01–2006
da bi ji v slovenski gorni{ki literaturi
komaj na{el podobno. [tebetove knji-
ge je namre~ en sam padec. Najprej
res pravi, fizi~ni padec, v splet sre~nih
okoli{~in v Koglu poviti klob~i~ s sicer
hudimi, a ne tragi~nimi telesnimi
Ko se nam z vsako prebrano stra-
njo razkriva avtorjevo `ivljenje, ki
nam ga brez olep{evanja in »lakiran-
ja« ponuja odprtega srca in du{e kot
na dlani, se nehote za~enjamo spra-
{evati, kako bi v takih preizku{njah
ravnali sami. Zato knjige ni~ ve~ zgolj
ne beremo, ampak vedno bolj sto-
pamo z avtorjem v neposreden dialog,
tisti, ki to zmorejo, pa celo v izmenja-
vanje izku{enj. Bralcu se zastavlja
morda najtehtnej{e vpra{anje – kako
bi ravnal sam?
Zato knjiga, ki je prete`no gor-
ni{ke narave, ni namenjena le gorni-
kom ali morda celo le alpinistom.
Zadnjim morda na izku{enjski ravni
{e najmanj, saj se pri svoji dejavnosti
ves ~as neposredno sre~ujejo z avtor-
jevim podobnimi tveganji. Vendar pa
jo bodo s pridom brali kot tehten
premislek del~ka `ivljenja enega
izmed njih. Veliko ve~ ima ta knjiga
povedati tistim, ki v gorah vidijo sicer
lepe, a nevarne in ~loveku neprijazne
podobe. Kajti kljub hudim udarcem,
ki so mu jih gore zadale, jim avtor
ostaja zvest in z leti, ki se mno`ijo,
vedno bolj zagledan v njihove svetle
plati, v njihovo komaj umljivo lepoto.
Tak pristop seveda ni edini pravi in
zveli~avni, saj gre pri vsem tem za
izrazito intimne odnose med ~love-
kom in naravo; je pa najbolj{i za tiste-
ga, ki v `ivljenju i{~e pot in ne ciljev,
kot pravi Nejc Zaplotnik. Kajti kdor
i{~e zgolj cilj, ostane prazen, ko ga
najde; tistemu, ki najde pot, pa ostaja-
ta bogastvo in radost `ivljenja vedno
pred o~mi.
To nam, kljub tragiki na eni in
optimizmu na drugi strani, pripovedu-
je [tebetova knjiga. In to je ve~ kot
dovolj za to, da jo uvrstimo na polico
med tiste knjige, ki govorijo o gorah s
toplo, iz srca izvirajo~o besedo, ~eprav
je v njej manj poezije in zato ve~ sicer
prozai~ne, a trdne prepri~anosti o pra-
vilnosti vztrajanja na izbrani poti sko-
zi `ivljenje.
Mitja Ko{ir
Alpska kultura
slovenstva
Nazaj v planinski raj: alpska
kultura slovenstva in mitologija
Triglava, Bo{tjan [aver, Zalo`ba
FDV, Ljubljana, 2005.
Z leto{njim letom je slovenski
knji`ni trg dobil novo knji`no zbirko
Kult, ki jo izdaja ljubljanska Fakul-
teta za dru`bene vede oziroma Za-
lo`ba FDV. Cilj te nove teoretske
zbirke je izdajati kulturolo{ka, religio-
lo{ka in druga dru`boslovna dela o
sodobnih dru`benih fenomenih. Med
prvimi tremi besedili, ki so iz{la pod
okriljem Kulta, je tudi delo z na-
slovom Nazaj v planinski raj: alpska
kultura slovenstva in mitologija
Triglava, katerega avtor je Bo{tjan
[aver, raziskovalec iz Centra za pre-
u~evanje kulture in religije na FDV.
Gre za zanimivo teoretsko delo, ki
posku{a celovito zaobjeti in nato kri-
ti~no pre~esati na prvi pogled nevid-
no, a vsepre`emajo~o alpsko kulturo
slovenstva.
Avtor se tako v prvih treh po-
glavjih ukvarja s teoreti~nimi nastavki,
dru`beno konstrukcijo geografskih in
kulturnih kodov ter religijskimi di-
menzijami vertikalnega sveta, nato pa
se v osrednjih dveh poglavjih posveti
planinskim podobam slovenstva ter
kulturnemu pomenu Triglava. V zad-
njem poglavju spregovori o nevidni
alpski kulturi slovenstva med Bal-
kanom in Evropo. Kot [aver poudarja
`e v uvodu, obravnavana {tudija po-
meni hkrati rekonstrukcijo in dekon-
strukcijo razvejane alpske kulture
75
01–2006
Narava 
je zdravilo 
za vse
V naravo v svate, Tone Stro-
jin, Dru`ina, Ljubljana, 2005.
Kraji za du{o. V uvodu zapi{e: »Ali
sem res tak ~lovek, ki je, kdo ve zakaj,
zaostal za svojim ~asom, da je za se-
me? Za seme. Ali morda nekje glo-
boko v sebi {e vidim takratno skoraj
idili~no neokrnjeno naravo, se zato
odmikam od uhojenih poti, pi{em v
prvi osebi ...« Danes `al vse bolj zma-
njkuje semena ljubezni in spo{tovan-
ja do narave, {e huje, {e tistega, kar je
ostalo, dostikrat ni kam posejati.
Besede v knjigi k sre~i ostanejo. 
V Strojinovem pisanju pa `al za-
sledimo precej nedoslednosti pri upo-
rabi zemljepisnih imen – na{tejmo le
nekaj primerov: skrajna zahodna to~-
ka Evrope ni rt Finestre (napa~ni
zapis, pravilni je »Finisterre«), pa~ pa
rt Cabo da Roca v bli`ini Lizbone,
»Johanesberg« bi seveda moral biti
»Johannisberg«, »Johanesshütte« pa
»Johannishütte«; za kraj »Fossano«
na Korziki ob~asno uporablja tudi
»Fozano« ipd. 
Sicer pa je knjiga V naravo v svate
ob{iren prikaz ob~utij, ki jih naravi
zapisana du{a zaznava na svojih po-
teh, v spominih in hrepenenjih. Je
knjiga, ki je ni mogo~e brati hitro. Je
poskus dvigniti naravo zopet na tako
raven, da bo ljudem vseh generacij
predstavljala tisto mesto, kamor se
bodo zatekli na sre~anja s samimi se-
boj. In bodo morda skozi zamazana
okna sedanjosti zagledali, da narava
vedno nosi svatovska obla~ila. 
Marjan Brade{ko
Novi
turnosmu~arski
vodnik za
podro~je Kanina
Scialpinismo Alpi Giulie -
Gruppo del Canin, Massimo Can-
dolini, 2005.
Pred kratkim je iz{el nov turnos-
mu~arski vodnik za podro~je Kanina,
katerega avtor je Massimo Candolini,
gorski vodnik iz furlanskega Humina
(Gemona del Friuli). @epni priro~nik
na 40 straneh predstavi ve~ino turnos-
mu~arskih mo`nosti kaninske sku-
pine, nekateri smuki pa pose`ejo tudi
na podro~je alpinisti~nega smu~anja.
Knjiga je logi~no nadaljevanje pred-
hodnih dveh turnosmu~arskih priro~-
nikov istega avtorja, ki pokrivata {ir{e
obmo~je Slovencem zelo privla~nega
Monta`a in Vi{a. Posebnost Cando-
linijevih priro~nikov je v tem, da je
vsaka tura predstavljena z jasno raz-
delano strukturo podatkov in z nazor-
no barvno fotografijo z vrisanimi
smermi smu~anja. Tako so knjige
uporabne tudi za vse, ki bolj slabo
razumejo italijansko. Candolini za pri-
hodnje izdaje obljublja, da bo pre-
stopil italijanske meje in knji`no ob-
delal tudi smuke v slovenskem delu
Julijskih Alp.
Na portalu www.scivolare.it si la-
hko pogledate nekaj vzor~nih strani
iz zadnjega kaninskega vodnika (v
formatu acrobat reader). Knjigo po
ceni 10 EUR (+ 2 EUR po{tnine)
lahko naro~ite direktno pri avtorju
massimocandolini@adriacom.it
oziroma kupite v bolje zalo`enih knji-
garnah v Furlaniji. Ve~ino gorni{ke
literature za podro~je Zahodnih Ju-
lijskih Alp, vklju~ujo~ vse omenjene
vodnike, pa dobite v knjigarni Carto-
libreria Zuzzi v Trbi`u, na zgornji ce-
sti poleg cerkve. Prijazna gospa za si-
lo govori slovensko in ponuja zelo
dobro izbiro knjig in zemljevidov.
Bo{tjan Virc
Prispevek je povzet po objavi na
spletni strani Gore ... ljudje.
Vztrajanje 
na izbrani poti
Preizku{nje, Miro [tebe, Di-
dakta, Radovljica, 2005.
Gre za vznemirljivo branje; to je
seveda dovolj, da zahtevnej{i bralec
se`e po tej knjigi. V njej je toliko
usodnih prelomnic, ki jih pripoveduje
z nemilo usodo zaznamovan ~lovek,
74
Ko prebiramo misli Toneta Stro-
jina v nedavno iz{li knjigi, nam je kaj
hitro jasno osnovno sporo~ilo –
Narava. Tista z veliko za~etnico. Av-
tor namre~ v naravi najde lek za vse;
tudi ko resno zboli, mu narava vrne
mo~i. Knjiga sama je sicer preplet bolj
ali manj urejenih misli, nekak{nih
»dnevni{kih zapiskov« (avtor sam
pravi, da pravega dnevnika nikoli ni
vodil), o poteh po naravi, potovanjih
po svetovnih gorstvih, po~itnikovanju
ob skalnih obalah, na koncu tudi raz-
mi{ljanje o prehojeni `ivljenjski poti.
Z avtorjem spoznavamo govorico
kamna, sporo~ila voda, vonje de`el,
sli{imo glasbo morskih zalivov, gleda-
mo slike od tod in tam, razmi{ljamo o
gorni{tvu na poti v gore in z njim po-
sedimo pred ko~o na planini. Vsepov-
sod prevladuje narava v svojem prvin-
skem sporo~ilu, v nesli{nih glasovih, v
bogatih barvnih odtenkih – {koda le,
da je naslovnica knjige tako bleda.
Sama razdelitev poglavij je logi~na, pa
vendarle se ne moremo izogniti ob-
~utku, da so misli ponekod neurejene
– verjetno so pa~ zapisane tako, kot
ponavadi v nas tudi nastajajo. Poglav-
ja (za~en{i z Razmi{ljam, hodim, torej
sem) proti koncu knjige so bolj krono-
lo{ko urejena, posebej v pogavjih Ka-
pljice za du{o (letni ~asi) in Mojih pet
`ivljenj (`ivljenjske vloge). Knjiga je
namre~ avtorjev pogled na njegovo
prehojeno pot, ki so jo in jo {e zazna-
mujejo gore, doline, planjave – kraji
izven mest, kamor ga je vedno gnalo.
posledicami, potem razumu povr{-
nega vsakdanjega dojemanja sveta
te`ko umljivi »padec« v gluhost gren-
landske ti{ine in kon~no tisti najusod-
nej{i in dale~ najbolj ~love{ko bole~i,
ki je zadel najgloblje v sr~na pros-
transtva dobrega ~loveka – nesre~na
izguba malega fanta, ljubljenega sina,
ko je komaj stopil na pot v `ivljenje.
Tu bi lahko z zvrhano mero pripo-
ro~anja [tebetove knjige prenehal
pripovedovati o njej, vendar bi bilo to
morda hkrati povsem dovolj in {e ver-
jetneje premalo. Zato teh nekaj besed.
Tudi zato, ker moram s privilegijem
enega prvih bralcev te zgodbe in z
izku{njo dolgoletnega prijateljevanja z
avtorjem povedati, da je ob pri-
~akovanju »klasi~ne« alpinisti~ne
pripovedi, kakr{nih poznamo veliko,
[tebe presenetil v najbolj{em pomenu
besede. ^ustveno zaznavo najhuj{ih
udarcev usode je v Preizku{njah raz-
grnil pred bralce z gibom ~loveka, ki
nima kaj skrivati in ki tega tudi no~e. 
O svojih lastnih padcih je najte`e
govoriti, pa naj gre za kakr{ne koli `e,
zato velja to knjigo jemati v roke s
toliko ve~jim spo{tovanjem. Kar nam
ima avtor povedati, nam pove brez
velikih literarnih ambicij, ki bi segale
na {irna in zato negotova podro~ja
filozofije `ivljenja, zato pa govori po-
{teno in z velikim optimizmom ka`e
na ~lovekovo najpomembnej{o pot –
pot pre`ivetja in premagovanja vsa-
kovrstnih, tudi najhuj{ih zapletov in
preizku{enj. 
slovenstva.
Alpska kultura slovenstva je po
avtorjevih pojasnilih »v dominantnem
diskurzu pogosto spregledana nevidna
entiteta, ki pre`ema slovensko kulturo
in dru`bo na domala vseh ravneh: kot
opojna vlaga napaja skrite koti~ke sle-
hernega slovenskega doma in hkrati
kot kaplja polzi po najbolj vidnih
panojih slovenstva. Pri tem pa si tako
na dru`beni kot na kulturni ravni {e
vedno nismo enotni – ali tak{na kaplja
VESTNIK-1.qxp  5.1.2006  20:02  Page 74
01–2006 01–2006
predstavlja vodo, ki hrani nacionalni
imaginarij, ali pa jo je potrebno enos-
tavno pobrisati, ker kazi plakat, ki ga
bomo jutri zamenjali z novim in
lep{im.«
Glede Triglava [aver med drugim
ugotavlja, da je konstrukcija sloven-
ske kulturne in nacionalne identitete
tesno povezana z najvi{jo slovensko
goro: »Ta v svoji histori~ni perspektivi
pomeni sti~i{~e, mejno to~ko med
tremi nacijami in kulturami hkrati:
Triglav kot razmejitvena ~rta sloven-
stva, italijanstva in germanstva.« Do-
daja tudi, da sta politi~na in dru`bena
dimenzija slovenskega vsakdanjega
`ivljenja prepleteni s simbolom Tri-
glava – od slovenskega grba, potnega
lista, zavarovalnih listin in dr`avo-
tvornih simbolov do prehrambenih iz-
delkov, razglednic in filmov.
Omeniti {e velja, da to 326-stran-
sko delo prina{a tudi bogato zbirko
~rno-belega slikovnega gradiva. Na-
haja se na koncu vsakega poglavja,
prikazuje pa ozna~evalce alpske kul-
ture slovenstva, ki se raztezajo od ilu-
stracij, razglednic, filmskih plakatov
in prizorov, naslovnic knjig in revij,
spomenikov, arhivskih fotografij (tudi
{tevilnih znanih gorni{kih osebnosti
iz preteklosti), zna~k in znamk do lo-
gotipov, embala` izdelkov in reklam-
nih oglasov z gorskimi motivi. Poleg
tega je na koncu knjige priloga z ve~
kot sto gorni{ko obarvanimi, pred-
vsem narodnozabavnimi pesmimi.
Aljo{a Rehar
76 77
Podelitev najvi{jih priznanj PZS 
za leto 2005
Podpis sporazuma o ustanovitvi regijskega parka
Kamni{ko-Savinjske Alpe
V ponedeljek, 19. decembra
2005, so minister za okolje in prostor
Janez Podobnik in `upani ob~in Zgor-
nje Jezersko, Kamnik (podpisal je na-
mestnik), Lu~e, Preddvor in Sol~ava
podpisali sporazum o ustanovitvi regi-
jskega parka Kamni{ko-Savinjske
Alpe. Pri podpisu sporazuma je imel
pomembno povezovalno vlogo pred-
sednik PZS in `upan ob~ine Preddvor
Franci Ekar. Ustanovljen je bil tudi
programski svet, ki ga kot predsednik
vodi minister za okolje in prostor
Janez Podobnik, v njem pa so pred-
stavniki vseh ob~in podpisnic spo-
razuma. Ustanovitev parka je predvi-
dena za leto 2007, projekt bo finan-
ciralo ministrstvo za okolje in prostor,
Planinska zveza Slovenije je v so-
boto, 10. decembra, na slavnostni seji
upravnega odbora v hotelu Alp v Bo-
vcu podelila leto{nja najvi{ja planins-
ka priznanja. Gostitelja prireditve, ki
je bila posve~ena tudi 11. decembru,
svetovnemu dnevu gora, sta bila
Planinsko dru{tvo Bovec in ob~ina
Bovec, ki je tesno povezana s planin-
stvom {e iz ~asov pred prvo svetovno
vojno, kot je v svojem nagovoru po-
udaril `upan ob~ine Bovec in po-
slanec Danijel Krivec. Na to se je v
svojem slavnostnem nagovoru nave-
zal tudi predsednik PZS Franci Ekar;
poudaril je povezanost in partnerstva
PZS z gorskimi ob~inami, potem pa
podelil leto{njim dobitnikom spo-
minske plakete in sve~ane listine v
zahvalo za njihovo dolgoletno po`rt-
vovalno delo v planinski organizaciji,
ki ima ob koncu leta 54.000 ~lanov v
247 planinskih dru{tvih po vsej Slo-
veniji. Prireditev, ki je potekala v pri-
jetnem ozra~ju, so popestrili pevski
zbor Golobar iz Bovca, `enska sku-
pina Bu{ke ~e~e in recitatorja igralske
skupine Bovec, povezovala pa jo je
Cecilija Ostan. 
Spominske plakete PZS za leto
2005 so dobili Janko A`man, PD Moj-
strana; Jo`e Klenc, PD Kamnik; An-
drej Kuzman, PD Velenje; Teja Me`a,
PD Velenje; Ivo Pintari~, PD Pre-
valje; Albin Hauptman, PD Kum;
Stanko Jug, PD Me`ica; Alojz Ter-
glav, PD PTT Ljubljana; Jo`e Brez-
nik, PD Skalca Ho~e; Anton Derlink,
PD Cerkno; Silva Donko, PD Ma-
riborski tisk; Marjan Gril, PD Mo-
rav~e; Andrej Klembas, PD Zagorje;
Andrej Kolenc, PD Gorje; Stanko
Podmenin{ek, PD Ljubno ob Savinji;
Ludvik Pu{nik, PD Dravograd; Stane
[torman, PD Polzela; Jo`e Te`ak, PD
Polj~ane; Bo`idar Cividini, PD Koper;
Stanislav Bo`i~, PD @elezni~ar Ma-
ribor. 
Sve~ano listino PZS za leto 2005 pa
so dobili: Alojz Anzelc, PD Lisca
Sevnica; Peter Basti~, PD Hrastnik;
Viljem Blatnik, PD Me`ica; Lojze
Cuznar, PD PTT Ljubljana; Lovro
^esen, PD Kri`e; Magda Je`ovnik, PD
Zabukovica; Lado Klar, PD Murska
Sobota; Ivanka Komprej, PD Prevalje;
Janez Kunstelj, PD Kranjska Gora;
Tine Miheli~ (posmrtno), Akademski
PD Ljubljana; Rudolf Rauch, PD
Tolmin; Alojz Sajovic, PD Zagorje ob
Savi; Ludvik Zalokar, PD Jesenice. 
Zlati ~astni znak PZS 2005 sta
prejela Milena Zagernik, Koro{ki
MDO, in Franc Gor{ek, PD [kofja
Loka.
Povzeto po spletni strani PZS.
koordinacijo pa bo po dogovoru pre-
vzela Logarska dolina, d. o. o. Pri do-
lo~itvi predloga meja parka je bilo
osnovno vodilo, da posamezne ob~ine
same predlagajo meje zavarovanega
obmo~ja in da se na za~etku vklju~i le
najbolj odmaknjene in najredkeje
poseljene predele ob~in, ki pa so z
vidika naravnih vrednot njihov naj-
dragocenej{i prostor. Velik del ob-
mo~ja je zajet v predlogu posebnih
varstvenih obmo~ij NATURA 2000.
Na tem obmo~ju prebivajo {tevilne
vrste ujed in sov ter gozdnih kur, ki
sodijo med ogro`ene (redke) `ivalske
vrste. 
Na obmo~ju Kamni{ko-Savinj-
skih Alp `e obstajata dve {ir{i za-
varovani obmo~ji: krajinski park Ro-
banov kot (1436 ha) je bil zavarovan
leta 1950 na pobudo kmetije Roban,
krajinski park Logarska dolina (2446
ha) pa leta 1987 na pobudo ob~ine
Mozirje. Za upravljanje krajinskega
parka Logarska dolina je ob~ina leta
1992 podelila koncesijo podjetju
Logarska dolina, d. o. o. V prvi fazi naj
bi regijski park obsegal dobrih 24.900
hektarov. Na predlaganem obmo~ju
`ivi pribli`no 610 prebivalcev. Na
njem je dejavnih pribli`no 30 kmetij,
tam pa so tudi mre`a planinskih poti
in 15 planinskih ko~.
Danilo Sbrizaj
Planinski
vodniki na ^avnu
19. in 20. oktobra je ^aven gostil
planinske vodnike MDO Poso~ja.
Planinsko dru{tvo Ajdov{~ina je orga-
niziralo sre~anje tako, da je bilo
koristno povezano s prijetnim. Skrb
za koristno dru`enje planinskih vod-
nikov na ^avnu je prevzel Vladimir
Lemut. ^as je hitro mineval ob
izmenjavanju izku{enj, spoznanj, po-
vezanih z gorami, pohodni{tvom in
izleti. Besedo so dopolnjevali diapozi-
tivi, ki jih je predstavil @arko Tru-
{novec. Prijetno bivanje na ^avnu je
prvi ve~er polep{al pohod z lu~mi na
bli`nje vzpetine. Naslednje jutro je
bilo kot iz srebra ulito. Namenjeno je
bilo pohodu na Golake. Tudi ko~a
pod Golaki, hi{ica iz pravljice, nam je
ostala v spominu na do`ivetje, ki je
nam tako blizu, mnogim pa tako
dale~. Pohodniki so se raz{li na Pred-
meji. Planinski vodniki MDO Poso~ja
smo ocenili svoje dru`enje in ugo-
tovili, da so taka sre~anja koristna.
Obljubili smo si, da ta zbor ne bo zad-
nji, ampak se bomo tudi prihodnje
leto se{li, se pogovorili in si pomagali
pri lepem, a odgovornem delu.
Irena [inkovec, PD Ajdov{~ina
VESTNIK-1.qxp  5.1.2006  20:02  Page 76