bajer, kar jasno kaže, do kakšne delovne sposobnosti je naraslo podjetje, v katerem 2.500 kemikov, fizikov, zdravnikov, veterinarjev, apotekarjev, biologov in drugih specialistov sistematično dela na tem, da moderni civilizaciji omogoča nadaljnji napredek. Svetovno priznanje, ki si ga je Bajer v desetletjih pridobil, temelji tudi na zaupanju ljudi, ki delajo v tem velikem podjetju. Osebni dohodki so bili vedno nad povprečjem tarifno uzakonjenih stališč. To prispeva k povečanju življenjskega standarda delavcev in nameščencev. Zanimivo je tudi tole: Vsak tretji pri njih je obenem tudi delničar Bajerja. Bajer je do zdaj zgradil ali finančno pomagal graditi okoli 20.000 stanovanj, med temi 2.000 lastnih hiš. Imajo svojo polikliniko, kopališča, počitniške domove, športna igrišča in dvorane. Vse to služi kolektivu in njihovi skupnosti. Skrb za mla"dino, oskrba upokojenih in starih članov kolektiva in invalidov, kulturne prireditve, šolanje in tečaji vseh vrst za izobraževanj e ■— to so področja dobro organizirane socialne službe. Vse to koristi predvsem podjetju in članom kolektiva Bajer. Od mnogih Bajerjevih proizvodov jih veliko tudi mi uporabljamo. Predvsem nekatere vrste specialnih kavčukov, ohranjevalce, pospeševalce in omehčevalce.