Gorenjska ^ Banka Banka d posluhom • NIŽJE OBRESTNE MERE DALJŠA ODPLAČILNA DOBA STRAN 1 0 Gostinci menijo, da je tobačni zakon nezivljenjski Jeseniški gostinci na ustavno sodišče L - ISSN 0352 - 6666 ■ št. 39 - CENA 130 SIT Krani. torek. 20. maia 1997 Kranj, torek, 20. maja 1997 "Izgubarska luknja" večja, kot so pričakovali Alplesovo podjetje Pohištvo v stečaj? Vse kaže, da se podjetje Alples Pohištvo ne bo moglo izogniti stečaju. Odločitev bo padla te dni. Jesenice ■ tedna - v svetu - so Dnevi odprtih Muzeja Jesenice ta konec nedeljo so dan muzejev praznovali po vsem bili še posebej zanimivi za najmlajše. STRAN 8 Kranj, 19. maja - Na skladu za razvoj je bila minuli petek nared analiza o možnostih reševanja podjetja Alples Pohištvo Železniki, danes se je sestal nadzorni svet, ki ga je nova direktorica Mira Thaler seznanila z razmerami v podjetju, z njimi pa so na zboru delavcev seznanili tudi zaposlene. Vse kaže, da je vse bližja odločitev o stečaju, v tem primeru naj bi proizvodnja zavetje poiskala v sestrskem podjetju Alples Lesni program, kar bi ublažilo za Železnike zelo hud udarec. V podjetju Alples Pohištvo Železniki so razmere slabše, kot so pričakovali ob nedavni hitri zamenjavi vodstva. Nova direktorica Mira Thaler je danes o tem seznanila nadzorni svet, ki ga sestavljata predstavnika sklada za razvoj Tone Jurjevčič in Dalibor Kljun ter zunanji član An- drej Božič, direktor med-voške papirnice Goričane. Kolikšna je "izgubarska luknja", nam danes še ni uspelo izvedeti, vse pa kaže, da je precej večja, kot so pričakovali, zato je stečaj vse bolj stvarna možnost, odločitev bo kmalu znana. Za Železnike je to seveda hud udarec, saj je v tovarni 250 zaposlenih, v hčerinskem podjetju Alples Strojegradnje pa še 50. Zato ga bodo kot vse kaže skušali ublažiti v povezavi s sestrskim podjetjem Alples Lesni program, kjer pod vodstvom Franca Zupanca sanacija uspešno poteka. Rešitve še niso dorečene, vsekakor pa obstaja možnost, da bi Lesni program vzel v najem proizvodnjo Pohištva, ki se tako ne bi ustavila. Več bomo skušali izvedeti za prihodnjo številko Gorenjskega glasa. • M. V. 'Minuli petek so v Frankfurtu podpisali pismo o nameni Sava se je odločila za Goodvear v r j?v\f*ena Je ustanovitev dveh družb, v obeh bo imel večinski delež vodilni ameriški gumarski koncem Goodvear Akron iz Ohia. STRAN 40 Pokojnine ostajajo enake Ljubljana, 19. maja - Za- y.°d za pokojninsko in inva-!lQsko zavarovanje Slovenije le na današnji seji sprejel s*kp o uskladitvi majskih p°kojnin. Čeprav so se plaČe aprila povečale za 1,3 ^stotka, ostajajo pokojnine enake, ker so se plače marca ln februarja znižale za 2,9 odstotka. Tako bodo upokojenci že četrti mesec zapored dobili enake pokojnine. Nič še tudi ni znano, kdaj bodo upokojenci dobili letošnji regres, niti ni znana njegova višina. Na današnji seji Zavoda o tem niso razpravljali, ker niso dobili stališča vlade. GLASOVA PREJA 1997, petič Slovenci in Marija Ob letošnjih brezjanskih jubilejih bo v soboto, 24. maja, ob 20. uri v dvorani bazilike Marije Pomagaj na Brezjah peta letošnja Glasova preja. ^°st bo ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode, gostitelj gvardjan Frančiškanskega samostana na Brezjah in rektor bazilike Marije Pomagaj pater magister Ciril Božič, z njima se bo pogovarjal zgodovinar Jože Dežman. Rezervacije po telefonu: 064/223-111 GORENJSKI GLAS Sponzorji: Občina Radovljica, Gostišče ZVON Brezje, Gostilna A D RIJ AN Črnivec, Gostilna MLAKAR Črnivec, ELKOTERM Brezje "Rola vse, kar leze in gre" STRAN 29 ftACUNALNIf(j PROGRAMI KRANJ - Labore, Ljubljanska c 21, tel. 22 33 73 POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21 ure Planina pod Golico - Čudovito majsko vreme je v soboto in nedeljo privabilo okoli 10 tisoč ljudi na Praznik narcis, ki so ga organizirali člani domačega turističnega društva v sodelovanju s Turističnim društvom Jesenice. V dopoldanskih urah so se številni povzpeli na vrh Golice, ostali pa so občudovali narcisne poljane na okoliških travnikih. V nedeljo popoldne so lahko spremljali zabavno-glasbeno prireditev z nastopom ansambla Vita ter mladih pevk Sabine Berce, Alenke Resman in Monike Frčej. Za popestritev je poskrbela otroška folklorna skupina Rozle s Hrušice, gospodinje iz Planine pod Golico so postregle z domačimi dobrotami, pa tudi sicer je bila gostinska ponudba boljša kot prejšnja leta. • J. Rabič UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA i ZNIŽANJE CENE IN UGODNOSTI PRI PREVOZU I NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 SLOVENSKA POSTELJ Za vase prijetne sanje VZMETNICE, ŽIMNICE LETVENE MREŽE MERINO POSTELJNINA ORTOPEDSKA LEŽIŠČA OBLAZINJENO POHIŠTVO SPALNI STUDIO Delavska 19 STRAŽIŠČE -KRANJ 311-377 311-159 slaim ELEKTRONIK d o o 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J J Ttl./f/w:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA ^VIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOMA GOSTIŠČE TAVERNA, »akhu; Žerjavka 12, Kranj OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA tel.:0641491-068 del. čas od 12h do Olh PO SLOVENIJI UREJA; Jože Košnjek Sestal se je državni svet Nujni zaščitni zakoni Ljubljana, 20. maja - Državni svet se je sestal pretekli teden in zasedanje prilagodil najaktualnejšemu problemu: ratifikaciji Evropskega sporazuma. Poročilo družbenega pravobranilca Republike Slovenije o stanju, pojavih in problemih na področju varstva družbene lastnine in poročilo o delu Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij, kar je bilo prvotno na dnevnem redu, bo obravnaval na prihodnjih sejah. Glede ratifikacije sporazuma z Evropsko unijo so državni svetniki menili, da je ratifikacija življenjskega pomena za našo državo, hkrati z ratifikacijo pa je treba začeti tudi postopek za spremembo ustave. Predvsem pa mora Slovenija sprejeti ustrezno zaščitno zakonodajo in odločitev v vstopu v Evropsko unijo preveriti na referendumu. • J.K. Protest Zveze svobodnih sindikatov Pretiravanje z dnevnicami. Ljubljana, 20. maja - Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov v izjavi za javnost najodločneje obsoja dvig dnevnic državnim funkcionarjem, ki dosegajo za potovanje nad 12 ur že skoraj 7 tisoč tolarjev. Sindikat je že večkrat predlagal enotno ureditev dnevnic v državi. Sedaj imamo pet vrst dnevnic. Najvišje dnevnice imajo po navadi tisti, ki se financirajo iz državnega proračuna. Dvig je sporen zaradi stiske mnogih ljudi in zaradi trdih pogajanj o socialnem sporazumu. Žalostno za socialno in pravno državo je, da šest dnevnic državnega funkci-oanrja presega minimalno plačo zaposlenega delavca, ugotavlja sindikat in predlaga ponoven premislek o tem ukrepu. • J.K. Kacin brez imunitete Kranj, 20. maja - Kranjsko okrajno sodišče je zaprosilo državni zbor, naj odloči glede imunitete poslanca Jelka Kacina, zoper katerega je zaradi prometne nesreče okrožno državno tožilstvo vložilo obtožni predlog. Imuniteta je ključnega pomena za nadaljevanje kazenskega postopka. Mandatno-imunitetna komisija je s šestimi glasovi za in dvema proti sklenila, da se poslancu Jelku Kacinu imuniteta ne prizna in dovoli nadaljevanje postopka. Očitano kaznivo dejanje je bilo storjeno pred potrditvijo mandata za poslanca. Jelko Kacin sam imunitete ni zahteval. • J.K. Nujna ratifikacija Kranj, 20. maja - Gospodarstvo Gorenjske pozorno spremlja polemike v javnosti, ki so se razvnele ob sprejemanju Zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma v državnem zboru, sta zapisdala predsednik Združenja podjetnikov za Gorenjsko Jože Hribar in predsednik Območne zbornice za Gorenjsko Miro Pinterič. Zaskrbljenost je lahko še večja, ker trenutna dogajanja lahko privedejo do časovnega zamika sprejema ali celo zavrnitve evropskega sporazuma. Posledice so lahko usodne, saj bo ogrožen dolgoročni interes slovenskega gospodarstva, ki bo postal drugorazredni partner. • J.K. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA GLAS 5® Vsaki naročnici oz. naročniku Gorenjskega glasa, ki pridobi novega naročnika, dvojna nagrada: trimesečna naročnina (ali brezplačni Glasov izlet po izbiri) + posebno darilo. Akcija traja celo leto 1997. S sodelovanjem v akciji "Naročniki Gorenjskega glasa pridobivamo nove naročnike"dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; za novega naročnika pa se upošteva, da doslej še ni bil naročen na Gorenjski glas ali pa nanj ni naročen ie več kot pol leta. y@fEEGLAS NAROČAM za najmanj eno leto Ime in priimek:................... Naslov:............................... Podpis:......................................................... će naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. Kot nagrado za novoga naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: - z naročnino za_trimesečje 1997 oz. za___ trimesečje 1998 (naročnina za navedeno trimesečje je moja nagrada in je ne plačam) - s prijavo za enega od Glasovih izletov, ki ga bom izbral(-a) in za katerega ne plačam prispevka k stroškom Novega naročnika sem pridobil(a):............................................ Moj naslov:................................................................................ Moja evidenčna naročniška številka je..................................... Prisrčna hvala za sodelovanje v akciji! Državni zbor rešuje proračunske težave Začasno financiranje do novega proračuna Ta teden naj bi se začelo medministrsko usklajevanje o letošnjem proračunu. Do takrat b° veljalo začasno financiranje. Ljubljana, 20. maja • Državni zbor je konec preteklega tedna začel obravnavo svežnja gospodarskih ukrepov, ki jih po hitrem postopku predlaga v sprejem vlada. Prvi korak, za katerega nekateri trdijo, da ni skladen z ustavo, je bil že narejen. Državni zbor je z 49 glasovi za in tremi proti sprejel zakon o zagotovitvi sredstev za potrebe Republike Slovenije med začasnim financiranjem. Na osnovi tega zakona bo lahko vlada potrošila v letošnjem prvem polletju za 28 milijard več denarja, kar bi dvignilo proračunski primanjkljaj na skoraj 24 milijard tolarjev. Vladna koalicija je tako dobila nekaj denarja za potrebe zunanje politike, prometa in zvez, znanosti, kmetijstva in kulture. Predvsem pa je vladna koalicija s tem denarjem pogasila krizo v nekaterih ministrstvih in našla čas za medministrsko usklajevanje o letošnjem rednem proračunu. Glede proračuna usklajevanje ne bo enostavno. Zahteve ministrov naj bi dosegle 900 milijard tolarjev, po mnenju finančnega ministra pa je treba vsoto zbiti na najmanj 760 milijard tolarjev, pa še ta je za 25 milijard previsoka. Ce ta cilj ne bo dosežen, napoveduje odstop. V prizadevanjih za zmanjševanje proračuna sta oba glavna državna finančnika, guverner Banke Slovenije dr. France Arhar in finančni minister Mitja Gaspari, usklajena. Dodatnih 28 milijard pa bo že vključenih v letošnji proračun, so menili poslanci. Protest socialdemokratov Poslanci tretje najmočnejše parlamentarne stranke in največje opozicijske stranke Socialdemokratske stranke so sredi preteklega tedna protestno zapustili zasedanje in se skupaj z vodstvom stranke konec tedna zbrali na posvetovanju v Dobrni, kjer naj bi se dogovorili, kako ravnati naprej. Predsednik stranke Janez Janša je v soboto povedal, da se bodo podslanci udeleževali sej selektivno, po presoji, sodelovanje na vseh sejah pa je vprašljivo. Socialdemokrati protestirajo, ker njihov kandidati kot kandidati največje opozicijske stranke niso bili izvoljeni za Sodišče odloča danes Predsednik Ustavnega sodišča Slovenije dr. Lovro Šturm je predsedniku vlade sporočil, da bo ustavno sodišče danes razsojalo o ustavnosti zakona o ratifikaciji Evropskega sporazuma. Ustavno presojo je zahtevala vlada sama, ker so bili dvomi o ustavni korektnosti le preveliki. predsednika odbora za nadzor proračuna in javnih financ in za predsednika komisije za nadzor obveščevalnih služb. Državni zbor je za predsednika izvolil Ferija Horvata (Združena lista) in Polonco Dobrajc (Slovenska nacionalna stranka). Socialdemokrati niti Združeni listi niti SNS ne priznavajo vloge prave opozi- cijske stranke, ampak jih i10' ajo za satelite, saj so glasova" za Drnovškovo vlado. Obla*1 je tako sama postavila nadzof' , nike, kar je v nasprotju 5 ] pravili parlamentarne demok' . racije, ko nadzornim telesotf | v glavnem predsedujejo op0" I zicijski poslanci. SDS nji j pristaja na okrase tranzicije-, i podobno potezo grozi]0) j krščanski demokrati, če nj1' hov kandidat ne bo izvoljen z* predsednika komisije za Slo1" ence po svetu. Vodstvo državnega zbor* upa, da obstrukcija, sicer p0*' nana v parlamentarni demo"' raciji kot legalno sredstvi zavlačevanja sej in taktizira11' ja, ne bo trajala dolgo in da # bodo vsi poslanci vrnili državni zbor. Predvsem zat<>< ker so bila vsa telesa izvolje^, legitimno, po pravilih poslov' nika. • J. Košnje k Poslanec in idrijski župan Samo Bevk predlaga Ukrep zoper svetlobno onesnaževanje Ljubljana, 20. maja - Idrijski Župan in dve novi nebesni telesi. Zaradi močne svetlo-poslanec državnega zbora Samo Bevk je be javnih razsvetljav se Številna nebesna predlagal vladi sprejem uredbe o zmanjše- telesa preprosti zgubijo. Samo Bevk predavanju in nadzoru svetlobnega onesnaževanja, ga, da bi morali odrediti, da mora javna Na ljubljanski Univerzi so ugotovili, da razsvetljava svetiti navzdol in ne navzgor, kar svetlobno onesnaževanje že ogroža aH celo je brez pomena. S tem bi stroške razsvetljav^ onemogoča nočno opazovanje neba. Občina zmanjšali za okrog 40 odstotkov. Najv* Idrija ima dva observatorija, od katerih je tisti svetlobnega onesnaževanja je v gosto nas^' na Črnem vrhu največji v Sloveniji, pa tudi jenih območjih Ljubljane, Maribora, Cel;'3' najpomembnejši evropski observatorij za Kranja in Obale. Poseben problem pa *j° opazovanje kometov (med štirimi največjimi laserji oziroma usmerjeni snopi, ki segajo d° na svetu). Herman Mikuž je kot prvi Slo- 30 kilometrov daleč. Po svetu za območja venec v zgodovini na tem observatoriji odkril blizu observatorijev take uredbe že veljajo. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Izjave, sporočila Mladi forum zoper diskriminacijo mladih - Mladi forum Združene liste Ljubljana protestira ob napovedi, da bo ljubljanski potniški mestni promet povišal cene mesečnih vozovnic za mlade in delavce, za starejše pa naj bi jih pocenil. To je nov poskus diskriminacije in izrabljanja mladih. Mestna uprava na čelu Z županom pozablja, da živi v mestu veliko mladih, ki pomembno prispevajo k njegovemu razvoju. VeČina mladih res nima volilne pravice, vendar to ne sme biti razlog za diskriminacijo in zapostavljanje. Mladi forum predlaga umik tega predloga. Stranke pozdravljajo odločitev poslancev - Večina strank, parlamentarnih in zu- najparlamentarnih, pozdravlja odločitev poslancev, da Evropski sporazum pred ratifikacijo oceni Ustavno sodišče. Združena lista meni, da je treba najprej spoštovati pravni red in šele nato politične cilje. Razprave ne bodo izkoriščali v nekoristne politične polemike, vendar stranka le zameri vladi, da 11 mesecev po podpisu sporazuma ni izkoristila za temeljite priprave na ratifikacijo in na sprejem zaščitne zakonodaje. Stranka bo sodelovala pri oblikovanju skupne izjave o vključevanju Slovebijc v evropsko unijo. Demokrati pa izražajo zadovoljstvo, ker parlament ni nasedel izsiljevanju vlade. Glavna načela parlamentarne demokracije vendarle še niso povsem pozabljena, pravijo Demokrati in upajo, da se bo vlada naučila spoštovati formalna pravila igre ter korektnega sodelova ja z drugimi vejami oblasti-Svarilo Liberalne stranke Liberalna stranka zaskrbljuj i ugotavlja, da najvišji drža ^ organi Slovenije od PrC^sC0. nika Kučana do večine slancev zagovarja spreJe ^ pridružitvenega sporazum3 Evropski uniji in vključeva^ v Nato mimo veljavne ustair Stranka opozarja, da želi v',1 dajoči režim celo ob podiji veČine nevladnih strank lZ {t jučiti slovensko javnost obveznega referendumski odločanja. Režim bi &°L sam razpisati plebiscit ta. l kot ga je ob razdružitv' Jugoslavijo. Liberalna str ka zato morebitne odk'č'. v državnem zboru ne Pr'7^ino in jo bo v prihodnosti spodbijala. Stranka poZlJ slovenski narod, da sc 1 zaroti zoper slovenski nar upre. • Zbral J.K. Izlet kranjskih socialdemokratov - Mestni odbor SDS Kranj je organiziral izlet v nekoč zaprto območje Kočevske reke. Izletniki so se najprej ustavili pri spomeniku Pod Krenom in obudili spomin na več kot 20.000 v imenu revolucije umorjenih Slovenk in Slovencev. Kasneje so si ogledali območje Kočevske reke in Gotenice. Podzemna skrivališča so za javnost spet nedostopna. Izlet se Je končal s kosilom v gostilni pri Grofu, ki ga je pripravil Tone Krkovlč, sicer glavni tajnik SDS. Na sliki izletniki pred kritem Pod Krenom. Zakon za naravne nesreče Ljubljana, 20. maja - Ministrstvo za okolje in PrP^0 sporoča, da je vlada sprejela predlog zakona o pogoji'11 načinu uporabe sredstev državne pomoči pri °dprc Kosnjek, I ea Mciicingc. Si.m,m Sa|o Darinka Scdci Vilma W£(ttf' Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl žlebu. Ane!..] Zalai. Štefan Zaigi / Lektoriranje: Marjeta Vo/hč / Fotografija: (ima/d suuk / Priprava /a tisk: Media Art. K.V tisk: DhLO T( K, [lik Sasopu n m revij, d.d., Ljubljana / liredniitvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1. Kranj, telefon: (»64/22.»-111, teleta*: (»64/222-ul7 / Muli oglasi: f' .-p 064/223-444 »prejemamo neprekinjeno 24 lir dnevno na avtomatskem od/ivmku; uradu. m. ,ak dan od 7 do I s ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih Naiočiuna H'"* ^ obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta /a tujino: letna naročnina 140 DBM ( Masno sto.itvc po Ceniku Prometni davek DO ItODnii S odltOtkOV ' časopisa (mnenje RMI 23/27-92), GENA IZVODA: 130 SIT Se bo pri zapiranju nekdanjega Rudnika urana Žirovski vrh končno le premaknilo? Jalovišča in predelovalni obrat bodo urejeni še v tem mandatu Že v osmem letu po nenadnem zaprtju rudnika urana na Žirovskem vrhu se resna zapiralna dela še niso začela. Svetnikom v občini Gorenja vas - Poljane pohaja potrpljenje, v Rudniku pa pravijo, da predvsem ni denarja. i gorenja vas, 19. maja - Že . dve seji zapored je bila na ! Jahtevo občinskih svetnikov Ijjj občine obravnavana pro-, ?'ematika zapiranja nekdan-j le8» rudnika urana, saj se tazen vzdrževanja na odpravljanju posledic rudarjenja in predelave uranove rude 1 j* ni nič napravilo. V rudniku ' ;^'Jo, da še za vse potrebne Rudije, kako se teh del lotiti, ' ^ilo dovolj denarja, pojavljajo pa se tudi venomer nove JJoteve. Na Ministrstvu za > J*olje in prostor obljubljajo, J*«e bo z večjimi deli začelo ; *acel0 prihodnje leto. i Najprej so bili občinski , SVetniki kritični do občinske i uPrave, saj so ocenili, da je . I Škde rudnika premalo aktiv-na> saj tudi pravih informacij ? tem, kaj se pravzaprav Sfj$aja in kje se zatika, nima. Mjub temu da je rudnik leden plačnik nekaterih obeskih prispevkov, zlasti po-membno je precejšnje Nadomestilo za stavbno zemlje, na drugi strani pa je tam Je vedno "varno" zaposlenih Jec kot 100 ljudi, pa svetnikom ni vseeno, da se pri spravljanju ran, ki jih je riidarjenjc m predelava ura- , bor je namreč sprejel uu?n, 0 sanaciji nekdanjega Wr a' slovenska vlada Pa udi poseben program, za vse ^enjeno pa v Gorenji vasi fenJujejo, da se ne uresni- Jujf- Strah je še večji, ker še s ^drio niso dobili poročila o Sotovljeni dozi radioaktiv- ita0?' ki se še vedno, vsaJ ' Postojni zagotavljajo, • ^rono men. Hudo jih moti skrbi tudi informacija o ' Za*1' da lokaciisko dovoljenje 'ibiiVSe Predvidene ukrepe ni • V!0 »zdano, pač pa le delna - r *acijska dokumentacija, ki ' bli?Je ln opredeljuje le pri-i jj^no tretjino potrebnih del. ! je .miJo celo, da na Upravi za yrsko varnost, ki ima za to aslUge.. ^„jatne studije in LeVcrjanja zahtevajo zato, >. Še e rude v tem okolju ^^borntnid^a£rAa!; \'r- ■ .;; ycdno niso opustili r^J'sii. da bi v jamah tega tivn a shranjevali radioak-^lo 0c,Padkc- Svetniki so i pfj0 sklenili, da na svojo sejo , ptr. 'J° ministra za okolje in : da .-r dr. Pavleta Gantarja, ■ krJlrn, kot domačin iz teh '.aJev i e Siv; j jern^i z obljubljenim razvo ■ stanCy pojasni dejansko , *stvari. j jem 2 obljubljenim razvo-j vens,Servisnega obrata Slo-i ^ *c vojske, ki je v enem Jalovišče Boršt čaka na sanacijo nepokrito. Na delu so uredili testno polje. od nekdanjih rudniških objektov in deloma tudi v jamah, na občini v Gorenji vasi niso zadovoljni, saj očitno ne gre po načrtih. Od skupno 60 dogovorjenih novih delovnih mest jih je uresničena le polovica. Tudi pojasnila o tem bodo zahtevali na najvišji ravni: že se dogovarjajo, da se na občini oglasi novi obrambni minister Tit Turnšek. Hkrati priznajo, da za večino nekdanjih predelovalnih obratov, novih programov, ki bi pomenili prestrukturiranje, nimajo. Vsi pogovori o programu še vedno vodijo k že zdavnaj ovrženemu začetku, da bi bilo namreč ob vsej bogati infrastrukturi za varovanje okolja (in slabem glasu o radioaktivnosti) tu še najpa-metneje predelovati odpadke. Kot nam je dejal gorenjevaško - poljanski župan Jože Bogataj, bi kakšna reciklažna predelava odpadkov bila možna, nikakor pa ne odlaganje odpadkov v opuščeni rudnik, ki je poln vode. Ob tem je aktualno še eno vprašanje: po programu zapiranja rudnika so bila predvidena tudi določena vlaganja v infrastrukturo lokalne skupnosti. Tudi te obljube se ne uresničujejo, čeprav rudniku ni mogoče očitati, da s krajem (pri gradnji vodovodov in cest) ne sodeluje. Je pa to daleč od obljubjenih vlaganj. Tudi sodelovanje pri reševanju gradnje vrtca in šole še ni že nekaj let le na ravni štiridesetih odstotkov potrebnih in dogovorjenih sredstev. Vse to povzroča, da se dokumentacija pripravlja veliko počasneje, kot bi se morala, sami zaposleni, pa skrbijo le za ohranjevanje zatečenega stanja. Celo več: da se preživijo, rudnik z delavci in mehanizacijo sodeluje pri drugih delih, kot je gradnja avtoceste na Primorskem, raziskave v drugih rudnikih, svoje strokovne kadre pa "posojajo" tudi nekaterim podjetjem. Edini projekt, ki je bil izpeljan po zapiranju, je bila sanacija velikega plazu pod jaloviščem Boršt, ki je vse kaže popolnoma uspela, saj so premiki tal v območju merskih napak instrumentov. Izvedli so tudi testno polje za preizkus sanacije jalovišča, kako pa bodo potekala dela Vhod v rov pod jaloviščem Boršt s katerim so ustavili nevaren plaz dogovorjeno. V Rudniku Žirovski vrh, kjer smo se pogovarjali z direktorjem inž. Marjanom Uršičem, pravijo, da so nemočni v dveh pogledih: del se lahko lotijo le, če jim uspe dobiti vsa potrebna dovoljenja in če je za vse to zagotovljen potreben denar. Nobeden od teh pogojev ni uresničen. Pri pridobivanju dovoljenj se pojavljajo dodatne zahteve Agencije za jedrsko varnost, ki jih v rudniku ocenjujejo kot neupravičene in nepristojne - vse, da izhaja iz neutemeljenih trditev, da je nekdanji rudnik urana jedrski objekt, na drugi strani pa je tudi financiranje JV^-............. kovalni obrat nekdanjega RillV bodo letos prvi na vrsti v prihodnje, je odvisno od odločitev države in denarja, ki bo namenjen za to. Izvedeli smo, da je ocenjena doza radioaktivnosti zaradi nekdanjega rudnika na ravni 370 mikrosivertov, velika novost pa je ta, da so bile po dolgem odlašanju določene dopustne mejne vrednosti za to okolje v višini 300 mikrosivertov, vsi predvideni ukrepi naj bi zmanjšali radioaktivno obremenjevanje okolja na okoli 200 mikrosivertov. V razliko od preteklih pogovorov se direktor dosledno izogiba vsakim napovedim, saj je moral nič kriv pojesti že veliko besed in obljub. Na Ministrstvu za okolje in prostor smo se pogovarjali z državnim sekretarjem Radovanom Tauzesom, ki je prepričan, da se Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh iz leta 1990 v celoti izvaja. Druga zadeva pa je program, ki ga je leta 1994 sprejela vlada. Ta je namreč vseboval nekatere variantne rešitve in o dokončnih načinih naj odloča Mednarodna agencija za atomsko energijo, od tega pa je odvisen tudi čas, kdaj se bo izvajal. Misija te agencije je rudnik dvakrat obiskala in pregledala predlagane rešitve. V upravnem postopku za izdajo dovoljeni je bilo ugotovljeno, da izvajalec (rudnik) ni dovolj natančno opredelil izbiro načina zapiralnih del, to velja zlasti za jalovišča, zato je bil v tem postopku deloma zavrnjen. Ocenili so celo, da je investitor s pripombami o nepristojnosti Uprave za jedrsko varnost skušal politično vplivaji na upravni postopek, kar se jim zdi nesprejemljivo, in odločeni so, da se dosledno ravnajo po navodilih mednarodne agencije. Dokler se vse ne razčisti, je rudnik dobil dovoljenje za dela, ki jih je brez dvoma in na znan način potrebno opraviti: dekontaminacijo (razstrupl-janje) opreme in objektov nekdanje predelave rude, medtem pa se bodo ugotovili še vse "podrobnosti" (ekološke in ekonomske) za sanacijo jalovišč in rudnika. Sama sprememba pristopov sanacije seveda zahteva revizijo tudi finančnega dela programa, pri čemer je v predlogih dokumentov državnega financiranje v letošnjem letu zagotovljeno za predvidena dela in zbiranje dokumentacije zadosti denarja, za prihodnje leto, ko so predvidena večja dela na zapiranju jalovišč, pa se ta denar v osnutku proračuna skoraj podvoji. K temu je potrebno posebej omeniti zelo dobrodošel predlog rudnika, da je v neposredni okolici našel dovolj kvalitetno zemljo za prekrivanje jalovišč, kar pomeni, da velik in drag transport ilovice od daleč ne bo potreben. To pa ne pomeni, da ob tem zapiranju ne bodo vlagali v krajevno infrastrukturo in tudi pri ostalih vlaganjih in vlogah iz tega okolja s posebno pozornostjo odobravajo pomoč. To velja tako za ministrstvo za okolje in prostor (npr. vlaganja v kanalizacije in čistilne naprave) kot tudi za ministrstvo za promet in zveze pri vlaganjih v ceste. Nenavsezadnje pa vlada na tak način zagotavlja tudi delovanje rudnika, ki je še vedno pomemben dejavnik socialne stabilnosti v Poljanski dolini, saj bi lahko nekatera dela celo poverili drugim, pa dajejo javnemu podjetju Rudnik vso prednost. Poleg tega, da okolje in objekte edini zelo dobro poznajo, prav delo domačinov okolici vliva zaupanje. Ko smo povprašali ob koncu pogovora, kaj lahko pričakujejo prebivalci Gorenje vasi pri zapiranju, smo dobili odgovor, da bodo objekti nekdanjega rudnika in za predelavo rude v tem mandatu (torej štirih letih) vsekakor očiščeni in urejeni, sanirana in pokrita jalovišča, ni pa povsem gotovo, ali bodo dokončno zaprte tudi jame. Na podvprašanje, ali se morda še vedno ne razmišlja o odlaganju odpadkov v jame, pa je bil odgovor odločen ne, saj da se je tako odlaganje pokazalo kot prezahtevno in ekonomsko neupravičljivo. Š. Žargi GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Kranjski gasilci so prepeljali cisterno s pitno vodo na JoŠta in na šenturško goro, v Podbrezjah sc gasili smeti na divjem odlagališču, pogasili pa so tudi goreči avtomobil, ki je začel goreti pred kranjsko porodnišnico. Lastniku Re-naulta 19 so kranjski gasilci morali odpreti vrata, še enkrat je preglavice povzročil avtomobil, tokrat je zdrsnil s ceste na Lubnik. Kranjski gasilci so prihiteli na pomoč in ga potegnili nazaj* na cestišče. Pomagali pa so tudi reševalcem, ki so prenesli ponesrečenca iz 12. nadstropja G. 1. maja 69. Radovljiški gasilci so v soboto ponoči pogasili požar Čebeljnjaka na Jelovški ulici. Jeseniški gasilci so 2-krat prepeljali ljudi, ki so nujno potrebovali zdravniško pomoč z njihovim rešilnim avtomobilom. 1-krat so bili za vsak primer prisotni tudi v Acroniju in sicer med izvajanjem nevarnih del, pogasili so požar pod železniškim mostom na Bregu, še enkrat pa so se morali peljati na Breg, tokrat so očistili cestišče, na katerem se je po prometni nesreči razlilo olje. NOVOROJENČKI Minuli dnevi so v obeh gorenjskih porodnišnicah minili predvsem z znamenju dečkov. Rodilo se jih je kar 17, 5 pa je bilo deklic. V Kranju se je dečkov rodilo 12, najtežji izmed njih je ob rojstvu tehtal 4.200 gramov, izmed 5 deklic pa je najlažja tehtala 2.950 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 5 dečkov, najtežjemu je tehntica pokazala 3.980 gramov, najlažjemu pa 2.270 gramov. URGENCA Poglejmo številke, ki za minuli konec po posameznih oddelkih označujejo število bolnikov, ki so nujno potrebovali zdravniško pomoč v Splošni bolnišnici Jesenice: interni oddelek 41, kirurgija 263, pediatrija 12 in ginekologija 10. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v Besnici Prijave do do 31. maja Besnica, 19. maja • Leto« bodo na 6. gorenjskem prvenstvu harmonikarjev v igranju na diatonif-no harmoniko podelili poleg nagrade občinstva ludi nagrado za lastno skladbo. Sicer pa bodo na izbirnem tekmovanju za /.lato harmoniko Ljubecne izbirali tudi gorenjskega prvaka. Tekmovanje tudi letos organizira Turistično društvo Besnica in med pokrovitelji je ob mestni občini Kranj tudi letos Gorenjski glas. 15. junija se bodo v Besnici na prireditvenem prostoru pomerili tekmovalci po starostnih skupinah. Zmagovalci posameznih skupin bodo imenovani za prvake skupin in bodo dobili posebne nagrade, vsi udeleženci tekmovanja pa bodo dobili posebno priznanje in praktične najgrade. Prijave za tekmovanjne sprejema Turistično društvo Besnica, Zgornja Besnica 104,4201 Zgornja Besnica. V prijavnici poleg naslova navedite tudi starost in naslov skladbe. Pisne prijave pošljite najkasnje do 31. maja (velja poštni žig), Nastop pa morate potem potrditi na dan prireditve od 13. ure do 1330. A. Žalar POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Odlična sezona v Kranjski Gori Kranjska Gora, 19. maja - Po podatkih statističnega urada Repub-like Slovenije je Kranjska Gora decembra, januarja in februarja zabeležila 32 tisoč gostov in 140 tisoč skupnih nočitev ali kar za 28 odstotkov več kot v prejšnji zimski sezoni. Poleg primerjav števila gostov m nočitev po posameznih mesecih je posebno zgovoren podatek, da se je povprečna doba bivanja gostov v zimski sezoni povečala skupaj od 4 dni do 4,43 dni. Domači gostje so bivali povprečno 3,73 dni, v minuli sezoni pa že 4,15 dni, tuji gostje pa so čas bivanja od štirih dni podaljšali na pet dni. kranjska Gora ima vedno bolj pestro zimsko ponudbo. Če primerjajo število nočitev v prvih dveh mesecih na območju Julijskih Alp, se je število nočitev najbolj povečalo v Bovcu m v Kranjski Gori, vendar pa Kranjska Gora v strukturi doseže kar 52 odstotkov vseh nočitev. Januarja je vendarle nudil gostom nekaj snežne odeje, kar je vplivalo na povečan obisk, kljub temu pa si Kranjskogorci čimprej želijo posodobitve žičnic in podaljšanja zimske sezone tja do marca. • D.S. Podprli razvojni projekt Bovec 2000 Bovec, 14. maja - Na seji občinskega sveta so se dogovorili o podpisu pisma o nameri oziroma dogovora o sodelovanju pri razvojnem programu {'Bovec 2000". Pismo naj bi v kratkem podpisalo več ministrstev, SKB banka in Nova KBM, Občmočna gospodarska zbornica in obrtna zbornica iz Nove Gorice, podjetji Alpkomerc in ATĆ ter druga vplivna in kapitalsko močna slovenske podjetja, ki so pripravljena vlagati denar v turistični razvoj te posoške občine. Bovška občina ima namreč največ razvojnih možnosti prav na področju turizma. Z njim bi bilo po mnenju o.blikovalcev programa "Bovec 2000" mogoče zaustaviti neugodna demografska gi-banja.izboljšati kakovost življenja domačinov in zagotoviti trajnostni razvoj območja gornjesoške doline, kjer danes živi 20 odstotkov manj ljudi kot leta 1947, starostna sestava prebivalstva se je občutno poslabšala v korist ostarelih, brezposelnost je nad republiš-kim povprečjem, gospodarski rezultati podjetij so vse slabši, turizem pa izgublja na konkurenčnosti. Vse to je več kot dovolj za nujen preobrat in razvoj turistične infrastrukture in kakovostnejše ponudbe. S projektom je predvideno, da bi za uresničitev naštetega v prihodnjih nekaj letih potrebovali okrog 70 milijonov mark. • šef Občinski svet Mengeš Nepopolno gradivo območja Gobavice Po razpravi o podelitvi občinskih priznanj je svet prejšnjo sredo sejo prekinil in je z njo nadaljeval minulo sredo. Mengeš, 19. maja - Občinski svet občine Mengeš je na seji v prvem delu zasedanja ugotovil, da je gradivo o opredelitvi gozdnega območja Gobavice kot gozda s posebnim namenom in območja športno rekreativne dejavnosti v predstavitvi in razlagi premalo razdelano oziroma nepopolno. Zato so predlagano opredelitev gozdnega območja Gobavice kot parka in športnega območja ter nekatere infrastrukturne dele v tem programu ocenili kot premalo predstavljene. Ob takšni oceni je župan točko o gozdnem območju Gobavice in športno rekreativnem delu in dejavnosti skakalnice umaknil z dnevnega reda, saj na seji tudi ni bilo razlagalca gradiva. V nadaljevanju pa je svet po hitrem postopku sprejel odlok o prostorskem planu občine Mengeš za predel Groblje. V tem delu namreč namerava Invalidski center (INCE) Mengeš graditi objekt za gojence. Ob pomislekih nekaterih članov občinskega sveta, da gre za spremembo prostorskega plana, za katero bi postopek lahko trajal tudi pol leta, so se strinjali, da velja opredelitev in odločitev pospešiti. Vendar pa so ob sprejetju odloka posebej ugotovili, da sprememba sedanjega prostorskega plana v tem delu občine velja izključno in samo za potrebe načrtovane gradnje Invalidskega centra Mengeš. Po sprejetju odlokov o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih ter urejanju in vzdrževanju cest v prvi obravnavi, so sejo pri razpravi o podelitvi občinskih priznanj prekinili, komisijo za priznanja pa zadolžili, da ponovno obravna predloge. Občinski svet je potem čez teden dni v nadaljevanju seje odločil, da bodo na slavnostni seji, ki bo 29. maja, podelili 3 zlate in po 4 srebrne ter bronaste plakete. Podelili bodo tudi znak občine Mengeš zaslužnim športnikom. Sprejeli so tudi občinski proračun za letos in odločitev o gradnji športne hale, za katero je treba pripraviti dokumentacijo, razpisali pa bodo tudi refendum o samoprispevku. A. Žalar Matevž Kordež, Podblica: Veseli boljših cest Krajevna skupnost Podblica je resda mal* oštevilna, zato pa toliko bolj razpotegnjenfr Dobre ceste pomembna vez z mestom. Podblica, 20. maja - Krajev- makadamska. Krajani priča na skupnost Podblica je ena manjših v mestni občini Kranj po številu prebivalcev, saj šteje le okrog 250 ljudi. Zaradi njene razpo-tegnjenosti in odmaknjenosti od mesta pa so (dobre) ceste toliko pomembnejše. Lani je mestna občina Kranj s pomočjo državnega denarja, namenjena nerazvitim oziroma demografsko ogroženim območjem, za kar sta razglašeni tako Podblica kot tudi Jamnik, zgradila dva pomembna cestna odseka. Gre za cesti od Nemilj do Podblice in od Podblice do Jamnika, ki je bila dotlej kujejo, da bo mestna občin* z enakim posluhom nadalje-vala dela tudi na najbolj problematičnem odsek11 ceste Nemilj e-Podblica, dol; gem približno sto metrov, J° je bil izvzet. Gradnja bo tu s* posebej zahtevna, ker Je teren plazovit. Kot je dejal predsedfli* krajevne skupnosti Podblje* Matevž Kordež, domačin1 žele tudi novo cestno pove' zavo od Njivic ter pre> kraieyne skupnosti Podna*1 do Radovljice. Traso zanjo so že predi8' gali, od tod naprej pa j6' pravijo, na potezi občina. H. *' Ob 100-letnici se dispanzer ukinja Nobene proslave - ukinitev Dispanzer za medicino dela, ki ga obiskuje kar 6.700 ljudi, naj bi se 1. julija ukinil. Jeseniška občina sprašuje, zakaj taka naglica, Ministrstvo za zdravstvo opozarja, da prihaja evropska zakonodaja, po kateri si noben delodajalec ne bo upal več privoščiti, da delavci ne bi opravili preventivnih pregledov. Jesenice, 19. maja • Na Jesenicah še 100-letnice zdravstvenih ustanov niso več tisto, kar so bile. Letos poteka častitljivih sto let, odkar je Kranjska industrijska družba sprejela sklep o gradnji ambulante za delavce, na 100-letnico ambulante, zdaj Dispanzerja za medicino dela, pa naj bi 1. julija letos dispanzer ukinili. 23 zdravstvenih delavcev, ki skrbijo za preventivne preglede in zdravljenje 6.700 ljudi jeseniške, radovljiške, blejske in bohinjske občine, pa bi se zaposlilo v Zdravstvenem domu na Jesenicah. A o ukinitvi dispanzerja, ki mu vsi še vedno pravijo obratna ambulanta, niso vsi enakega mnenja. Navsezadnje ukineš samo enkrat. Zavod Osnovno zdravstvo Gorenjske je v elaboratu o upravičenosti združitve z Zdravstvenim domom dokazoval, da je združitev ekonomsko upravičena, vendar ukinitvi nasprotuje jeseniška občina, Ministrstvo za zdravstvo pa opozarja, naj se odločitev ponovno pretehta. Zavod Osnovno zdravstvo Gorenjske, katerega ustanovitelj je tudi jeseniška občina, pravi, da zaradi združitve ne bi bil nihče ob delo, da je dovolj prostora v Zdravstvenem domu, na eni lokaciji bi bile storitve kvalitetneje opravljene, saj je v Zdravstvenem domu več aparatur za preglede, izgube ne bi bilo. Dispanzer za medicino delo je zaradi zmanjšanja preventivnih pregledov pred časom res imel 25 milijonov tolarjev izgube, a je treba vedeti, da so naročniki pregledov kot Gradbinec, Vatrostalna, Acroni bili vedno dolžni kar visokih zneskov in plačevali s hudo zamudo. Ko so v dispanzerju začeli varčevati in občut- no zmanjšali število zaposlenih, ko so odšli skoraj vsi zobozdravniki, so imeli letos januarja in februarja le še 400 tisoč tolarjev izgube. Ministrstvo za zdravstvo priporoča, "naj ukinitev ponovno pretehtajo in proučijo vse možne varčevalne ukrepe, upoštevajo neplačnike, kajti med drugim je v pripravi nov zakon o varovanju in zdravju pri delu. V tem zakonu bo medicina dela ponovno dobila pomembno vlogo v skladu z mednarodnimi konvencijami in ne bi bilo smotrno sprejemati prenagljenih odločitev, spreminjati namembnost prostorov Dispanzerja za medicino dela in jih po sili zakona ponovno urejati za potrebe Acronija in drugih firm." Proti ukinitvi so odločno tudi strokovne službe občine Jesenice, ki osnovnemu zdravstvu Gorenjske očitajo, da pripravljeni elaborat o zdru- žitvi ne vsebuje natančne metodologije izgube, ni variant 0 možnih rešitvah m varčevalnih ukrepih, v elaboratu pa se niti omenja ne> da dispanzer obiskuje kar 6.700 ljudi' Jeseniška občina pravi, da iz elabor; ata ni razvidno, da bi mirne vesti lahko rekli, da je to ustrezna rešitev za občane. Predvsem pa moti ' naglica. Kaj, ko bi upoštevali mnenje Ministrstva za zdravstvo in počakala saj navsezadnje prihaja evropska zakonodaja, po kateri si nobefl delodajalec ne bo več privoščil, da ne bi pošiljal delavcev na preventivni pregled? Smotrno bi bilo tudi razmišljati o tem, da bi medicino delo morda združili na sedanji lokacij1 obratne ambulante, saj si je navsezadnje res težko predstavljati, kje našla taka množica občanov papr^* ni prostor pred jeseniškim zdravstvenim domom. Stavba dispanzerja je last Acronija-v njej so še drugi najemniki. Zdaj pa bo seveda od jeseniškega občinskega sveta odvisno, kaj bo. Ministrstvo za zdravstvo je posredovalo le svoje mnenje in bo pac soglašalo z združitvijo, če se bodo zanjo odločili občina kot ustanoviteljica, Acroni in Zavod Osnovno zdravstvo Gorenjske. D.Sedej Enaindvajseta seja občinskega sveta Škofja Loka Delo in dogovor o delitvi za vzgled Občinski svet Škofje Loke je kot zadnji od štirih občin soglasno sprejel predlog delitvene bilance po nekdanji občini Škofja Loka. Škofja Loka, 19. maja - Delitev premoženja med štirimi občinami ni enostavna stvar, saj je izjemno težko uskladiti tako številna mnenja, poglede, predvsem pa interese. Štirim občinam po nekdanji občini Škofja Loka je to uspelo. Vse pa kaže, da se bo z letošnjim škofjeloškim občinskim proračunom rahlo zatikalo. Predloga o obdavčitvi premoženja svetniki namreč niso sprejeli. Dobro leto in pol in petnajst sej medobčinske komisije za delitev premoženja je bilo potrebnih, da so se občine, naslednice nekdanje občine Škofja Loka dogovorile o delitvi premoženja. V četrtek je namreč tudi občinski svet nove občine Škofja Loka soglasno potrdil predlagano delitveno bilanco, potem ko so jo že sprejeli občinski sveti Gorenje vasi - Poljan, Železnikov in Žirov. Kot je povedal predsednik medobčinske ko- Kolektor bi gradila nemška firma Kranjska Gora, 19. maja - Občina si že nekaj časa prizadeva, da bi zgradili kolektor in ga priključili na Čistilno napravo na Jesenicah. Investicija je zelo draga, ponudnikov ni malo, med drugim so se pogovarjali z nemško firmo Saarberg JHolter Wassertechnik GmbH, ki je že prevzela tovrstne investicije na Poljskem, Češkem, na hrvaški obali in drugod. Zainteresirani nemški investitorji so v pogovorih s kranjskogorskimi predstavniki med drugim poudarili, da so zainteresirani tudi zato, ker bi se radi uveljavili tudi na drugih tržiščih. Koncesijo bi dobili za 25 let, investicija pa bi po sedanjih približnih ocenah znašala okoli 6 milijonov nemških mark. • D.S. misije Franc Šifrar, delo ni bilo lahko: v začetku je vladalo precejšnje nezaupanje, zlasti do tega, da se je gradivo za delo komisije pripravljalo na občini Škofja Loka in na nekaterih najobčutljivejših področjih so na komisijo klicali in zahtevali pojasnila celo od nekaterih odgovornih posameznikov. Tako je sodeloval direktor komunale Ivan Kepic, vodja enote podjetja Obrtnik za gospodarjenje s stanovanjskim fondom Vili Hof ter sodni cenilec Pavel Okorn. Ko so se prepričali, da je s podanimi gradivi in predlogi vse v redu, je delo in dogovarjanje steklo hitreje. Posebej je potrebno pohvaliti vodjo oddelka za proračun Milka Okorna, je menil predsednik komisije, saj so predvsem temeljita in pošteno pripravljena strokovna gradiva omogočila uspešen dogovor. Tudi župan škofje Loke Igor Draksler si za svoje prizadevanje pri tem zasluži pohvalo, sicer pa bi sploh način priprave, način usklajc vanja in dogovarjanja prav v tem primeru lahko vzeli za zgled še tudi pri marsikateri drugi težavnejši problematiki. Sicer pa si ob obsežnem redu tokratne sej svetniki v marsičem niso bili enotni, prav tako pa tudi niso potrdili nekaterih predlogov župana. Tak primer je zagotovo predlog odloka o davku na premoženje (občine lahko z mnogokratniki osnov, ki jih določa državni zakon, "odre-žejo tudi delež za občinske potrebe). O tem, da naj bi obdavčitev stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov povečali za dvakrat, počitniških hiš in plovnih objektov pa za trikrat, svetniki niso soglašali. Župan jih je na to opozoril, da bo moral sam presoditi, katere naloge v sprejetem občinskem proračunu se ne bodo izvajale, saj je bil proračun (v njegovi odsotnosti) z amandmaji povečan, sedaj, ko bi bilo za to potrebno zagotoviti tudi vire sredstev, pa temu ni tako. Ali se zaradi tega ne bo asfaltirala cesta do hiše predsednika občinskega sveta v Rctečah, ali pa ureditev podpornega zidu v Vincarje, kot je to dosegel na prejšnji seji drug svetnik od tam, žup§n ni želel komentirati. it, župan ni želel • S. Žargi Stanovanjska gradnja ter javni red in mit . Radovljica, 20. maja - J V ob 16. uri se bo začela redna seja OS občine »V dovljica, na kateri Wm med drugim govorili "L o pravilniku o dodelje**^ ju sredstev za stanovanj* ^ gradnjo v občini obra*/1 n< vali osnutek odloka o J* J nem redu in miru. .J' Sicer pa so na dnevne' m redu jutrišnje seje še odio*y financiranju izgradnje L. JJ novnodnega omrežja v oPJj pi ni, spremembe dolgoročne^ p, in srednjeročnega plana a\ čine, spremembe uredbe• \ taksah za obremenjevanj F okolje in premoŽenji jv. pravne zadeve. »i Na dnevnem redijj sprememba statut J h« Bohinjska Bistrica, ^ maju - Jutri popoldan .■ n bodo na trideseti rednii »gn zbrali svetniki oWin«J*E u sveta Občine Bohinj. I->°|cg jr ni red jutrišnje seje P% k pregleda sklepov in P ^ n ditve zapisnika prejšnje nadal- pa sedanji občinski svet na^Premembo zazidalnega ^Lastnica celotnega zemljiš-0axZnot.raJ oboda zazidalnega Ka p ie stanovanjska zadru-P Gorenjske, ki je zemljišče °premila s komunalno infrastrukturo. Zadruga je, kot pravi direktor Franci Teran, prva v Sloveniji izpolnila vse pogoje republiškega stanovanjskega sklada, ki je zadrugi odobril kredit v višini 60 odstotkov gradbene cene. 40 odstotkov cene bodo pokrili bodoči stanovalci, ki so z zadrugo že podpisali pogodbe. Praviloma so to mlade družine, prednost pri sklepanju pogodb pa je zadruga dala občanom tržiške občine. "Predračunska vrednost izgradnje 25 neprofitnih stanovanj, skupaj s komunalno infrastrukturo, je 230 milijonov tolarjev," je povedal direktor zadruge Franci Teran in dodal, da je pogača majhna, kar pomeni, da si odmikov od te cene navzgor ne morejo privoščiti. Tudi dobička ne, saj gre za neprofitna stanovanja. Kvadratni meter stanovanjske površine bo stal okroglih 1500 mark. Vsa stanovanja bodo dvosobna, nekaterim bo dodan še en, nekaterim dva kabineta. Najugodnejši ponudnik za Mitja Stritih (levi) in Franci Teran sta v petek podpisala pogodbo. gradnjo je bilo domače podjetje SGP Tržič. Direktor Mitja Stritih je ob podpisovanju pogodbe povedal, da je podjetje na Mlaki zgradilo že prve tri blokce. "Zadovoljen sem, da nadaljujemo, prepričan, da bomo dela opravili kvalitetno in v pogodbenem roku. Konec tega leta bomo predvidoma končali tretjo fazo, v prvem polletju naslednjega leta pa še ostala gradbena dela. Gradnja bo klasična." Novih 25 neprofitnih stanovanj na Mlaki bo vseljivih v prvem trimesečju 1989. leta, Čeprav Franci Teran pravi, da so si v zadrugi zastavili bližji rok, konec leta 1988. H. Jelovčan, foto: T. Doki ^Žičanom predstavljajo tako imenovani "projekt stoletja" - a osnovna šola bo stala v Šolski ulici **^anom Nov: lol •e na Zalem Rovtu se ne bi izplačalo prenavljati, zato bodo v mestu gradili novo. Ob njej Potujejo tudi večnamensko dvorano. Ko^^a-s.sin,,e«° dolgoročnega - ,c,nska l^rebe in sporta je uprava predvidela po preurejanju !oI!,Cev' izgr»dnji in prenovi Javnih šol, uvedbi srednje-nj bistva in postavitvi šport-ja' °bjektov. Projekt so Ln.°v Podstavili v novi glas- <*tort ' kJer bo do 2L n,aja tov i razstava idejnih nacr-|0o;. 'akrat se bodo tudi zamisli, v niarsičem odvisna 0st otrok. odločali od katerih pri- 1^n 0bc ■{M i ---— !»••»»«• ■>■<- j*' ""j daJ |°tila temeljitega preglc- mska uprava se je naj-n razmer v vrtcih in D °vnih šolah, ki so jih v ^eteklosti Tržičani povečini pavili s sredstvi treh samo-2sPevkov. Ugotovitve niso ^ kaj razveseljive, saj nobe- Triiiki župan in ravnatelji osnovnih šol ob maketi nove šole in dvorane. ocenila Vesna Paljk iz tržiš-kega urada za družbene dejavnosti. Kot je pojasnil presojo arhitektov Ignac Primožič, je stavba OŠ Zali rovt Ha u ^eh šol ni pripravljena tako slaba, da se je ne izplača W 0 kletnega šolanja, več prenavljati, zato so na S° pot0tlru*mčnc šole in vrtci 1oy per)ni povečav in pre- °^in Zcn tc8a Jc tržiška !°°Čin ir-Cd-na od 8orenJskin h [z ' *' ni uresničila načrtov gradnjo športne dvorane. °^irit razmere so vodile Pr°jekf Voclstvo k pripravi ProKi a za celovito reševanje \0 patike stavb, ki služijo JU. q' 'Zobraževanju in špor-pro]v[e za tako imenovani iva £*t stoletja', ki predvide-Trjjg °yo osnovno šolo v *Ho 0.'n večnamensko dvor- l^tinv nJeJ> zaJcrna Pa tudi «W. 0 vrtcev in šol, ure-- stavbe za srednjo šolo tra gradnjo športnega cen-Snj*H,ljubelju. Čeprav je \ Cltev vseh načrtov zas- tržiškem nogometnem igrišču kot edini možni lokaciji v mestu predvideli izgradnjo nove šole in večnamenske dvorane. Snovalec idejne zasnove, arhitekt Borut Šajn i/. Ljubljane, je na maketah objektov predstavil izgled bodočega šolskega in športnega centra. lov ^a.tyVla daljši čas, vseeno 1 da se bo tržiška občina Prvim, N *uSnj Prvimi pridružila pos-osnov- RL. •flstva," je ugotovil °V0 avel Kupar med pet-NklJ* Vno predstavitvijo % Kta v tržiški glasbeni občine postavljata I Ncjk2antev ln osnovnih šolah, je Veliki načrti niso poceni "Zaenkrat je pripravljen idejni projekt, ki še ne zajema gradbenih cen, po grobih izračunih pa bi nova šola stala 481 milijonov in dvorana 441 milijonov tolarjev. Redna proračunska sredstva ne zadostujejo za uresničitev tako velikih naložb, zato bo občina skušala dobiti denar s prodajo Mallvjeve hiše, gradu Neu-has, Vile Bistrica in vlečnice Hrastje. Njihova ocenjena vrednost presega 300 milijonov tolarjev. Ob predvidevanjih, da bi za izgradnjo država prispevala 70- in občina 30-odstotni delež, bi bila uresničitev zamisli mogoča," je ocenila Marta Jarc iz urada za finance. Kot so med drugim povedali na predstavitvi, bi imela prednost pri izgradnji nova osnovna šola v Tržiču, dozidati pa bi morali tudi šoli v Bistrici in Križah. Razen tega načrtujejo povečave in prenove podružničnih šol v Podljubelju, Lomu, Kovorju in Lešah, adaptacije vrtcev v Križah in Bistrici ter selitev vrtca z gradu v novejši del šole na Zalem Rovtu. Zaradi izgradnje šole in dvorane bi nogometno igrišče uredili na nekdanjem prostoru za mo-tokros v Podljubelju. Tam je v bodočem športnem parku predvidena možnost za športno gimnazijo, stavbo nekdanje tržiške šole v Šolski ulici pa bi preuredili za poklicno restavratorsko-kon-zervatorsko Šolo. V načrtu je tudi posodobitev skakalnega centra v Sebenjah. Razprava je pokazala, da se novih načrtov veselijo predvsem ravnatelji vrtcev in šol. Erna Anderle je vseeno pripomnila, da bi morali pred ureditvijo vrtca na Zalem rovtu poznati podatke o številu otrok in potrebah po varstvu. Janez Piškur se je zanimal predvsem za možne spremembe šolskih okolišev, saj sedaj hodijo v Križe tudi Otroci iz Doline, Jelendola, Slapu in dela Tržiča. Kot je izrazil bojazen Anton Ruči-gaj, bi ob izgradnji šole v Tržiču utegnili pozabiti na nujno povečavo šole v Bistrici. Janez Godnov pa je ugotovil, da najbolje izražajo mnenje učencev in staršev o razvoju šolstva plakati na razstavi. Predsednik občinskega sveta Peter Smuk, ob katerem sta bila na javni predstavitvi le dva svetnika, je poudaril zlasti pomen izdelave terminskega plana in faz odločanja o posameznih naložbah. O tem so zbrani izvedeli, da je za ves projekt usodna že prva odločitev na seji občinskega sveta v sredo. Sedaj je namreč zadnji čas, da se v Tržiču pripravijo na republiški javni razpis za pripravo osnovnih šol na 9-letni pouk in prenovo mreže srednjih šol v Sloveniji. Stojan Saje Popravek Pod naslovom Likovniki so darovali za Korak za korakom smo prejšnji teden objavili imena slikarjev- darovalcev za ta vrtčevski projekt na Jesenicah. Med darovalci je tudi Boleslav Čeru, čigar ime smo takrat napačno zapisali. Za napako se umetniku in bralcem opravičujemo. V Vodicah dobrodelni koncert za pomoč družinam Pesem in glasba v podporo ljubem V kulturnem dvorani v Vodicah so Župnijska Karitas, županstvo občine, Prosvetno društvo Vodice in Gorenjski glas z glasbenimi oziroma kulturnimi skupinami v petek pripravili dobrodelno prireditev. ček z nje ob dodatnih prispevkih pa bo Karitas Vodice, 19. maja - Idejo nam je bila pred kakšnim mesecem posredovana iz županstva občine Vodice in sicer hkrati z zeljo, da bi morda ob mednarodnem dnevu družine - 15. maju pripravili v občini dobrodelni koncert za pomoč družinam. V Gorenjskem glasu smo takrat takoj pritrdili zamisli in tako smo se v petek v Vodicah srečali na prireditvi, izkupi- j namenila socialno ogroženim družinam. In še nekaj. Prireditev je uspela, zato smo se že odločili, da bo postala v občini Vodice poslej tradicionalna in bo vključevala tudi druge na Gorenjskem. Pod naslovom Družina -ognjišče ljubezni so v knjižnici v Vodicah popoldne najprej odprli razstavo knjig na temo družine. Odprta bo do 13. junija. Po odprtju razstave pa je bil v knjižnici pogovor o skrbi za družine in za ostarele. Osrednje praznično srečanje glasbe in pesmi pa se je začelo nekaj pred osmo uro zvečer, ko je pred kulturnim domom zaigrala godba Vodice, v dvorani pa se je potem začel dobrodelni koncert. Predsednica Karitas Meri Stare je ob začetnem pozdravu poudarila, da bodo nabirke oziroma podporo donatorjev in izkupiček s koncerta od vstopnic v Karitas namenili za pomoč socialno ogroženim družinam. Za sodelovanje in organizacijo sta se ob koncu prireditve še posebej zahvalila tudi župan občine Vodice Anton Kokalj in direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec Za prijeten glasbeni večer, ki sta ga povezovala Silvana Knok iz Televizije Medvode, v imenu prireditelja Gorenjskega glasa in avtorja zamisli prireditve pa novinar Andrej Zalar, so poskrbeli ansambli Gašperji, Blegoš in Zarja. Veselemu, narodnemu poudarku sta se s kulturnim trenutkom pridružila pesnica Antonija Boksa Smel in Mešani pevski zbor Vodice. Slovesnost večera sta obogatili tudi citrarki Tanja in Katja Kokalj iz Ovsiš, navdušili pa so seveda najmlajši: harmonikarja Matjaž Kokalj iz Ovsiš in Matej Močnik z Brnika ter Maja Zabukovec iz Vodic. Večer so popestrili tudi šolarji, ki so napisali naloge z naslovom Družina-ognjišče ljubezni, Karitas pa je poskrbela za imena najštevilnejših družin v posameznih vaseh v občini Vodice. Do petka zvečer vključno z izkupičkom od koncerta je znašal čisti izkupiček za pomoč družinam 425.000 tolarjev. Uspela dobrodelna prireditev bo poslej vsako leto v Vodicah ob mednarodnem dnevu družine. Akcija za podporo socialno ogroženim družinam pa bo pri Župnijski Karitas Vodice trajala do 31. maja. Prispevke še vedno lahko nakažete na žiro račun 50100-620-133-05-1141116-686794 pri Novi Ljubljanski banki - enota mestna hranilnica ljubljanska. Po končani akciji bomo v Gorenjskem glasu in v Kopitarjevem glasu objavili seznam in znesek prispevkov za pomoč družinam Župnijskemu Karitas Vodice. Ob Blegošu, Zarji in mladih harmonikarjih so navdušili tudi Gašperji (na sliki). Srečanje s koncertom je začela Godba Vodice. CENE APK MAJA VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA KRANJ, PRED0SUE 34 TEL: 241-031 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure OBISK NA SENICI Senica Današnjo krajevno skupnost Senica sestavljajo tri vasi: Zgornja in Spodnja Senica ter Ladja. Vse tri skupaj imajo okrog 650 prebivalcev. So pa to pretežno delavsko kmečka naselja. Pod Zgornjo Senico je včasih spadala tudi Jeprca, kjer ima danes del te vasi še danes podružnično cerkev sv. Nikolaja. Spodnja Senica in Ladja pa spadata pod podružnično cerkev na Ladji, obe podružnici pa spadata v faro Soro, del Zgornje Senice pa spada v faro Reteče. Vas Spodnja Senica je posebej poznana po dogodkih, ki jih je Franc S. Finžgar opisal v drami Veriga. V naselju Ladja v krajevni skupnosti Senica je tudi rimsko grobišče. Pod ometom cerkve sv. Petra pa se skrivajo freske iz 15. stoletja. Danes je krajevna skupnost med tistimi, kjer pred leti s skupnimi akcijami zgrajena komunalna infrastruktura že terja obnovo. Krajani in vodstvo tudi še niso pozabili, da so se pred davnimi leti, ko so dobili prvi izkupiček od igre Veriga, začeli graditi dom. Ta je še vedno nedokončan, saj po načrtih pride še dvorana, sedanji del pa je bil nekdaj opredeljen kot bodoči gledališki oder. In še nekaj bi morali urediti, so priznali med obiskom. Zdaj nimajo nobene gostilne. Čimprej bi jo morali dobiti. f VGRADNI GOSPODINJSKI APARATI fl^Foster beot BLANCO ZANUSSI E9 Electrolux Tel.:061 /18-53-457 KAMIN NAPE POOBLAŠČENI SERVIS ZA RENAULT AVT0KLEPARS7V0, OPTIKA, VULKANIZERSTVO in AVTOLIČARSKE STORITVE LUŠTREK TOMAŽ, LADJA 30, MEDVODE tel.: 061/612-934, fax: 061/611-692 s.p. ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU MIZARSTVO KOLAR Ladja 20, 1215 Medvode tel./fax: 061/613-536 Največji EROTIC SHOP v Sloveniji Posebna ponudba: - erotične videokasete.........od 1.990 SIT naprej -kondomi VENERA - 3 kosi.........190 SIT - erotične revije........................od 250 SIT naprej Naročila sprejemamo tudi po telefonu (064) 211-370 in (061)611-773 ter internetu: www.venera-shop.si Vaščani so velikokrat poprijeli za krampe in lopate Sničani in Sničanke niso hoteli biti "kot pozabljen rekelc" in so se v nekem trenutku odločili) da "gredo na svoje." V samostojni krajevni skupnosti so potem nadaljevali s skupnimi močmi' Po vojni, ko so vaščani v današnji krajevni skupnosti Senica v občini Medvode večkrat poprijeli za krampe in lopate, so zgradili na ta način kar nekaj skupnih objektov in naprav. Tako so že 1947. leta zgradili most čez Soro v Goričanah, od 1955. do 1959. leta je potem sedem vasi gradilo vodovod, v šestdesetih letih pa so se lotili izgradnje doma krajanov. Cesto so zgradili in jo asfaltirali skozi vas pred 23 leti, pred tem pa so zgradili tudi viseči most prek Sore na Spodnji Senici. Ob tem, ko so ostajali na domačijah in nekako niso prišli v prve vrste k tistim, ki so dobivali večjo pomoč, so se zato toliko bolj vztrajno in trmasto sami. odločali za skupne akcije. Kultura jih je spodbujala V sedemdesetih letih so postavili tri spomenike: spomenik kmečkim uporom, spomenik posvečen ljudski igri Veriga (Peter Jovanovič) in spomenik žrtvam NOB. Družile pa so jih takrat predvsem številne in različne prireditve. Pripravili so kmečko ohcet, vinsko trgatev, kmečke povorke, pustne prireditve, pa številne veselice. Takrat, ko so prvič zaigrali na prostem igro Veriga, so za izkupiček kupili cement in železo. Tako se je začela akcija za gradnjo doma, ki še danes ni končana. Tu, kjer je danes dom, naj Andrej Bernard bi bil po načrtu oder, dvorano pa morajo še zgraditi. Sicer pa so igre, ki so jih naštudir-ali, ker niso imeli doma, uprizarjali po kulturnih domovih v bližnji in daljni okolici. Verigo so na prostem igrali večkrat na Markovem dvorišču, sestanke pa so imeli v Matjaževi hiši na Spodnji Senici. Valentin Veber Milan Tehovnik Tine Križaj i-' 100 ur. Pri vsaki aWj ji in delu so imf" ( prispevke v materij li, denarju in b Največ so jih narfle's nili za ureditev cest Si Ivana Knok Andrej Veber Bili smo kot pozabljen rekelc Zato, je med obiskom rekel Tine Križaj, ker niso hoteli biti kot pozabljen rekelc, so se odločili, da gredo na svoje in so ustanovili 1980. leta krajevno skupnost Senica. Po tej odločitiv so uredili in asfaltirali 14 daljših in krajših poti in cest. Dvakrat so gradili telefonijo in pri drugi akciji so zgradili tudi omrežje za kabelsko TV. Napeljali so javno razsvetlja- Prvi uradni samopris' pevek, kot je v prti! stavitvi poudaril W, nik KS Senica Andri I Bernard, je bil ^ gradnjo glavne ce«t{ skozi tri vasi. Zdaj ^ nekatere od teh P munalnih pridobit** kot so na primer vodovi ceste, telefonija pridobi'' javna podjetja ali gosp0' darske družbe kot pečen« piske, ugotavljata podpre"' sednik KS Valentin VebJ in tajnik Andrej BernaJ ^pr^olJnTga dela,, t^^^^ prispevka ,n drugih skupnih majh„i, zbranega denarja * akcij seveda nikoli ni šlo. malo, vendar nBa veIikih W , Tako je v petdesetih letih pih premine, rezultatov pa vsaka družina pri gradnji ,« vodovoda opravila po več Nadaljevanje na 7. stro"', vo, dograjevali vodovodno omrežje, zgradili so igrišče. Kmetijci so se odločili za Strojno skupnost Sorsko polje. Zgradili so strojno lopo za garažiranje žitnega kombajna, krajevna skupnost pa je zgradila trgovino. ) [iiultan* 1*525 A, X Problemov jim v krajevni skupnosti Senica ne manjka. Med največjimi so tisti prometni. Tako je kritična prometna točka križišče z regionalno cesto proti Škof j i Loki, kjer pri zavijanju v levo na Senico pogosto prihaja do naletov in trčenj. Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v medvoški občini, v SENICI in med drugim je naša komercialistka Pegi Berce v prostorih krajevne skupnosti Senica delila tudi oštevilčene reklamne čepice. Vroče sobotno dopoldne*smo "ogreli" še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo v ZGORNJI in SPODNJI SENICI razdelili 2S oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic Z vsake čepice smo kupon odtrgali, vseh 25 včeraj dali v boben za žrebanje in izžrebali: kupona 017639 in 017660 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet v letu 1997, za eno osebo); kupona 017638 In 0/7652(nagradi: Glasova reklamna majica). Seni-čanke in Seničant če je med štirimi izžrebanimi številkami katera s Vaše reklamne Čepice, ki ste Jo v soboto dobili v domu KS Senica, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223 - lil, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo do tega petka, 23. maja, do 13.30 ure. Župan Stanislav Žagar Senica nosi zastavo Na srečanje s krajani Senice je prišel tuid župan občine Medvode Stanislav Žagar. Potem ko so predstavil' različna področja dejavnosti in hkrati opozorili M probleme, je Stanislav Žagar rekel, da je ob poslušanj11 in razlagi skupnih akcij mislil, da nimajo v tej kraje*1*: skupnosti v občini nobenih težav. Ko pa so predstavi*1 tudi te, se je strin jal, da so nekatere med njimi nujne la rešitev. "Še bolj pomembno pa je, da Senica v občini Medvode resnično nosi zastavo pri delu in reševanju problemov na vseh področjih. Marsikje v občini bi se lahko zgledovali po Sničanih, ko gre recimo za odstopanje zemlje za reševanje cestnih oziroma komunalnih problemov, ali pa pri različnih skupnih akcijah. Most v Goričanah je resnično v zelo slabem stanju. Vodovod Kranj je potrebno opozoriti na obnovo vodovodnega omrežja. Kar zadeva ceste, jih je v občini veliko in tudi veliko bolj potrebnih obnove. Prostorska opredelitev Ladje je urejena. Odvoz smeti je treba pač plačati, vendar pa je veliko pomembnejše odlagališče Ureditev, kritt*c lokalne in regionalne ceste bo poseben postopek (>'l'( opuščene gramoznice mimo katere poteku p<>ve(-a.. promet, bo najprej treba razjasniti lastništvo. /Al>u', jame pa ni tako enostavna zadeva, ker je v bliiini zilJc' pitne vod pa (udi podtalnica je le nekaj metrov pod a'10' Ne drti pa, da bi bila danes Senica pozabljen rekelc j Župan Stanislav Um je Sničanom zale«1 uspehov in zagotovi podporo, kjer jo b° občina zmogla. Gorenjski glas na Trati To soboto, 24. maja, bomo na Glasovem obiskuj škofjeloški občini, na TRATI. Tacll tokrat bofW skušali poiskati zanimive sogovornike, za vse, ki 5 nam boste pridružili, bomo spet pripravili prij*'01 solx)tna presenečenja. Pridružite se tiam! " Wk, 20. aprila 1997 OBISK NA SENICI 7. STRAN • GORENJSKI GLAS ^°lje jim še vedno ne manjka Problemi, ki jim sami niso kos • ^Jjko vode steče zaradi preperelih cevi. Tudi požarne vode jim primanjkuje. Na Senico pa bi j^di privabili tudi podjetnike. Kar nekaj problemov imajo Jjanes v krajevni skupnosti ?enica> Vodovodno omrežje le staro, preperelo. Veliko vo-'e se izgubi, v preperele cevi b voda vsrka pesek in uma-Njtr. Ceste, ki niso bile grajene za težke tovore, hitro prodajo zaradi povečanega prosto. Značilen primer preo-"^nienje ceste je cesta od Je-^Jrce preko Spodnjeseniškega p0,ja, prek mostu na Ladji in j Izvoza pa do tovarne Gorele Asfalt je razpokan, ražnje tudi na koncu mostu in nadvozu, kjer se brižina zaradi tresljajev poseda. 1 ,i."^receJ stvari nam v krajevni • kuPnosti še manjka," ugotavl-i ffl0 v vodstvu. "Največji pro-•„eni so neasfaltirane poti v i Slarem delu naselja Ladja." Polovica je Povelik zalogaj j, ?°varna Goričane je že pred etl stari del Ladje predvidela Najstarejši, najstarejša Najstarejši krajan v KS Senica je Anton Dolinar, ki je star 91 let, nekaj mesecev starejša od njega pa je Neža Mihovec. Krajani in vodstvo krajevne skupnosti zahtevajo sanacijo gramoznice, ob njej in ob cesti pa odstranitev dreves, ki ovirajo promet. pa je zelo slaba oskrba z vodo. Kljub zahtevam in posredovanjem v vodovodu Kranj zanje menda nimajo posluha. Če se nečesa lotijo, na Senici tudi naredijo. "Mlaj za prvega maja je ob štirih popoldne še rasel, ob osmih zvečer pa je te stal pred domom. zabojnike in zabojnike za različne vrste odpadkov. Ne bodo tudi prej odnehali z opozarjanjem in zahtevami, 9rJeta Jamnik Ivan Tehovnik [jj^dustrijsko cono. Takrat so gr , Ustavljene vse zasebne nje, obnove in -spre-stf , e- Tudi komunalna infra-Htura sc ni gradila in Danes so tu po Jože Dolinar Poleg teh problemov, značilnih predvsem za Ladjo, pa je vsa krajevna skupnost zelo slabo pokrita s hidranti. Potrebovali pa bi tudi kakšen požarni bazen na Spodnji in Roman Tehovnik da se gramoznica Jeprca sanira in zasuje. Najprej pa je ob gramoznici treba posekati drevje, saj ovira promet po cesti. Nadvse nujna pa je tudi izgrandja kanalizacije. Vas Spodnja Senica namreč leži neposredno nad vodnim zajetjem Senica, v okolici zajetja pa se zliva veliko meteornih in še drugače onesnaženih voda. Vabilo podjetnikom Danes na območju Senice pogrešajo predvsem različne storitvene dejavnosti. Radi bi servis za gospodinjske aparate. Tudi gostilne oziroma gostinskega lokala nimajo. Pa tudi drugačnih dejavnosti, ki ne bi bremenile okolja, se ne bi branili. Sicer pa je danes največja gospodarska organizacija na njihovem območju tovarna Goričane. Imajo pa tudi nekaj obratov malega gospodarstva, kot so lesna industrija, servisiranje in vzdrževanje avtomobilov, imajo dve trgovini z mešanim in tehničnim blagom. Ne ravno nepomembno pa je na Senici tudi kmetijstvo. ^Clni « . — — 1— *----------------- r----j dej 0stareli ludje. Lani je ta na Zgornji Senici, da bi izbolj Jivos?Ct "vrnJeno" zazidl- šali požarno varnost. Javna razsvetljava tudi še marsikje manjka. Niso pa tudi zadovoljni z načinom zbiranja odpadkov in smeti. Radi bi namreč imeli hišne Srarf ' Venuar so prebivalci za folo-0 ln Soudeležbo prešibki. Poti V'Ca c^cnarJa za asfaltiranje V . Je zanje prevelik zalogaj. urugem delu naselja Ladja Ze več kot petdeset let Več kot petdeset let delajo na območju Senice različne kulturne skupine. Kulturno društvo pa deluje od 1983. leta. "Sicer pa smo se začeli ukvarja s proslavami okrog 1980. leta. Imamo igralsko skupina,v kateri so trije igralci, ki sodelujejo že vsa leta," je povedala predsednica društva Marjeta Jamnik. Pravi užitek je bilo igranje na Finžgarjevem domu v Doslovčah. Sicer pa vsi dane spriznajo, da brez Andreja Verbiča ne bi bilo Verige. Andrej je igral očeta, bil pa je tudi režiser. Pa Še na njegovem dvorišču so igro igrali. Lani so uredili tudi prostor v prvem nadstropju v domu. Hoteli pa so nam vzeti tudi šolski okoliš, se spominja Une Križaj. "Te grde misli naj vam ne pridejo nikdar več v glavo," je svetoval županu. Andrej VerbiČ je spominja, da je bila kolona krneče povorke dolga včasih dva kilometra. Milan Tehovnik pa je še danes prepričan, da so takrat, ko so se odločili, da gredo na svoje, prav naredili. Jože Dolinar je bil nazadnje pri Verigi odrski mojster in igralec, igral pa je tiiod že v igri, ki jo je režiral Peter Militarov. Roman Tehovnik pa je na srečanju poudaril, da je krajevna skupnost tudi njegov projekt v občinskem svetu in da se strankarsko pri delu ne opredeljuje. V sedemdesetih letih so na Senici postavili trt spomenike in sicer spomenik kmečkim uporom, spomenik ljudski igri Veriga in spomenik žrtvam NOB. Oba spomenika iz hrastovega debla je izklesal Peter Jovanovič. Čipke - vedno lepo darilo Se vam pogosto dogaja, da ob nakupu darila za mamo, sestro, prijateljico, ali sodelavko ne veste, kaj kupiti ali pa dvomite o tem, da jim bo darilo, ki ste ga izbrali, všeč? Naj vam pomagamo z nasvetom - presenetite jih s čipkami in verjemite, zagotovo se jih bodo razveselile. Z izdelavo ročno klekljanih čipk in embalaže se ukvarja samostojna podjetnica Mateja Kuhar - Bizjak iz Medvod, ki Eravi, da se je s klekljanjem sprva ukvarjala samo ljubiteljsko, asneje pa je njen hobi prerasel v polno zaposlitev. Iz lanu izdeluje čudovite čipke, ki so vse narejene po avtorskih vzorcih. Kot smo že omenili, pa se gospa Mateja ukvarja tudi z izdelavo embalaže, ki jo sama oblikuje. Njena embalaža je praktična in natisnjena v treh jezikih, opremljena pa je lahko s suhim žigoma ali pa zapečatena. Gospa Mateja, ki jo boste v Medvodah našli na Ladji 1/B, kleklja tako imenovane samostojne ter všite čipke. Za darila so primerne vse vrste - tako samostojne čipke, kot tiste, ki so všite v najrazličnejše modne dodatke, na primer robčke, broške, šale, ali pa dekorativne predmete, kot so prti, zavese, brisače ali blazine, košarice za Kruh, slike... Poleg s klekljanjem in izdelavo embalaže, si gospa Mateja delovni čas zapolnjuje tudi z izdelavo najrazličnejših božičnih in velikonočnih okraskov, drobcenih daril za Valentinovo, voščilnic, razglednic, košaric, škatlic in drugih predmetov. Kot pravi sama, veliko posluje s trgovinami, ki prodajajo spominke in izdelke domače obrti. Sodeluje pa rudi s podjetji, ki se ukvarjajo s trženjem poslovnih daril. Če vas je vse, kar smo zapisali zgoraj, premamilo, pokličite gospo Matejo na telefon 061/613-490 in verjemite, njeni izdelki vam bodo všeč! tazpQ0? brezina pa se zaradi tresljajev na nadvozu poseda. Na obisku na Senici smo bili novinar Andrej Zalar, fotor-eporterka Tina Doki in komercialistka Pegi Berce. živahna športna dejavnost *'vah°r*na dejavnost je na Senici je «j-,na* O delu športnega društi precej društva nam Bernard povedal, da je štiri _ 'i ko je postal zelo živahen nej? Z' s'Ccr Pa je to danes eno najmoč-Uaii druš,cv- ImaJ° tudl ;u-min ko. U tc>avn()K°met, košarko. Imajo pa tudi c zaradi pomanjkanja denarja, da jim bo morda občina treba ^ pomagala, da jim pSJ0, ua Jim no morda oncma v h me pomagala, da jim ne bo Da več samim plačevati vseh stroški' ZuPar> je Silvu Bernardu svetoval, obrnejo na občinski svet. Sic. t,ru*,vu pa imajo tudi koles,nje. dre| zbora. Ta čas sicer tam MWE Šurc ustanavlja zbor, tako rf upam, da se bo situacija v smislu obrnila na bolje. • M-1 TEDEN , GLASBENE ŠOLE JESENIC* Jesenice - Petdesetletnico obstoja Glasbene šole Jesenic* |j šola že proslavila z več prireditvami. V tem tednu pa bo s« pomembnejših glasbenih nastopov. Sinoči so se v dvorani na Javorniku predstavile kom0 j, skupine in harmonikarski ter godalni orkester, danes, v tO ob 18. uri pa v Gledališču Toneta Čufarja nastopajo šestos° učenci, ki zaključujejo šolanje na nižji glasbeni stopnji- J01^ sredo, bo Glasbena šola odprla svoja vrata za obiskovalce-. £ ogled dela v Glasbeni šoli so povabili predšolske °,rfni; osnovnošolce, srednješolce, starše, občane Jesenic: Pf'?!Ue^ bodo lahko tudi muziciranju mladih instrumentalistrov. ob 17. uri pa bo v dvorani glasbene šole razgovor o glasbe šolstvu danes in v prihodnje. $ Prireditve ob jubileju se bodo zaključile v četrtek, 22. ^0yi ob 11. uri z otvoritvijo razstave o jubileju glasbene šole V *f$m graščini, zvečer, ob 19. uri pa bo slavnostni koncert v*Gle°a Toneta Čufarja. • L.M. Gabrijelčičeva noviteta VENATIO/LOV (1994) ZA TROBENTO SOLO J Škofja Loka - Potem ko je v Škofji Loki delujoči skla^jjj Marijan Gabrijclčič leta 1994 napisal in posvetil še eDO"\2 skladb Venatio/Lov mlademu trobetarju, takrat še UČ* | nižje glasbene šole Matjažu Križnarju, je bilo delo tok***J maj 1997) krstno izvedeno ob glasbenikovem priloznos nastopu ob otvoritvi likovne razstave kiparja Metoda l t(i> in oblikovni zahtevnosti. Ob nekaterih drugih bolj prik""' izvedenih delih kot ne, se je prav Gabrijclčičcvo de 1° ty izkazalo za zahteven prispevek v zakladnico slovenske Lj)l Delo pa je hkrati, kot je pred tem pokazala že njegova j j analiza v LR, "(...) Z uporabo značilnega in onomatOpO«*p vzorca triol (...)" izzvenela v vsem poznavanju in p(Ult ritma In melodije kot tipičnih značilnosti podobne, sicel pa zato učinkovite skladbe; hkrati pa je to tudi del sklad.i'^,/ (iabnjelčičeve kompo/ici]ske značilnosti zahtevnih m 0 ' • t, delih trobenta! M. kriznu se je tudi tokrat izkazal več kot zgolj veščega bralca Gabrijelčičeve novitete * Torek, 20. maja 1997 ZA DOM IN DRUŽINO 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Poskusimo Se mi Ajdovi zvitki s skuto |0 dag ajdove moke, 1 jajce Nadev: 20 dag skute, 1 jajce, 1 * kisle smetane, 4 dag drobtin, drobtine za zabelo. Moko poparimo s pol litra ^ele osoljene vode in ko se ?ekoliko ohladi, vgnetemo !aJce. Testo zvaljamo kot za *ekse, ga narežemo na kvante in na vsakega damo na sreda nadev. Robove tesno stisnemo. Zvitke dajemo v vrelo vodo in jih kuhamo 8 do *0 minut. Poberemo jih na Ko si zaželimo ajde Moda servirni krožnik in zabelimo s prepraženimi drobtinami. Nadev: V skledo damo skuto, jajce, smetano, drobtine in sol. Vse zmešamo in nato pustimo 10 minut počivati, da se drobtine lepo napojijo. -Ajdova krompirjeva mesta 3 srednje debeli krompirji, 11/2 l vode, 1 l ajdove moke, 2 do 3 llice ocvirkov. Krompir olupimo, operemo in zrežemo na kose. Denemo Sladica za danes Ajdova torta Testo: 8 rumenjakov, 5 žlic sladkorja, malo naribane "fnonine lupine, sneg iz 5 beljakov, ščepec soli, 15 dag Vdove moke, maslo za model. Poliv: 1/21 vina, 8 ilic sladkorja, malo cimeta, 2 do 3 klinčki. Rumenjake in sladkor penasto umešamo. Dodamo "fnonino lupino, izmenično trd sneg in moko. Sneg pred otepanjem solimo, da je trši. Testo denemo v pomaščen, jahko tudi z moko poprašen model za torte in spečemo. Ohlajeno torto napojimo s prelivom, ki ga pripravimo takole: V vino damo sladkor, klinčke in košček cimeta. Ogrevamo, da skoraj zavre. Odstavimo in ohladimo do tlačnega. Torta mora biti dobro ohlajena, ko jo nakapamo s tem polivom. i ljudem s preveliko u.Csno težo. ki nc aravje. Namenjena je , --a„0 te2o ki nc vedo, b]. naJ sc> Iu,'j° tega pro-u*Cn?a- tako da bi ga rešili res 'povito, na zdrav način in u"krat za vselej. Vsebina *nJ'Re ne obljublja čudežev, firedstavi ahko na tudi Ver>dar na jasen in vsakomur [^•umljiv način :ralcu, kako se postaven način, brez lakote Jn. Prcz predhodnega znanja !c ovadnih vaj znebi odvečnih J ogramov, doseže idealno lel<-'sno težo in na njej °?tanc, ob vsem tem pa Jkrepi telo, poveča odpor-JJJ organizma in tako tudi ^°čno i/holjša svoje počutje "t zdravstveno stanje. Vsebi ,a knjige je podana v eno* JjVnern m rea vsakemu bralcu 'sumljivem je/iku, ne gled. Ja njegovo izobrazbo lo je 11 tudi namen te knjige slrokovn:. /nanja itd. ie bodo dokazovala ob drugi priložnosti. Velik poudarek je na spremembi prehrambenih in pivskih navad (Čim več ivezega sadja in zelenjave, morskih rib in morskih sadežev, namesto svinjskega in govejega več perutninskega mesa z oznako "varovalno živilo" (ali podobno), več mlečnih izdelkov z 1,6% ali mani maščobe, čim več suhega saaja, orehov, lešnikov, sadnih sokov s 100-odstotnim sadnim deležem brez dodanega sladkorja, naravnim mineralnih vod, olivnega olja namesto navadnega itd.), skrbi za zadostno lahkotno telesno aktivnost, posebno pa je poudarjena skrb za nego kože obraza, telesa in lasišča, kar je v času hujšanja izrednega pomena. Zaradi naštetega in zaradi še mnogo drugih koristnih napotkov, ki jih knjiga vsebuje, bo gotovo zanimivo branje tako za pripadnice nežnejšega spola kot za moške bralce, nc glede na to, v katero starostno skupino sodijo. Cena knjige je 1.900 SIT + PIT stroški, bralci pa jo lahko naročijo vsak delavnik po telefonu 061/572-641 ali po pošti na naslov Dadi & Co!, d.o.o., Ulica bratov Uča-kar 74, 1000 Ljubljana. Ajdov pisan kruh / / ajdove moke, približno 1 l vrele vode, sol, 3 l bele moke, 1/2 kg zmletih rozičev, 1/2 l mleka, mlačna voda za mesenje, maščoba za pekač. Ajdovo moko prese-jemo v skledo. V sredini naredimo jamico, solimo in moko poparimo z vrelo vodo (solimo lahko kSr vodo). Premešamo, da se moka enakomerno navlaži. Ohladi naj se do mlačnega. Medtem postavimo kvaseč iz - -zdrobljenega kvasa, malo mlačne vode ali mleka, 2 do 3 žlice moke in žličke sladkorja. Ko vzide, zamesimo iz 2 1 bele moke in pol kvasa testo kot za bel kruh in ga damo vzhajat. Poparjeno ajdovo moko zamesimo z ostalim litrom bele moke in druge polovice kvasa v testo, ki ga tudi postavimo vzhajat. Oboje pokrijemo. Zmlete rožiče poparimo z vrelim mlekom in premešamo. Ko obojno testo vzide, razvaljamo najprej belega za prst na debelo. Na belo testo položimo razvaljano ajdovo in nanj namažemo rožiče. Zvijemo in položimo v pomaščen pekač, kjer naj se testo dvigne. Iz teh količin je kruha za 2 pekača. Pečemo eno uro v vroči pečici. Še boljša pa je za peko krušna peč. Rožiče lahko tudi opustimo. Ponekod jih nadomeste z mlačnimi ocvirki ali posamezne plasti testa namažejo le z mastjo. Malo več dela je, toda na mizi izgleda ta kruh kot potica, naravnost prazničen. Vojaški stil To je seveda moda za mlade. Vojaški "kamuflažni tisk", kot pravijo tem lisastim olivnozelenim, sivim irt črnim barvam na bombažu, je hvaležen za hojo, taborenje in sploh bivanje v naravi; mirno se usedeš kamorkoli na tla, v travo, pa se nič ne bo poznalo. Brezrokavnik naj ima seveda spredaj velike žepe. Zraven spada tudi olivno zelena športna torba ali nahrbtnik. Kratke bermuda hlačke se zapenjajo s pasom. Tudi drugi model v safari zeleni barvi, zelo uporabni "overall", ter čepica s senčnikom, močni čevlji in debele bombažne nogavice njih izraža svoj "military-stU". Takole smo odlično oblečene tudi za krajše pohode v hribe. 1 "W I ALOE VERA Darilo narave človeku v izdelkih ^ VJetJaLoc NEGOVALNA KOZMETIKA Z ALOE VERA ZA NEGO OBRAZA, TELESA, LASIŠČA IN ZA SONČENJE V današnjem članku se bomo posvetili koti na obrazu, saj je le-ta najbolj izpostavljena soncu, vetru, suhemu zraku... Na obrazu pa se tudi najhitreje poznajo znaki staranja (ohlapna in uvela koža, polna drobnih Žilic, rjavih ali belih peg, z več ali manj globokimi gubami). Vsem izdelkom iz skupine VERDALOE je skupen visok odstotek izredno kvulitetne aloie, rastlinske sestavine in odlično delovanje na kožo LJUBLJANA Petkovškovo nabrežje 43 (pri Zmajskem mostu) Telefon: 061/312-815, Delovni čas: 9. -19., sobota 9. -13. koži povzročili različni dejavniki. Učinkovito spodbuja delovanje naravnega kolagena v naši koži in koži vrača prožnost in napetost. Najpomembnejši učinek je na plast kože, ki se nahaja pod roženo plastjo, tu se tvorijo nove celice, ki se s pomočjo aloje hitreje obnavljajo, s tem pa se koža obnovi vse do vrhnje plasti. Med 11 različnih izdelkov za nego obraza sodijo tudi kreme za pomoč problematični koži (akne, ekcemi, alergije...), ki koži vrnejo njeno naravno ravnovesje. Določeni izdelki pa so namenjeni vzdrževanju zdrave kože, upočasnjuje staranje kože, zadržujejo Aloja deluje globinsko, to pomeni od znotraj navzven, prehaja preko vseh 7 plasti kože, jo vlago v koži ter preprečujejo nastanek problema-obnavlja in hrani. Redna uporaba izdelkov tične kože. VERDALOE stimuira naravni mehanizem ob- V trgovinah z izdelki VERDALOE vam bodo nove kože in istočasno popravlja škodo, ki so jo pravilno svetovali glede na tip kože in vaših želja. Zeliščna prodaja in drogerija "SIVKA- Frankovo naselje 68, Škofja Loka Del. čas: 9. - 19., sobota 9. - 12. O 064/631-714 Medi San Medicinski In ortopedski pripomočki Kidričeva 47a, Kranj, a 064/226-464 Del. čas: 8.-19, sobota 8 -12. Tržnica Radovljica Del. čas: 8. -19., sobota 8. Đ 064/714-020 13. 1 NAGRADNO VPRAŠANJE: i Naštejte imena vsaj 3 izdelkov VERDALOE za nego obraza! I Odgovore pošljite na Gorenjski glas s pripisom VERDALOE. Od prispelih od-I govorov bomo enega izžrebali, ostali pa gredo v skupni boben za končno žrebanje. S s g V prejšnji objavi je bila izžrebana Vika Krušec, Planina 6, 4000 Kranj, ki prevzame izdelke Verdaloe v trgovini ALOES MEDICO v Ljubljani. Simon Zima je pred šestdesetimi leti odkril Gorjansko jamo Kaj skriva malo poznano podzemlje Krnica, 20. maja - Pred šestdesetimi leti odkrita jama je zdaj zaprta z železno ograjo, ker so v preteklih letih obiskovalci iz nje odnesli številne "spominke." - Gorjanski jamarji so na raziskovanja odhajali od Kunavca. Blejsko društvo za raziskovanje jam je ta konec tedna - od petka do nedelje -v gostilni pri Kunavcu v Krnici pripravilo priložnostno razstavo, posvečeno šestdesetletnici odkritja Gorjanske ali Šimnove jame. Blejski jamarji so ob tem predstavili tudi jamarsko opremo, stare fotografije, minerale, fosile in vse drugo, kar so v šestih desetletjih našli v jami. Blejski jamarji so se, kot je povedal predsednik petind-vajsetčlanskega Društva za raziskovanje jam Bled Peter Vukotič, odločili, da razstavo postavijo prav v gostilno, od koder so se pred šestimi desetletji prvi blejski jamarji odpravljali na raziskovanje skrivnostnih globin. Obiskovalci, ki jih ni bilo malo, so tako lahko videli prikaz prereza več kot dva kilometra dolge jame, številne fotografije, minerale, fosile in jamarsko opremo. Ko se je Simon Zima tisto zimo pred šestdesetimi leti odpravil v gozd po drva, si je med počitkom prižgal pipo. Začuden je opazil, da se dim ne dviga, temveč da ga vleče navzdol. Takoj se mu je zazdelo, da bi to utegnilo biti zaradi temperaturne razlike - v jami je konstantna temperatura med sedmimi in osmimi stopinjami - in že naslednji dan se je skupaj s kolegi odpravil na raziskovanje jame, ki jo zdaj imenujejo Gorjansko, po Simonu, ki jo je odkril, pa tudi Šimnova jama. Simon Zima je bil leta 1943 ubit kot talec • "Blejski oziroma gorjanski jamarji so bili za tiste časa, pred šestdesetimi leti, zelo napredni in delavni. Takšni smo pravzaprav še danes," pravi jamarskega društva Peter Vukotič. "Prav veliko turistov v jami še ni bilo. Bolj kot ne je obljudena z nami, jamarji," je povedal Peter Vukotič. "Vhod v jamo je tudi fizično zaprt z rešetkami, ker so številni naključni obiskovalci lomili in iz jame odnašali kapnike ter povzročali škodo. Te tri dni, kar traja razstava, vse zainteresirane z veseljem peljemo v jamo s svojo opremo, sicer pa se tisti, ki želijo obiskati jamo, lahko dogovorijo z nami, jamarji, ki se vsako sredo dobivamo ob osmih zvečer v hotelu Lovec. Za kakršenkoli masovni obisk pa jama tako ali tako ni primerna." Razstava, ki jo je bilo moč videti ta konec tedna pri Kunavcu, se že jutri seli v hotel Astorija na Bled, za tem pa bo do konca junija na ogled v Bolnišnici Jesenice. Sicer pa si blejski jamarji želijo, da bi imeli prostor, kjer bi bila zbirka ves čas na voljo vsem tistim, ki bi si jo želeli ogledati. • M.A. Nov asfalt skozi Podbrezje - Podbrezje, 16. maja - Še v tem tednu bodo delavci kranjskega cestnega podjetja končali asfaltiranje pol kilometra prenovljenega cestišča skozi vas Podbrezje. Tam so že prejšnji mesec uredili pločnik, ki so si ga zaradi večje varnosti želeli predvsem pešci. Kot je povedal delovodja Ivan Ftc, so pred tem v dveh tednih zvozili kar 4 tisoč ton grobega asfalta na dvokilometrskt odsek od Podbrezij skozi Gobovce do Podnarta, kjer so razširili nekaj ovinkov in uredili odvodnjavanje. Tam bodo konec tedna polagali še fini asfalt, zato bo na tej cesti od petka do nedelje popolna zapora prometa. Prenovo ceste, kije bila prej tudi zaradi obremenitev s tovornim prometom zelo slaba, financira družba za državne ceste. • S. Saje Občina Cerklje je praznovala Prvi praznik v duhu zdravice 16. maja je občina Cerklje prvič uradno praznovala svoj občinski praznik. Minil je v znamenju pesmi' nost, ob kateri se lahko občina oddolži svojim zaslužnim možem in ženam. Tudi tokrat je bilo tako. Dva moža sta Cerklje, 17. maja - Ko so lani v tem času občinski svetniki tehtali datume praznovanja, so se odločili za pomladni termin, češ da je primernejši za slavje od jesenskega. Toda na sobotni osrednji občinski prireditvi je sprva slabo kazalo: dvorana vaškega kulturnega doma se je dodobra napolnila šele, ko je proslava že tekla. Tedaj so se namreč občani usuli od šmarnic. Slovesnosti, kakršno je bilo pred poldrugim letom praznovanje okrogle obletnice rojstva skladatelja Davorina Jenka, očitno ni mogoče zlahka ponoviti. Tedaj je bila šolska telovadnica komaj dovolj prostorna za vse, ki so želeli prisluhniti žlahtni pesmi. Omenjena prireditev je bila novembra. Tudi 16. maj je povezan z istim znamenitim rojakom, čeprav ni njegov rojstni dan in ne dan smrti (tedaj menda umetniki postanejo nesmrtni), pač pa je tega dne mladi skladatelj na Duna- Župan Franc Čebulj je izročil nagradi Jožu Ježu in Jožetu Varlu. ju uglasbil besedilo Simona Jenka Naprej zastava slave, ki je pozneje za nekaj časa postala slovenska himna. S to narodno prebudniško pesmijo je Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka tudi začel sobotno slovesnost. Nato je predsednik občinskega sveta Miha Zevnik kratko spregovoril o občini, ki se je po dobrih dveh letih že kar uspešno postavila na noge. Občinski prazniki so prilož- dobila priznanji za povsem različna dosežka: domačin Joža Jež je za dolgoletno navijanje cerkvene ure in & prej tudi zvonjenje prejel le' tošnjo občinsko nagrado! Kranjčan Jože Vari, nekdanjj učitelj v cerkljanski osnovn1 šoli in dolgoletni mentor šolskega glasila Odmevi izpod Krvavca (ravno jutri obhajaj0 40-letnico izhajanja), pa listin0 častnega občana. Nagradi J6 izročil župan Franc Čebul]' Nagrajencema in prazniku v čast so spet ubrano zapeli pcV' ci v komornem zboru, ki praV tako nosi ime Davorina Jenka* pod vodstvom zborovodje J°' žefa Močnika. Občinstvo s° navdušili z več kot ducatom slovenskih zdravic, saj je taks* na' pesem v navadi ob vsaki*" nem praznovanju, torej pn tudi občinskmu prazniku. D.Z.Žlebir, foto: Tina Doki iti* Gostinci menijo, da je tobačni zakon neživljenjski Jeseniški gostinci na ustavno sodišče Jesenice, 19. maja • Od 19. maja do konca meseca morajo inšpektorji po tobačnem zakonu pregledati vse gostinske lokale. Jeseniški in kranjskogorski gostinci bodo sprožili ustavni spor zaradi dvoumnosti v zakonu, tudi zato, ker zakon ne dovoljuje lokalov le za nekadilce, natakarji pa po zakonu lahko odklonijo strežbo v kadilskih prostorih. Tobačni zakon zahteva, da morajo vsi gostinski lokali, ki nudijo prehrano - restavracije, gostilne, gostišča, okrepčevalnice, kavarne - fizično ločiti in vidno označiti prostore za kadilce. Na podlagi tolmačenja Ministrstva za zdravstvo mora biti prostor fizično ločen, torej popolnoma ločen, pregra-jen od prostora za nekadilce. Zakon sicer v 16. členu samo določa, da mora biti prostor ločen za kadilce in nekadilce, vendar imajo zdravstveni inšpektorji navodila Ministrstva za zdravstvo, da morajo točno upoštevati fizično ločitev prostora. Pomeni: ni dovolj le cvetlični lonček ali vrvica, ampak stena in vrata. 19. maja so inšpektorji že odšli na teren, saj morajo do konca meseca pregledati vse gostinske obrate. Za kršitev bodo gostinca kaznovali z 250 tisoč tolarji, če pa zalotijo v prostoru za nekadilce gosta s prižgano cigareto, bo kaznovan tudi gost: s 5 tisoč tolarjev. Gostinci trdijo, da je tolmačenje o taki ločitvi prostorov neživljenjsko, saj nekatere prostore zaradi majhnosti in notranje opreme fizično, s steno in vrati, sploh ni mogoče ločiti. Območna obrtna zbornica Jesenice je že prejšnji teden pozvala vse gostince, ki imajo težave s pregradit-vijo prostora, naj nemudoma oddajo priporočeno vlogo z obrazložitvijo svojega probema republiškemu zdravstvenemu inšpektoratu Ljubljana. Gostinec, ki ga bo v teh dneh zdravstveni inšpektor kontroliral,, bo tako dokazal, da želi rešiti svoj problem v skladu z zakonom. Jeseniški in kranjskogorski gostinci so se zbrali na gostinskem zboru in sklenili, da bodo zahtevali preučitev zakonitosti 16. in 18. člena tobačnega zakona. Prvi člen namreč pravi, da morajo biti prostori samo ločeni, nič fizično, 18. člen člen pa, da delavec lahko odkloni, da bo delal v prostorih za kadilce. Se pravi: natakar lahko svojemu šefu prepove, da ga razporedi v "rajon", kjer kadijo... In naprejj tistim gostincem, ki so želeli imet' lokale le za nekadilce, tega zakon ne omogoča. Le zakaj si gostinec ne more sam izbrati, da ne bi imel lokala sa',l° | za nekadilce? Jeseniški in kranjsko* gorski gostinci bodo zaradi takih določil najeli odvetnika in sprožili ustavni spor. A to še ni vse: ločeni morajo biti tudi gostinski vrtovi, ti pa lahko le z vrvico. Prav zdaj je začel veljati Še zakon o zagotavljanju minimalnih pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti, kar tudi pomeni, da so morah gostinski obrati do 18. maja letos uskladiti naziv lokala, napisno tablo in ponudbo, ki jo imajo registrirano. Po tem zakonu v Sloveniji med drugim ne sme biti pred lokali s hrano nobenih tabel z napisom bife, grih* bar, ampak pred temi samo table 1 napisom - okrepčevalnica. • D. SeaeJ Pred začetkom turistične sezone v Pred poletjem je Crnava spet jezero Skoraj leto dni je bila ob hotelih Bor in Hrib v Preddvoru samo prazna kotanja. Preddvor, 20. maja • Spočetka je bila blatna mlakuža, ko pa so odvozili več tisoč kubikov mulja in z njim pognojili preddvorske njive, se je skozi izsušeno kotanjo vil le tanek trak potoka Bistrica. Medtem so strokovnjaki obnavljali pregrado, ki je bila kriva, da so jezero lani julija sploh izpraznili. Skozi betonski jez je namreč začela pronicati voda, zato so se v Preddvoru bali, da bo ob večjem nalivu popustd, voda z muljem pa bo zalila naselje Hrib pod jezom. Strah pred stoletnimi vodami jim je narekoval obnovo jezu, pre-dtem pa je bilo treba umetno jezero (v Preddvoru je od leta 1959) izpustiti. Preddvor je bil eno samo sezono brez jezera. Še dobro, kajti o njegovi usodi so se pogajali kar trije financerji: občina Preddvor, Živila, ki so glavni dejavnik turizma v tem kraju, in drŽava, torej ministrstvo za okolje in prostor. Kar hitro si našli skupni jezik in si razdelili stroške sanacije, saj je bilo zlasti prvima dvema veliko do tega, da Preddvor z jezerom spet dobi svojo staro podobo. Novozgrajeni sifonski jez bo zdržal tudi stoletne vode, so prepričani v Preddvoru, saj s posebnimi i/pus ti sam regulira gladino, kadai narava pretirava z vodo. Da to drži, so se prepričali na Bavarskem, kjer so si na reki Lech ogledali akumulacijsko jezero s takšno zajezitvijo. S sanacijo jezu pa Črnava še ni dokončno urejena. Občina se je namreč že na začetku zavezala, da bo drugače poskrbela za kanalizacijo iz Nove vasi, ki je bila prej speljana v iezero, temeljito pa se bodo lotili tudi siceršnjega ureditvenega načrta za jezero in okolico. Ena od rešitev, ki jo napovedujejo za Erihodnost, je tudi nova cesta, i naj bi se izognila naselja Hrib. Promet zlasti ob sobotah, ko je ob Črnavi veliko porok, zelo moti prebivalec. l fpamo, d.i so minulo st ^ ko se je ob jezeru spel pi,,(K ,|i veliko mladih parov, /M"l^o na eno oko, veseli, da 1 sedaj varno jezeio in oko , ki jo te veselje pogledat' D.Z. Zlcbir Foto: lina l>°* Radovljica živi od turizma, turizma in izobraževanja Mesto s kulturno in zgodovinsko tradicijo ostaja središče Dežele Radovljica, središče Dežele, upravno središče krajev, ki so do nove lokalne samourpave sodili v bivšo, večjo občino Radovljica, Linhartovo mesto, mesto šol in kulture. fetovljica, 20. maja - Bliža- li a se P°,etJe Je tudi v Radovljico že privabilo prve fiste. Mesto z živahnim J,r»poni privlači tako tiste, ki *;..ZenJ° miru, oddiha in po- čitka s sprehodi po prijetni Jjolici, kot tudi tiste, ki ki jim to VSC^ *'v'JenJe v živahnem estu, ki ga zaznamujeta (Jr??en»> trgovina in vse bolj in *• ^tev''ne izobraževalne ^stitucije, tako da Radovljice vedno ostaja sodobno, petno in moderno mesto. Ts*o kulture Mov e do nedavnega je ime »vljice ponesel v Sloveni-{' Pa tudi zunaj meja države temVal stare 8iasbe- K1Jub ser h da se sam festival letos ^" drugam, to ne pomeni, da bi* u8^0 P°'eti ostalo prazno, ! 2 kulturnega dogajanja, saj čalni Društva prijateljev stare glasbe tudi za letošnje poletje načrtuje niz zanimivih koncertov odlične stare glasbe. Z na novo obnovljeno Linhartovo dvorano je v mestu znova zaživela gledališka dejavnost, srce kulturnega dogajanja pa še vedno ostaja radovljiška knjižnica, ki nosi ime prav v Radovljici rojenega utemeljitelja slovenskega gledališča Antona Tomaža Linharta. Ob tem seveda ne gre pozabiti dejavnega radovljiškega muzeja in številnih manjših galerij ki skupaj z vse bolj urejenim starim delom mesta dajejo Radovjici svojevrsten pečat. Radovljica, nesporno središče Dežele. Radovljica je postala trg že pred letom 1320 in prerasla v 'Kesto pb koncu sedemdesetih let 15. stoletja. Meščansko aselbino so načrtno ustanovili ortenburški grofje približ-0 sredi svojega zemljiškega gospostva in na pomolu <*vske terase blizu prvotne vasi Radovljica, ki se po n?osu imena na trg imenuje kot Predtrg. Nastala je PHbližno petindvajset kilometrov oddaljena od najbližjega jlesta Kranja na zadnjem večjem ravninskem območju, v e*eli, pred ozkimi dolinami in sredogorskimi planotami $?rskega sveta, z Julijskimi Alpami na zahodu in ^Qravankamu na severu. Ortenburžani so videli v ^anovitvi in nastanku nove meščanske naselbine gospodske in fiskalne koristi ter sredstvo za utrditev organizir-aJ}°sti svojega zemljiškega gospostva, tako Ferdo Gestrin v *ndo»l)iškcm zborniku. /o studio iercerjeva 18, Radovljica tel: 715 600 NOVO Mesto šol Se malo in v centru Radovljice bo stala nova srednja gostinska šola, ki bo ob pred kratkim prenovljeni Srednji ekonomsko turistični šoli - o izjemno uspešnih dijakih, ki prihajajo od tam, smo tudi v Gorenjskem glasu že pisali - v Radovljico privabila številne mlade, ambiciozne ljudi. Ob tem se številni izobražujejo tudi v vse bolj zanimivih programih Ljudske univerze, ki ima prav tako kot radovljiška glasbena šola prostore v stari radovljiški Graščini. Mesto trgovine Radovljico že dolga stoletja. Kot poročajo pisni viri, je tržna naselbina Radovljica nastala še pred letom 1320, ob koncu 15. stoletja pa je prerasla v mesto. Trg je zrasel na strateško zelo ugodnem, vendar nekaj kilometrov od takratne dežele ceste oddaljenem kraju, kar je večkrat sicer negativno vplivalo na trgovinski promet, kljub temu pa Radovljica že od vsega začetka ni bila brez pomembnih prometnih poti. Prav te so bile najpomembnejše za hiter razvoj trgovine v mestu, tako pomembne za KOLO Z NASLONOM NO S0LARIJ ERG0LINE 400 SUPER P0VVER NOVO RAZLIČNI PROGRAMI HUJSANJA TER OBLIKOVANJA VAŠEGA TELESCKA ■ LIMFNA DRENAŽA ■ VODNA MASAŽA ■ TELOVADBA - LADY FITNES ■ MERITEV MIŠIČNE MASE, MAŠČOBE TER VODE V TELESU tiste, ki v Radovljici živijo, Trgovine, majhne in kot one druge, ki se tam velike, prav gotovo po- ustavijo na zasebnih ali pomembno zaznamujejo slovnih poteh. Čeprav so tržani oziroma meščani del življenjskih osnov Črpali iz zemljiške posesti (njive, travniki in pašniki), je naselbina ob relativnem razvoju trgovine od 14. stoleta dalje dobivala in imela ves ta čas in tudi še pozneje vlogo lokalnega tržišča. Pogojevali in potrebovali sta ga glede na predgorski svet sorazmerno gosta naseljenost območja v razvejani zemljiško gospodarstveni in cerkveni organizaciji, še posebej pa maglo razvijajoče se fužinarstvo v mnogih krajih Doline in ob vznožju Jelovice. Lokalnemu tržišču so prvenstveno služile tudi poklicne obrti v naselbini, ki so bile kar razv-novrstne, vendar le z majhnim Številom mojstrov, v Radovljiškem zborniku piše Ferdo Gestrin. Računovodsko finančne storitve Darja Kavalar, s.p. Šercerjeva ulica 18, 4240 RADOVLJICA Del. čas: od 7. do 15. ure Inf. po tel.: 714-809 BUTIK GALA Kranjska cesta 4, RADOVLJICA Tel.: 714-182 Del. čas: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Prodaja ženskega, moškega in otroškega perila ter kopalk TDIUMPH. BISTRO VOLČJI HRIB Gradnikova 91 A 4240 RADOVLJICA vam nudi veliko izbiro malic v dopoldanskem in popoldanskem času. l*\formacije po tel.: 710 053 na ime Helena Cotelj. PEKACNA - TRGOVINA in Slana in TRohia fieAc 4240 Radovljica Kranjska cesta 15 tel.:06t/715 191 RC ODPRTO: od 6. do 22. ure, nedelja I prazniki od 7. do 22. ure 'prodaja sme?a kruha in peciva iz lastne pekarne 'odlične torte in kremne rezine *vseh vrst sladoleda, napitkov in pijač "topli sendviči VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED razpisuje naslednja prosta delovna mesta: PREDAVATELJEV VIŠJE ŠOLE ZA PREDMET: - STROKOVNA TERMINOLOGIJA V TUJEM JEZIKU - ANGLEŠKI JEZIK za nedoločen čas s polnim delovnim časom - STROKOVNA TERMINOLOGIJA V TUJEM JEZIKU - NEMŠKI JEZIK za nedoločen čas s polnim delovnim časom - STROKOVNA TERMINOLOGIJA V TUJEM JEZIKU - ITALIJANSKI JEZIK za nedoločen čas s polnim delovnim časom - STREŽBA Z ORGANIZACIJO DELA za nedoločen čas s polnim delovnim časom - PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom - POSLOVNO SPORAZUMEVANJE IN VODENJE za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom - EKONOMIKA IN MENEDŽMENT PODJETIJ za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom - PRAVNI IN TEHNIČNI PREDPISI za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom - EKONOMIKA TURIZMA za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom - TRŽENJE V GOSTINSTVU IN TURIZMU za nedoločen čas s polnim delovnim časom z dopolnjevanjem obveznosti na SETS Radovljica - POSLOVNA INFORMATIKA IN STATISTIKA za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom - POSLOVANJE GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH PODJETIJ za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom - NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom - GASTRONOMIJA za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom - KAKOVOST HRANE IN PIJAČ za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom - TURISTIČNA GEOGRAFIJA za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom - DOPOLNILNE TURISTIČNE DEJAVNOSTI za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom - OSNOVE KUHARST\A Z GASTRONOMIJO za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom - OSNOVE STREŽBE za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom. INŠTRUKTORJA VIŠJE ŠOLE ZA PREDMET - DOPOLNILNE DEJAVNOSTI za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom ter vzgojno-izobraže-valnimi programi, za katere šola izobražuje, določene pogoje. Začetek dela za vsa razpisana mesta je 1. 9. 1997. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled, 4240 Radovljica, Gorenjska 13. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. IMATE^BOLECE IN UTRUJENE NOGE? Z NOGAVICAMI VEN0TRAIN VENOTRAIN Kurativne jn postoperativne nogavice (namesto povojev) X dokolenke X nogavice do dimelj X hlačne nogavice I 7 \ i 7 [ 9 7,5 \ f .......U. 11,9 1 12 \\ , 17,5 ) t PRODAJA: MEDISAN KRANJ, Kidričeva 41 a ORTANA RADOVLJICA, Gorenjska c.31 PRENOVA BLED, Ljubljanska 3 OTPTepimo, Titova 112, Jesenice i§ alpina y§ 50 let športa in mode Alpina, tovarna obutne Žiri proslavlja letos 50-letnico svojega obstoja. Ob tem pomembnem jubileju vas vabimo, da nas obiščete ob MIH" ODPRTIJ! \MI ALPEE v petek, 23. maja, od 8. do 13. ure Prijazni in strokovno usposobljeni vodniki vas bodo popeljali skozi proizvodnjo te naše uspešne tovarne obutve in odgovarjali na vaša vprašanja. Večje organizirane skupine prosimo, da obisk sporočite po tel.: 064/691-461, interna 201. Ob tej priložnosti si boste lahko v Žireh ogledali Čevljarski, čipkarski in muzej NOB. Pričakujejo vas tudi prodajalci vseh treh Alpininih prodajaln v Žireh, med njimi tudi industrijska. Vključili se boste lahko v nagradno igro Alpine ob našem jubileju. Veseli bomo vašega obiska. Uprava in delavci Alpine 22.5. bomo odprli Ulica M. Vadnova 19, KRANJ (bivši mini metro) 'VELIKA IZPIRA 'TAKO NIZKIH CEN NI NIKJER Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj Kidričeva 49, 4000 Kranj RAZPISUJE PROSTA MESTA ZA SPREJEM OTROK V VRTCE PRI OSNOVNIH ŠOLAH ZA NOVO ŠOLSKO LETO 1997/98 OŠ Franceta Prešerna - vrtec na Kokrici OŠ Predoslje - vrtec v Predosljah, OŠ Simon Jenko - vrtec pri osnovni šoli in vrtec na Primskovem OŠ Lucijana Seljaka - vrtec Žabnica, vrtec Besnica, vrtec Orehek in vrtec Mavčiče DNEVNI PROGRAM ZA OTROKE OD 3 LET DO VSTOPA V ŠOLO OŠ Davorina Jenka Cerklje - vrtec Cerklje, vrtec Zalog DNEVNI PROGRAM ZA OTROKE OD 3 LET DO VSTOPA V ŠOLO KRAJŠE PROGAME ZA OTROKE OD 5 LET DO VSTOPA V ŠOLO Otroke je mogoče vpisati v posameznih vrtcih od 20. 5. 1997 do 30. 5. 1997 vsak dan od 8. do 15. ure. Dobri izleti v maju, najlepšem mesecu Na prve briške češnje To soboto, 24. maja, Vas vabimo na Glasov izlet po avstrijski Koroški V sodelovanju z mestom Celovec in Posojilnico Bank Borovlje pripravljamo res pester izlet: ogled delelne razstave z naslovom "Vse je lov....", ki je bila v petek predstavljena v barvnem snopiču Gorenjskega glasa o Borovljah. Zatem bo sprehod po Celovcu, vofnja z ladjo po Vrbskem jezeru do Otoka - Maria Woerth. Seveda bo nekaj časa tudi za sobotne nakupe: postanek bo v Strugi pri Šparovcu, kjer boste "fasengo" lahko nalolili v prtljainik avtobusa. V avtobusu ALPETOURJA POTOVALNE AGENCIJE Kranj je za sobotno rajio po avstrijskem Koroškem na razpolago še nekaj sedetev. Drugi letošnji Glasov izlet pod Veliki Klek /Grossglock-ner/, najvišjo avstrijsko goro, do ledenika Pastirica na 2548 metrov, boprihodnjo sredo, 28. maja. Avtobus bo Zgodaj zjutraj odpeljal iz Škofje Loke, s postanki v Kranju, Radovljici, Lescah, Žirovnici in na Jesenicah; voinje je skupaj 500 kilometrov, povratek pozno zvečer v obratnem voznem redu kot zjutraj. Prispevek k stroškom znaša 3.800 tolarjev (kar velja izključno za naročnike Gorenjskega glasa in druiinske člane); za ostale 700 tolarjev več. Morje sicer še nima 20 stopinj Celzija, a se v njem nekateri te kopajo. Za vse, ki jim mrzla morska voda ne ugaja, je ob slovenski obali dovolj pokritih plavalnih bazenov z morsko vodo in vabimo vas na kopalni izlet v Fieso naslednji, torej zadnji majski petek, 30. maja. Poleg kopanja v bazenu hotela Barbara in večerje v hotelu Fiesa - po večerji bo zabava s plesom - bomo pripravili ogled znamenitosti Pirana, pa še kakšno izletniško presenečenje. Za prevoz bo poskrbelo prevozniško podjetje JEREB, d.o.o. Avtobus bo rajio začel v Radovljici, "uradni start" bo v Kranju, z majčknim ovinkom preko Škofje Loke. Izletniki lahko počakate tudi v Medvodah. Pozno zvečer bo avtobus peljal v obratni smeri. Prispevek k stroškom: 3.100 tolarji (naročniki in družinski člani); ostali 3.800 SIT %> mlade "bralke in bralce do 15. leta samo 2.100 tolarjev! Ste te poskusili letošnje češnje? Naprodaj so te, ampv* so nekam zelo vodene in brez okusa Pa še zelo drage so povrh. Prave prve češnje so lahko le iz Goriških Bm domovine češenj in dobrega vina. Zaradi pozebe bo leto* češenj sicer le za vzorec, bodo pa. Kot smo napovedo!1 lani ob Martinu, bomo bralke in bralce Gorenjske^ glasa popeljali na pokušino briških vin in na prve briš*e češnje, kar se bo zgodilo le naslednji petek, 30. majo-Izletniška smer: Kozana v Goriških Brdih, Kmetiji1 Prinčič /kjer pridelujejo vrhunska vina, nad katerimi n bil navdušen tudi ameriški veleposlanik Victor Joc^' ovich/. V Brda se bomo peljali z avtobusom ALP". TO U RJA POTOVALNE AGENCIJE KRANJ. Pj Prinčičevih bo motno kupiti kakšen kilogramče11 češenj, zlasti pa vino, belo ali rdeče, v buteljkah ahIt lastno posodo. Strošek izleta: 2.500 tolarjev (kar velf samo za naročnike Gorenjskega glasa in drutir*5*1 člane), oziroma tisoč tolarjev več za nenaročnike. Informacije in prijave tako kot vsakič za Glasove izlet0' po telefonu 064/ 223 - 444 (malooglasna slu'M Gorenjskega glasa) ali 064/ 223 - /// (tajniW°. Gorenjskega glasa). Na avtobusnih izletih je vozni r(t* sestavljen tako, da so motni vmesni postanki običajnih avtobusnih postajališčih in lahko ob prij0^1 za izlet navedete tudi, kje bi teleti počakati prevozm* na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebu0 plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta ■ verjam*' mo, da so Vaše prijave zanesljive. Za prijetno počutje bralk in bralcev Gorenjskega glas' na Glasovih izletih v letu 1997 odlično poskrbita: PIVOVARNA UNION AR Wtbi! Sedaj lahko poskrbite za svojo varnost in za varnost svoieaa imetja! Obiščite 6. slovenski sejem izdelkov in storitev za varovanje objektov, premoženja in os/eb, z mednarodno udeležbo* Naslednja priložnost za to se vam bo ponudila šele čez dve leti u / Varuhi zavetja... / v SEJEM VAROVANJE-SEi 5. do 23.5.1997 od 10. do 18. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani umu*«'«** 59 AVTOMOBILSKI TRG 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Nt. CITROEN BERLINGO 1.8 D AVTOMOBILSKO MANEKENSTVO tLo.t. . . __1 i—r—--b--—:—i-m-;-1 ima 1,8 litra gibne prostor risanje meja med avtomobilskimi kategorijami se na-'»Ijuje. Po ofenzivi fn°prostorskih avtomobilov, f *daj v modi še kombinacij lahkimi dostavniki in Jbnimi avtomobili. Po takš-°t receptu dveh avtomobila." v enem, so pri francoskem Mroenu zasnovali svoje novo No berlingo. Lprtingovo ime prihaja iz talijanske besede berlingozo, P*or so včasih poimenovali [JePermintove bonbone v po-rjji embalaži. Berlingova ^balaža, oziroma karoserija ,a je povsem nekaj drugega, do nedavnega so bili dos-j^niki berlingovega razreda pajni osebni avtomobili s Rezano streho za prvimi rati in bolj ali manj posreče-r° dodanim tovornim prostor-' 8« Pogosto precej škatlaste °blike. Citroen berlingo je sodoben mešanec med osebnim in dostavnim avtomobilom. kubične metre velik in dobro tudi pripenjalnik za tovorne obložen tovorni prostor. Vanj liste in druge dokumente. ima 1,8 litra gibne prostornine in razvija 60 konjakih moči. zaloga motorne moči zadošča, da se berlingo ne upeha, ko je v njegovem zadku težji tovor, hkrati pa je premalo za hitro vozno po avtocesti. Tovarna sicer obljublja hitrost 135 kilometrov na uro, ki pa jo avtomobil doseže z opaznim naprezanjem in občutnim motornim hrupom. Pri tem ne gre prezreti, da je berlingo pravi deizelski varčnež, kajti tudi pri polni obremenitvi je motorju zadostovalo nekaj kapelj čez sedem litrov plinskega olja na 100 kilometov. In zaradi vsega je berlingo, uporaben in med svojimi dostavnimi konkurenti že kar manekenski avtomobil, prostornost in okretnost pa mu samo še povečujeta število pozitivnih točk. Na cesti: Ssang Yong Korando Korejska terenska ofenziva Južnokorejski avtomobilski proizvajalec Ssang Yong, ki je na domačem trgu znan predvsem po izdelavi terenskih in gospodarskih vozil, je predstavil nov terenski avtomobil korando, ki ga bodo med prvimi v Evropi po cestah in brezpotjih lahko zapodili slovenski kupci. Ssang Yong v Sloveniji ni neznano ime, čeprav je potrebno priznati, da zastopnik Industrijaimport z dosedanjimi modeli K4, K5 in familv ni imel pretiranega uspeha. Po predlanskim novem luksuznem terencu musso, novi korando torej prihaja v pravem času. +++ob///(a ++prostornost ^uporabnost/—slaboten jnofor -stranska pregledni -skromna serijska °Prema I |ikBerhngova karoserijska ob-E** dokazuje, da so časi zdaj ^gačni. Karoserijski robovi o ,2llkani na okroglo, sprednji v Je nekoliko višji, veliko ji !ir(^ransko steklo in v zadn-Dn P0tlaljšana streha pa sta j^Polnoma zabrisala ločnico P*1 potniškim in tovornim ae'om. " Še najbolj nevpadljiv je mogoče naložiti od 475 do 800 kilogramov tovora, odvisno od izvedbe. Še bolj avtomobil preseneča s prijetno notranjostjo. Pri izvedbi z zaprtim tovornim prostorom sta sedeža samo dva. Sovoznikov žal nima vzdolžnega pomika, pa tudi voznikov boleha za prekratko odmerjeno razdaljo od volans-kega obroča, kar je sicer nasploh hiba tovrstnih avtomobilov. Zato pa je desni sedež mogoče preprosto zložiti v delovno ali obedno mizico, v odprtini pa je tudi velik in uporaben predal. Nasploh v Instrumentna plošča je sodobna in pregledna, po obliki pa zdo spominja na tisto, ki jo ima Citroenov enoprostorski avtomobil evasion. Pri osnovni izvedbi je oprema sicer nekoliko spartanska, saj voznik pogreša predvsem osrednjo ključavnico, serijsko pa berlingu pripada volanski ser-voojačevalnik. CENA do registracije: 1.714.000 SIT (Citroen Slovenija, Koper) Berlingu za pogon služita dva dizelska in bencinski mo-vrata, ki zapirajo do 3 nih prostorov, posebnost pa je tor. Šibkejši med dizelskima TEHNIČNI PODATKI: dostavno vozilo, 3 vrata, dva sedeža. Motor.dizelski, štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1769 cem, 44 kW/60 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4108 mm, š. 1690 mm, v. 1802 mm, medosna razdalja 2690 mm, prostornina tovornega prostora 30001. Najvišja hitrost: 135 km/h (tovarna), 133 km/h (test). Poraba goriva na testu: 7,11. kril Iingov zadm' de1, ^er S° bcr,in8u ne manfi* odlagal • M. Gregorič Novinec je 433 centimetrov dolg, robusten in dovolj zanimivo oblikovan terenski avto, ki tako po merah kot po lastnostih sodi med večje predstavnike svojega razreda, po drugi strani pa ima karoserija samo 3 vrata, kar je sicer bolj običajno za manjše terence. Najbolj vpadljiv je sprednji del avtomobila, kjer na izbočenih blatnikih prevladujeta velika smerna kazalca, ter zajetna maska hladilnika z vgrajenima žarometoma. Notranjost je naravnana k prostornosti in prestižu, opazne so obloge z vzorcem lesa, precej pa je tudi serijske oprem, v katero je poleg elektrike za pogon stekel, ogledal in radijske antene, vključena tudi varnostna zračna vreča za voznika, vse skupaj pa ponujajo za 42.900 nemških mark. Koranda poganja Mercedes-Benzov 2,9-litrski petvaljni dizelski motor z 98 konjskimi močmi, kmalu bo na voljo tudi različica s turbinskim polnilnikom, ponujali pa bodo tudi izvedbo s 3,2-litrskim šestvaljnim bencinskim motorjem, ki ga prav tako prispeva Mercedes-Benz. Tovarna, kjer ima nemški koncem tudi nekaj svojih delnic, načrtuje, da bodo prihodnje leto ponudili tudi koranda s platneno streho, pred kratkim pa jim je Mercedes-Benz prodal licenco za izdelavo gospodarskega vozila na osnovi njihovega modela MB 100. • M.G. °VOfni del: 3 kubične metre prostora in prilagodljivost Potniški del: sovoznikov sedež je lahko tudi pripravna mizica. AVT0HIŠA MAGISTER Radovljica tel.:064/715-256 ® fax:064/715-l90 PRODAJA VOZIL POOBLAŠČENI SERVIS ORIGINALNI DELI DODATNA OPREMA ^TROEN . AVT0 K) VAM ZLEZE POD KOŽO Daewoo pod evropskim drobnogledom Južnokorejska avtomobilska tovarna Daewoo, ki se pospešeno pripravlja na začetek prodaje svojih treh novih avtomobilov, je naletel na nemilost evropskih avtomobilskih proizvajalcev. Ti so namreč pri mednarodnem trgovskem združenju protestirali zaradi brezcarinskega uvoza več tisoč avtomobilov nexia v Romunijo. Daevvoo je namreč kupil nekdanjo romunsko avtomobilsko tovarno Automobile Craiova, kjer so izdelovali avtomobile oltena, tam pa naj bi sestavljali avtomobile model nexia. Evropske proizvajalce je zbodlo to, da je Daevvoo preko Slovenije v Romunijo brez carine uvozi večje število že sestavljenih avtomobilov, s čimer naj bi nelojalno konkuriral drugim avtomobilskim znamkam. Kakšni bodo ukrepi, še ni znano, vsaka podobnost s podobnimi načini avtomobilskega trgovanja v bivši Jugoslaviji, pa je povsem naključna • M.G. NOVI OBRAZ ŠKODE DNEVI ODPRTIH VRAT 23., 24. IN 25.5.1997 INTEGRAL JESENICE d d Titova 6, 4270 Jesenice telefon 064/861-175 faks 064/861 175 Volksvvagen Group Nov Fiatov sistem za vbrizg goriva vi BMVV serije 3 zamuja b riK' ^Poroć:,i<) " nemškega BMVV ja, bo njihov novi model Prve t rji?tno M;| vol|n '"koliko kasneje, kot so predvidevali, •eptemh , načrtih naJ bi novi model namreč poka/ali na tc*av s 2Cm av,,)I>i(>bilskeni salonu v Frankfurtu. Zaradi S(;rij(. t( Popravo proizvodnje pa bodo prvi avtomobili nove [ako j., arn,Jke dvorane lahko zapustili lele prihodnjo pomlad, ar>kfurt P° VSC^ vcrJcln°sti novinca nc bo na salonu v pač p.i šele marca prihodnje leto v Ženevi. • M.G. Strokovnjaki italijanskega Fiata so razvili nov sistem za vbrizg goriva pri dizelskih motorjih, ssitem se imenuje unijet, v Fiatovc avtomobile pa so ga začeli vgrajevati v teh dneh. Sistem vbrizgavanja pod visokim tlakom 1350 barov, nadzira elektronika, ki pri doziianju goriva v valje zaznava motorne vrtljaje in obremenjenost. Motor tako deluje bolj optimalno, v vseh pogojih, poleg boljših zmogljivosti in manjše porabe, pa je tudi opazno tišji. Pri razvoju novega sistema so sodelovali Magnetti Marel-li, Elasis in Fiatov razsikovalni center, kjer so ga delno tudi patentirali. Kljub temu je i ial Komercializacijo novega sistema prepustil nemškemu Boschu, kjer so ga dodelali in ga tudi proizvajajo. Pri Fiatu si obetajo, da si bodo I novim sistemom vbriz- gavanja goriva povrnili primat pri razvoju dizelskih motorjev, ki je od leta 1986, ko so kot prvi na svetu razvili turbodizelski motor z neposrednim vbrizgom, nekoliko zbledel. • M.G. Skupina Volksvvagen VOZILA S ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM Avtoservis Bled doc Ribenska 6, 4260 Bled Tel.: 064/741-116, 741-317 Fax: 064/741-625___ A. Šcdelj, SERVIS MITSUBISHI MOTORS SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale rc/..06I/7J6-22I-proda/a itTZg-j« tc!.:06//7i;-666 - servis **UrU*ni MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi pflRIliQ žeod i m Na podalpskem avtomobilskem trgu tudi francoski Venturi Ko ni vež serijskih avtomobilov Na nedavno minulem 20. Slovenskem avtomobilskem salonu v Ljubljani, se je slovenskim avtomobilskim sladokuscem in tudi peščici dovolj bogatih morebitnih kupcev, uradno predstavila francoska znamka prestižnih avtomobilov Venturi, ki jo pogosto primerjajo z italijanskim Ferrarijem. Venturi se začenja tam, kjer ni več serijskih avtomobilov, trdijo predstavniki tovarne in poznavalci te prestižne avtomobilske znamke. Venturijeva zgodovina se začenja pred trinajstimi leti, ko sta nekdanji inženir tunerske delavnice Alpine, Claude Poiraud in Peugeotov oblikovalec Gerard Godfrov, naredila športni avtomobil in ga razstavila na takratnem avtomobilskem salonu v Parizu. Že začetni uspeh je bil tolikšen, da so še istega leta ustanovili podjetje M.V.S. (Manufacture de Vbitures de Sport), ki je prototip ponovno razstavilo čez dve leti, leta 1987 pa se je začela serijska proizvodnja. Kmalu se mu je pridružila tudi kabrioletska razlčica in leta 1990 še novi model 260. Pri Venturiju so vedno imeli tudi dirkaške ambicije. Dirkalna različica modela 400 GT challenge, katere motor je razvil kar 500 konjskih moči, je leta 1993 sodelovala na sloviti dirki 24 ur Le Mansa, uspeh pa so vnovčili tudi pri cestni različici. Venturi 400 GT je športni avtomobil s prestižno opremo in 3,0-litrskim V6 motorjem, ki zmore kar 408 konjskih moči, o konni hitrosti, ki znaša 290 kilometrov na uro pa tudi ni potrebno zgubljati besed. Pred tremi leti so pri Venturiju predstavili model 300 atlantique, kije na minulem salonu tudi doživel svoj uradni slovenski krst. Tudi ta avtomobil, katerega ime simbolizira Venturijevo tovarno v francoskem Nantesu, ki je v neposredni bližini Atlantskega oceana, poganja 3,0-litrski V6, z zmogljivostjo 281 konjskih moči, doseže pa najvišjo hitrost 280 kilometrov na uro. Znamko Venturi bo pri nas zastopalo mariborsko podjetje Volga. Za model 300 atlantique nočejo okroglih 178.000 nemških mark, kdor pa misli, da se za tolikšen denar zanj ne bo našlo nobenega kupca, živi v zmoti. Ali je 5 kupcev v letošnjem in prihodnjem letu prenapihnjena številka, bo pokazal čas, jasno pa je, da smo ob Ferrariju v Sloveniji bogatejši za še eno prestižno avtomobilsko znamko. Nenazadnje je za tovarno, ki so jo lansko leto prevzeli podjetniki iz bangkoške družbe Nakarin Bcnz Group, pomemben skoraj vsak kupec, saj so lansko leto naredili vsega 200 avtomobilov. Na sliki: venturi 300 atlantique. • M.G. AMZS je pripravila preventivne preglede vozil Vrednost avtomobilske zvestobe Najbrž med vozniki ni prav veliko takšnih, ki bi bili več kot tri desetletja zvesti samo eni avtomobilski znamki, kakšen zanesenjak pa se vendarle najde. Eden takšnih je Janez Mejač, umetniški vodja ljubljanske Opere, ki ima že vso svojo vozniško kariero posluh samo za avtomobile znamke Citroen. Kar veliko jih je že zvozil. Pred več kot tridesetimi leti je začel z že skoraj pozabljenim amijem 6, nadaljeval z amijem 8, nato pa so bili njegovi jekleni konjički skoraj vsi Citroenovi avtomobili, od legendarnega spačka in diane, do večjih modelov BX in ZX, zadnja pa je xantia. Ta avtomobil je nekako jubilejni, saj je po vrsti dvajseti. Tudi predstavnikom Citroenove slovenske podružnice Citroen Slovenija, se je zdelo, da je takšna zvestoba njihovi avtomobilski znamki, vredna pozornosti, zato so skupaj z njihovim pooblaščenim servisom Merlak z Vrhnike, poskrbeli, da je Janez Mejač novo xantio dobil po ugodnejših pogojih, zraven pa še simbolično darilce, modelček xantie, ki ga bo lahko položil doma na polico. Janez Mejač je že vsa tri desetletja odkar je voznik, zvest tudi svojemu servisu, v vseh letih pa ni imel nobene večje nezgode. K temu pripomore tudi njegova umirjena vožnja, j>o kateri bi se lahko zgledovala večina slovenskih voznikov. • M.G. Največ pomanjkljivosti pri zavorah Avto-moto zveza Slovenije je v vseh svojih dvanajstih tehničnih bazah minulo soboto opravljala akcijo brezplačnih prevetivnih pregledov vozil, pod geslom zapeljimo varno v poletje. Na Gorenjskem je akcija potekala v tehnični bazi v Kranju, kjer so v soboto prevetivno pregledali 83 vozil. Letos se nam obeta začetek gradnje nove sodobne tehnične baze, kjer bodo letno lahko opravili tudi do 40.000 tehničnih pregledov. Preventivni pregledi so v primerjavi s tehničnimi pregledi, ki jih vozila opravljajo enkrat letno, nekoliko podrobnejši, saj so strokovnjaki poleg zavor, krmilnega mehanizma, svetlobnih teles in podvozja, pregledovali tudi učinkovitost zavorne tekočine, stanje pogonskih jermenov, brisalnike in naprave za pranje stekel ter druge avtomobilske sklope. "Za akcijo preventivnih pregledov smo se pri AMZS odločili, ker želimo dati svoj prispevek k večji varnosti na slovenskih cestah, na takšen način se oddolžimo našim članom, tistim, ki pa to še niso Boris Grabeč, vodja tehnične baze AMZS v Kranju. pa tudi predstavimo našo razvejano dejavnost, ki jo mnogi vozniki ne poznajo in jim prikažemo, kaj zmore naša ekipa s pomočjo najsodobnejše tehnične opreme. Del tistih voznikov, ki smo jim danes pregledali vozila, se je tudi odločil, da bodo manjše pomanjkljivosti odpravili v naši delavnici. V tokratni akciji smo pregledali 83 vozil, kar je upoštevaje sončno sobotno Volvo nastopa v filmu Svetnik Švedski Volvo se pripravlja na skorajšnji začetek prodaje svojega novega kupeja C70, ki so ga že predstavili na nekaterih najpomembnejših avtomobilskih salonih. Še boljšo promocijo pa so si zagotovili z avtomobilovim nastopom v novem ameriškem filmu Svetnik, ki se bo v prihodnjih dneh začel vrteti tudi v naših kinematografih. Izbira avtomobila v najboljših filmih, seveda sodi med zelo pomembne stvari, saj lahko poudari lik glavnega junaka, lahko pa ga tudi zmaliči, če izbira štirikolesnika ni ustrezna. Spomnimo se samo ameriške policijske komedije, v kateri sta policaja, potem ko sta na službeni dolžnosti razbila kar nekaj avtomobilov, za kazen dobila izdelek kragujevške zastave, ki življenja ni zagrenil samo njima, pač pa tudi več stotisočem lastnikom v nekdanji Jugoslaviji. Prva novica o novem pustolovskem filmu Svetnik, v katerem igrajo glavne vloge Val Kilmer, Elisabeth Shue in povsem sveži volvo C70, je bila objavljena lani v času avtomobilskega salona v Birminghamu. Poleg novega C70 je bil tam na ogled tudi Svetnikov izvirni volvo P1800, ki ga je kot nekdanji glavni junak istoimenske nadaljevanke iz sredine šestdesetih let vozil Roger Moore. Pri filmu, ki bo po napovedih prava uspešnica, ima glavno besedo filmska hiša Paramount, prva predvajanja v Zdruenih državah Amerike, v marcu, pa so sovpadala tudi s prvimi predstavitvami novega C70. ZDA so za novinca in tudi vse ostale modele švedskega Volva, eden od najpomembnejših trgov. In kaj povezuje Američane s hladnimi Švedi? Nekateri z imenom Volvo povezujejo kakovost, drugi zanesljivost, velika večina varnost. Ker nekateri filmski režiserji in producenti želijo pri filmskih junakih poudarjati prav te lastnosti, ni čudno, da je Volvo že nekajkrat nastopal v ameriških filmih. Med drugim se je z rdečim volvom 850 vozila tudi Sally Field v filmu Mrs. Doubtfire. • M.G. vreme, ko gredo ljudje ven, kar dober rezultat. Kar pri 58 vozilih smo odkrili pomanjkljivosti, ki lahko vplivajo na brezskrbno vožnjo. Največ napak je bilo pri nastavitvi podvozja in pomožnih ročnih zavorah, večina vozil pa je imela tudi izrabljeno oziroma neustrezno zavorno tekočino. Podobne napake ugotavljamo tudi pri vsakodnevnih tehničnih pregledih, ki jih letno opravimo približno 28.000, napake na krmilnih mehanizmih in zavorah pa so najpogostejše pri nekoliko starejših vozilih", je po končani akciji dejal vodja tehnične baze AMZS v Kranju Boris Grabeč. Razmišljajo tudi, da bi takšne preventivne preglede v prihodnje opravljali ob nedeljah, ker je sobota tudi dan za redne tehnične preglede, zaradi dolge vrste vozil pa pri strankah prihaja do slabe volje. Vozila bodo predvidoma preventivno pregledovali spet jeseni, ko jih bo potrebno pripraviti za zimske razmere. Sicer pa se letos končno obeta začetek gradnje nove sodobne tehnične baze, na zemljišču v neposredni bližini kranjske vojašnice in nove gasilne in reševalne postaje. "Projektni načrti za novo bazo so dokončani, imamo že vsa potrebna soglasja, pri kranjw| upravni enoti čakamo še "li gradbeno dovoljenje. Ta M zatem se bo začela B novega objekta, kjer bo kvadratnih metrov pokrit1" površin. Predvideni sta d*" stezi za tehnične preglfHj vozil v dolžini 40 metrov, kW bomo poleg osebnih la^» pregledovali tudi tovorna vo^ la in avtobuse, kot zahte^ Ministrstvo za promet zveze. Stezi bosta opremlj^ z vso najsodobnejšo oprern0'^ tako, da bomo lahko pregle privatizirana s tUjj^dujočim zunanjim last- donos neprivatizirana podjetja ^ v°rn, neprivatizirana (tista, (kar minus 8,8). Kot je pojasnil >(ki ° ter državna podjetja p^irj S° v 'asn države in so jjva avna tudi po načinu poslovni!?' cenimo javna infra-w Ulctura, komunala. so prešla na sklad za JL^pt so ugotovili v raziskavi, j r fcfede na kapital in sredstva jj vedno najbolj pomembna Jfavna podjetja, kjer se :nvatizacija še ni začela; teh rjdietij ni tako malo, je /°zoril dr. Simoneti, in iKZaiaV° čaka še pomemben .jjajBaj na tem področju. % jim podjetja z večins- -ojf1 zunanjim lastništvom. u£**) drugačna slika pa je Tit>o na levilo zaposlenih; fZi Podatkih imajo največ i kiny nin podjetja z vcčins-djj1 notranjimi lastniki, sle-J Pa jim zunanja podjetja. Nyečji donos na kapital ^aJo zasebna podjetja zanimivi so podatki o C)S kaPitalv'etu l995; dr. Simoneti, ti rezultati kažejo, da zasebna lastnina v Sloveniji dobro deluje, tuja podjetja pa poslujejo boljše kot domača. Raziskava je tudi pokazala, da so se pri nas avtonomno olastninila predvsem boljša podjetja, medtem ko so slabša oziroma "najtežja" ostala še neprivatizirana. Zanimivi so tudi kazalci poslovanja v povezavi z lastništvom. Delež opreme v stalnih sredstvih je visok pri tujih in privatnih podjetjih, ostala pa očitno še čaka čiščenje nepotrebnih poslovnih sredstev in nepremičnin. Ni vsak izvoz dober Podatki o deležu izvoza kažejo, da domača privatizirana ne izvažajo veliko, saj večinoma proizvajajo za domači trg. Veliko izvažajo tuja podjetja, velik pa je delež izvoza tudi pri neprivatiziranih podjetjih. To je zelo zanimivo, saj tuja podjetja ob velikem izvozu ustvarjajo dobiček, neprivatizirana pa izgubo. Po Simonetijevi razlagi slednja očitno izvažajo zato, ker je domače povpraševanje premajhno in enostavno morajo, niso pa konkurenčni s tujino. Visoka izvozna usmerjenost torej še ne pomeni tudi visoke izvozne konkurenčnosti oziroma "ni vsak izvoz dober", je poudaril dr.Simoneti. Nadvse zanimivi so tudi podatki o zadolženosti; ta je velika v neprivatiziranih podjetjih, kar je razumljivo, a obenem je velika tudi v privatnih, ki imajo ob tem dobiček. Recesije v Evropi konec, spet večji optimizem Na novinarski konferenci pa je dr. Janez Potočnik iz Urada za makroekonomske analize in razvoj predstavil tudi nekaj makroekonomskih kazalcev naše države iz najnovejšega, aprilskega ekonomskega ogledala. Največ pozornosti je namenil pričakovanim giban- ih podjetij skupaj je Slovenija dobro začela, a nato ni nadaljevala Po podatkih Evropske banke za obnovo in razvoj v razvitih tržnih gospodarstvih z dobičkom posluje 95 odstotkov podjetij. Pri nas naj bi pozUivho poslovalo 65 odstotkov podjetij, vendar je zaskrbljujoč)podatekl da se ta delež if. nekaj let ne povečuje, tako kot se to dogaja v ostalih bivšifi socialističnih drŽavah. "V Sloveniji ff bilo izhodišče boljši, a tega očitno ni nadaljevala," je opozoril dr. Simoneti. jem v državah Evropske unije v prihodnjih nekaj letih. Kot kažejo analize, so se po recesiji konec lanskega leta začeli kazati znaki oživljanja gospodarstva, pričakovanja za letošnje leto pa so še nekoliko boljša od lanskih. Povprečna rast bruto domačega proizvoda v državah Evropske unije naj bi bila letos 2,4 odstotka (pri nas 4 odstotke), prihodnje leto še višja - 2,8-odstotna (pri nas 4,5), v letih 1999 in 2000 pa naj bi spet prišlo do stagnacije pri 2,6-odstotni rasti (pri nas 4,5 odstotka). Manj obetavni za našo državo so podatki o predvideni stopnji brezposelnosti; letos naj bi se sicer zmanjšala za nekaj desetink, in sicer na 14,1 odstotka, prihodnje leto pa spet nekoliko zrasla (na 14,2 odstotka). Za primerjavo: povprečna stopnja brezposelnosti v Evropi naj bi bila letos 13,2 odstotka. Manj obetavna pa je slika, če gledamo le najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice Slovenije, opozarja dr.Potočnik, saj naj bi se v vseh brezposelnost še povečala, pa tudi gospodarska rast je oslabljena zaradiprizadevanja za izpolnitev fiskalnih maas-trichtskih kriterijev. Največje težave ima Italija (lani le 0,8-odstotna rast BDP), tudi napovedi za Nemčijo obetajo skromno, le dvoodstotno rast, malce ugodnejše so le napovedi za avstrijsko in francosko gospodarstvo. Zato naj bi se naše gospodarstvo srečevalo z umirjeno rastjo tujega povpraševanja. Potem ko je bila v lanskem letu rast slovenskih ^zvoznih trgov 2,6-odstotna, naj bi bila letos 4,2-odstotna, prihodnje leto 5,3, v letu 1999 pa 5,6-odstotna. • U. Peterael '^ančni minister Mitja Gaspari o prilagajanju Evropski uniji na finančnem področju ^anke bodo prve "skočile" v Evropo • Ministrovem mnenju naše banke in zavarovalnice niso resna konkurenca evropski ^a*?. združevanja ne bo šlo - Za postopno in nadzorovano odpiranje kapitalskega trg; 0 Pre<^ spekulativnim kapitalom si> C, 19. maja - Finančni minister ^aspari je na srečanju kluba iM| 0Us pretekli teden v Ljubljani govor-Pr»lagajanju zahtevam Evropske m*m "8 ",,an«iem področju. Kot je *Sk' lmaJ° najmanj časa za to nase Po *» s»j bodo morale začeti poslovati viiV|Vr°pskih pravilih takoj po uvclja-'«ih P/'dru/jtveiiega sporazuma, med-*° imajo nekaj več časa ice, najdlje pa se bo lahko Pni **Var."*u i m a j o Jr°valnice, J p Kajal kapitalski trg - štiri leta. veljav^itveni sporazum naj bi stopil v Pa bodo osem ^° desct mcscccv- takrat p°vS(. ° naše banke že morale poslovati novem povsem zenačeni Kdaj bo evro zamenjal tolar? Po Gasparijevih besedah bo uvedba evra zadnji korak v pridruževanju, saj naša država še ne izpolnjuje dveh zahtevanih kriterijev: inflacija je še vedno previsoka, prav tako pa so previsoke tudi dolgoročne obrestne mere. Siljenje v ta korak bi imelo negativne posledice za nate gospodarstvo in bi pomenilo nepotrebno prihitevanje po desni, je opozoril Gaspari. * m, zato trga ter za ustanov relativno skromna, je prepričan minister. Brez združevanja ne bo šlo, je opozoril, vendar pa v zadnjih dveh letih kljub podobnim trendom v Evropi pri nas praktično ni prišlo do povezovanj. Naš finančni trg nc rabi velikega števila, temveč kapitalsko močnejše in večje finančne institucije. Po evropskih zahtevah, zlasti °°red spekulativnim kapitalom, ki išče le hitre dobičke, saj so hitri odlivi kapitala škodljivi za finančni sistem. Treba pa je spodbuditi neposredne naložbe v opremo in širitev kapacitet, je menil finančni minister, pa tudi tuje kredite. Vendar tuja akumulacija nikakor m sme in ne more nadomestiti domačega varčevanja, ki je pri nas premajhno. Finančna zakonodaja, ki bo v celoti uskladila finančno področje z evropskimi zahtevami, naj bi bila sprejeta najkasneje do sredine prihodnjega leta. • U. Peternel Preobrat v Colorju Medvode Color posluje z dobičkom Prvič po letu 1992 so lani poslovno leto sklenili z dobičkom in to zaradi izvoza. Medvode, 19. maja - Lani so v medvoškem Colorju ustvarili štiri milijone mark dobička. Tako so prvič po letu 1992 poslovali brez izgube. To pa jim je uspelo z izvozom izdelkov. Tudi letos nameravajo izvoz povečati za dobro polovico lanskega. Največ izvažajo v države nekdanje Sovjetske zveze, nekdanje Jugoslavije in Cefte, zadnje čase pa tudi na zahodni trg. V Colorju se je začelo obračati na bolje 1994. leta, ko je direktorsko mesto prevzel Bojan Dolar. Najprej so izdelali načrt, ki pa v prvi fazi ni dal rezultatov zaradi slabe preglednosti prodaje in financ. Novo vodstvo si je zastavilo nalogo, da poslovni rezultat izboljša med drugim tudi z učinkovito prodajo. Poudariti pa je potrebno, da so se z načrtom uspešnega poslovanja odločno postavili na stran delavcev. Številke zaposlenih namreč niso zmanjšali in sredi predlanskega leta so dosegli cilj. Leta 1993 je 515 delavcev v Colorju ustvarijo 62,4 milijona mark prihodka, letos pa naj bi se povečal na 74 milijonov. Predlani so še 55 odstotkov prodaje ustvarili doma, lani pa so je toliko ustvarili v tujini. "Začeli smo drugače razmišljati," pravi Bojan Dolar. "Namesto proizvodno-teh-nične smo v ospredje postavili tržno usmeritev. Ko je po požaru obnovljeni obrat sintetičnih smol začel poslovati z dobičkom, se je predlanska izguba zmanjšala na 270 tisoč mark, lani pa smo potem uspeli skleniti leto z dobičkom. Lanski dobiček in letošnjega, ki ga načrtujemo (4,9 milijona mark), bomo porabili za naložbe, del pa tudi za morebitne dividende. Te naj bi prvič razdelili prihodnje leto, ko pričakujemo prvo skupščino Colorja. Poslovni rezultati po letošnjih prvih mesecih so ugodni." Tisti, ki so lani certifikate zamenjali za Colorjeve delnice, so po podatkih o poslovanju in dobičku podjetja naredili dobro potezo. Knjigovodska vrednost delnice je znašala konec leta 4.347 tolarjev. Vlagateljem certifikatov so po končani akciji morali vrniti več kot polovico vrednosti certifikatnega vložka zaradi preplačil. Letos bodo približno štiri milijone mark namenili za posodobitev proizvodnje, za uvedbo ekoloških projektov in razvoj prodajnega omrežja. Povečanje letne prodaje na več kot sto milijonov mark so napovedali že lani zaradi naložb, ki bodo trajale do konca tisočletja. Color ima v tujini nekaj hčerinskih podjetij. Ta naj bi v prihodnje tudi upravljala proizvodnjo, ki jo nameravajo postaviti v tujini. • A. Žalar McDonald's na železniški postaji Ljubljana, maj - V obnovljeni zgradbi ljubljanske železniške postaje je McDonald's odprl svojo četrto restravra-cijo v Ljubljani. Slovesno so jo odprli v petek, 16. maja, trak je prerezal Zmago Sagadin, trener košarkarskega kluba Smelt Olimpija, po slovesnem odprtju so pripravili javno zabavo s košarkarji Olimpije. McDonald'sova restavracija 'pod uro ljubljanske železniške postaje' ima na 335 kvadratnih metrih osemdeset sedežev v dveh nadstropjih, dnevno lahko postrežejo 3 tisoč gostom, zaposlenih je petdeset, oxipta je vsak od sedmih zjutraj do dveh ponoči. McDonald's je lani odprl 2.600 restavracij po svetu, kar pomeni, da jih ima že 21.022 v 101 državah. Pri nas bo letos odprl še dve restavraciji, od tega eno v Ljubljani. Celje V sejemsko mesto OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO, PRIVOŠČIMO JIM ŽE EN POŠTEN SEJEM! SEJEM VSE ZA OTROKA CELJE OD 21.-25. MAJA 1997 ČAKA VAS KUP PRESENEČENJ IN ZABAVE NAJVEČJA RAZSTAVA IGRAČ IN IGRAL 200.000 KOCK V DEŽELI LEGO MODNE REVIJE, GLASBENA DELAVNICA FRIZERSKI STUDIO, OPREMA BIVALNIH PROSTOROV 11 Sejmišče bo odprto od 9. do 19. ure vsak dan! časa sejem POSLI IN FINANCE UREJA: Marija VoJčjak Štirinajsta finančno borzna konferenca Ljubljanske borze, d.d. Privatizacijska luknja še zeva Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senj ur ni obljubil znižanja inflacije Združenje družb za upravljanje pričakuje uresničitev vladne obljube MEŠETAR Portorož, 20. maja - Danes zvečer se bo zaključila tridnevna tradicionalna finančno borzna konferenca Ljubljanske borze, d.d., ki je letos že štirinajsta po vrsti. Na njej od nedelje sodeluje več kot 250 slovenskih finančnih strokovnjakov, predvsem iz gospodarskih družb, ki se ukvarjajo s sekundarnim trgom kapitala. Ker je konferenca Ljubljanske borze edino tovrstno strokovno srečanje v poslovnem letu, na njej sodeluje tudi precej tujih finančnikov, zlasti iz Hrvaške in Avstrije. Zaradi, zaključevanja procesa lastninskega preoblikovanja družbene lastnine ter povečevanja števila vrednostnih papirjev v dveh borznih kotacijah in na izvenborznem trgu je namreč Slovenija vse zanimivejša tudi za tuje investitorje. Zamrznitve cen ne bo Uvodničar letošnje finančno borzne konference je bil dr. Marjan Senjur, minister za ekonomske odnose in razvoj. Predstavil je slovensko razvoj- Na štirinajsti finančno borzni konferenci Ljubljanske borze, d.d, so že drugič podelili nagrade delniškim družbam za kakovostno obveščanje delničarjev in širše javnosti. Nagrade za korektnost, ažurnost in točnost obveščanja podeljuje sedemčlanska komisija, po ena nagrada pa enkrat letno podeljuje delniškim družbam, katerih vrednostni papirji so uvrščeni v borzni kotaciji A in B, oziroma izvenborzni trg C, oziroma delnice še niso na borzi Lanski nagrajenci so bili Droga, d. d Portorož, Kolinska, d.d. Ljubljana in Poslovni sistem Mercator, d.d. Ljubljana - letos pa je generalni direktor Ljubljanske borze, d, d. dr. Draško Veselinovič nagrade podelil Leku, d d Ljubljana, tstrabenzu, d d Koper in Gorenju, d d Velenje. Tako lani kot letos nista bili podeljeni nagradi v četrti ocenjevalni kategoriji - za kakovost obveščanja o delnicah PID-ov, saj se trgovanje s temi vrednostnimi papirji Še ni začelo, PID-i pa delnici niti še niso izdali so ga zbrali PID-i, namreč krepko presega razpoložljiv družbeni kapital, ki je v procesu lastninjenja. Znamenita privatizacijska luknja, na katero opozarja združenje družb za upravljanje, še vedno zeva in brez pokritja te luknje po prepričanju Andreja Urbasa luknje podal na finančno borzni konferenci današnji zadnji gost, državni sekretar za privatizacijo dr. Edo Pirk-majer. Dejstvo da, da je vlada že pred meseci priznala razkorak med vrednostjo izdanih (in v PID-ih zbranih) certifikatov ter vrednostjo kapitala, ki ga je možno lastniniti s ni možno uvrstiti delnic PID ov v izvenborzno trgovanje, certifikati. Številke, ki jih pri saj je - ob stomilijardni luknji cenjevanju obsega privatiza-no strategijo, ki se nujno mora oziroma več kot sto milijardah cijske luknje omenjata država prilagajati prekinjenemu sve- neizkoriščene vrednosti certi- in združenje družb za upravi fikatov - neuresničljiva zahteva Agencije za trg vrednostnih papirjev o začetku trgovanja z delnicami PID-ov na OTC, izvenborznem trgu C. Morda bo delni odgovor na izziv zaradi privatizacijske tovnemu ravnovesju in globalnim pretresom. Pospešena preobrazba slovenskega gospodarstva je po ministrovem mnenju nujna in razvojno usodna, saj rezultati slovenskega gospodarskega razvoja minulkih petih let niso navdušujoči. Nasprotno, gospodarska rast je nizka, ključna slabost ostaja visoka inflacija. "Znižanje inflacije v letu 1997, pa tudi v letu 1998, ne bo takšno, kot bi pričakovali", je napovedal minister dr. Senjur in ocenil, da ima Slovenija realne možnosti, da do leta 2000 zniža letno inflacijo na 4 do 5 odstotkov. Vlada bržčas ne bo zamrznila cen; nasprotno, država namerava sprostiti nekatere cene, ki so pod njeno kontrolo, pri nadzorovanih cenah pa popraviti notranja nesorazmerja. Sprostitev cen bo kratkoročno res delovala inflatorno, dolgoročno pa bo imela stabilizirajoče učinke, je prepričan minister dr. Marjan Senjur. Država ni uresničila obljubljenega Za zelo polemično razpravo na finančno borzni konferenci je poskrbel Andrej Urbas, direktor družbe za upravljanje Atena in predsednik združenja PZDU, v katerega je vključenih vseh 23 družb za upravljanje PID-ov. Vrednost certifikatnega premoženja, ki janje, si sicer precej različne, vendar gredo v desetine milijard tolarjev. Vendar pa država še ni določila zakona, s katerim bi uredila problem. Andrej Urbas vidi rešitev v tem, da država čimprej name- A iN TER GOZD TRGOVINA IN SERVIS KRANJ, d.o.o. Staneta Žagarja 53 tel7fax:24l-670 V/E Z/* GOZD I1M VRI! MOTORNE ZAGE, MOTORNE KOSE IN KOSILNICE, ŠKARJE ŽIVE MEJE HUSCjUARNA IN JONSERED JERVLf - HITRO IN KVALITETNO! UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! Odprto od 8. do 16. ure Firma Relectronik, d.o.o., Kranj razpisuje prostop delovno mesto KOMERCIALISTA Za mesto komercialista so zahtevani pogoji: - končana najmanj V. stopnja izobrazbe komercialne ali tehnične usmeritve ter najmanj 5 let delovnih izkušenj prodaje izdelkov ali storitev tehnične narave. Obvezno je znanje tujega jezika, zaželeno nemškega in lastni osebni prevoz ter izpit B kategorije. Oseba mora biti urejena in komunikativna. Delovno mesto sklepamo za določen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: RELECTRONIC, d.o.o., Savska c. 34, 4000 KRANJ. Kranj NA MOHORJEVEM KLANCU, SE|MIŠČE 2 ZALOG 50% POPUST NA VSO OBUTEV od 3.5. do 31.5/97 zaradi zaprtja trgovine Šampiona sta Fructalova viljamovka in Rubinov vinjak Na Ljubljanskem sejmu so se že začele prireditve s skupni naslovom Vino 97'. Kot uvod v ocenjevanje vin je bilo prejn teden tradicionalno mednarodno ocenjevanje alkoholnih pijat Petčlanska komisija, ki jo je vodil prof. dr. Janez Hribar J Biotehniške fakultete v Ljubljani, je ocenila 44 vzore* alkoholnih pijač iz Francije, s Hrvaške, Portugalske,f Slovenije, Slovaške, Turčije in Zvezne republike Jugoslaviji Komisija je podelila 19 zlatih in 18 srebrnih plaket ter &s pisnih priznanj, en vzorec pa je izločila. Podelila je tudi & naziva šampion, in sicer viljamovki iz ajdovskega Fructala ij| Vinjaku 5, ki ga izdeluje KPK Rubin iz Kruševca (Zvezo* republika Jugoslavija). Deset zlatih plaket je ostalo v Slovenif bek in dr. Peter Grilc, profesorja ocj tega jih je pet prejel Fructal (viljamovka, Čokoladni l*et mariborske oz. ljubljanske zeliščni grenki liker Boter Herbin, specialni liker coctail vodk«' Pravne fakultete, sta na finančno jagoda ter specialni liker coctail vodka - lemon), dve Žgania^ borzni konferenci predstavila ne- Dolenc iz Slovenj Gradca (viljamovka in višnjevo žganje), katere pravne probleme, povezane s trgom vrednostnih papirjev. Ker je večina novonastalih slovenskih gospodarskih družb, po zaključku procesa lastninjenja, organiziranih kot zaprte delniške družbe, se bo vse bolj izpostavljal problem preoblikovanja teh družb v "odprte d.d." ni lastninjenju s certifikati PID-ov del svoje lastnine v javnih gospodarskih družbah, ki je vredna 351,7 milijarde dolarjev (podatek za leto 1995). Regulativa trga vrednostnih papirjev Dva ugledna slovenska pravna strokovnjaka, dr. Marijan Koc eno pa Slovenijavino (vinjak Baron Vega), kmetijski kombi0? Ptuj Slovenske Gorice (pelinkovec Grenki) in Cvetko Lisjak I Branika (naravni sadni liker višnja z medom). Zlato medaljo*' prejeli še trije vzorci iz Turčije, po dva iz Francije in Zvez"5 republike Jugoslavije in po eden s Hrvaške in iz Portugalska Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaj Počasi, a vztrajno, se namreč sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram * češnje 600 - 950 * črno grozdje 400 - 5jj * jabolka 55 - 90 * nektarine 400 -431 iztekajo zakonski omejitveni roki, ki omejujejo prenosljivost delnic, ki so jih delničarji (zaposleni in bivši zaposleni) v delnuiš-kih družbah pridobili z notranjim lastninjenjem. Na portoroški finančno borzni konferenci je nadaljnji razvoj slovenskega trga kapitala včeraj predstavil mag. Igor Kušar, direktor ATVP (Agencije za trg vrednostnih papirjev). Udeleženkam in udeležencem konference se je včeraj pridružil tudi mag. Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije movcenil tekoča gospodarska gibanja, zlasti pomen usklajenega strateškega nastopa Slovenije na tujih trgih. * belo grozdje * jagode * breskve * cvetača * janež * koleraba * melancani * paprika * rdeča pesa * špinača * kislo zelje * blitva * česen * korenje * mladi krompir * por * rdeča redkvica, šop 80 - 120 * šampinjoni 420 - 500 600 - 950 55 - 90 400 - 550 350 - 500 300 - 360 130 - 200 180 - 230 80 - 100 230 - 380 330 - 900 100 160 - 220 100 180 - 200 300 - 450 80 - 130 110-160 140- 200 * črno grozdje * nektarine * hruške * lubenice * bučke * mlada čebula * kumare * krompir * peteršilj * Črna redkev * solata endivija * zelje, glave * zelena * čebula * hren 120 M 120-1 200-1 180-3. 120-3 240 -1 100 190-| 250 -^ * nadz. koleraba 150 - *j * ohrovt * paradižnik * mehka solata kitajsko zelje 130 -| 190 - ™ 120 solata, ljubljanska ledenka, domača 120 - 220 >MERKUR TC DOM Cesta na Okroglo 8, Naklo, telefon: 488 303 delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure CVETOČE ENOLETNICE? DOBRA REŠITEV! Enoletnice so zelo primerne za okrasitev skalnjakov, obrobkov, grobov in podobnih površin. Bogastvo barv in različnih cvetov enoletnic vam ponuja obilo možnosti za zasaditev po vaši meri in okusu V TC DOM-u imamo na izbiro: salvije, drobnocvetni tagetes, velikocvetni tagetes, ageratum. lobelije, gazanije, bele in rumene krizanteme, portulak, tabacK. cupea, yerbene, vodenke, Slovenke, altenantere, cinerarie,.-- od 19. do 31. maja 1997 zelo ugodno: begonija zemlja za grobove, 25 I pesek za grobove, bel, 25 kg VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo precej jasno, popoldne bodo posamezne nevihte. Jutri in v četrtek bo spremenljivo do pretežno obtočno s plohami in nevihtami Ohladilo se bo. LUNINE SPREMEMBE Naslednja spremeba položaja lune bo v četrtek, ko bo polna luna nastopila ob 11.13. Po Herschlovem vremenskem ključu to tudi od četrtka naprej napoveduje veliko dežja. KAJ SMO PISAU NEKOČ Prejšnji torek smo tule objavili zapis o delovanju ansambla bratov Avsenik izpred mnogih let, spraševali Pa smo po nekem dogodku, kiije bil prejšnjo soboto na Bledu. Res velik kup vaših odgovorov smo prejeli, in ^činoma so bili tudi pravilni, da je šlo za Alpski večer, snajsti po vrsti in da je imel glavno vlogo Alpski kvintet. Žrebali smo in rezultat je naslednji: 1. Rezka Pogačnik, Ogledna c. 7, Bled; 2. Irena Smolej, Ul. mladinskih Prigad 16, Kranj; 3. Marija Bogataj, Gorenje Brdo 16, Gorenja vas; 4. Angelca Pogačar, Tenetiše 5, Golnik; 5. Ivana Pristov, Krnica 3, Zg. Gorje. Čestitamo! Krčmarica Mirandolina na odru v Trbojah KUD "Simon Jenko" v Trbojah ne spi. V soboto, 29. n°vembra in nedeljo 30. novembra, je dve uri in pol zabaval ^čane. Igralska skupina je uprizorila komedijo "Krčmarica Mandolina". Svoje zadovoljstvo so gledalci izrazil z "Planom, ki dolgo ni utihnil. (GG, 19. decembra 1958) Tokrat pa malo v znamenju meseca kulture sprašujemo, Jfto je avtor komedije, ki je pred davnimi leti tako navdušila "bojčane. Odgovore pošljite do petka, 23. maja, na naš na$/ov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Zraven pripišite *a "Kaj smo pisali nekoč". Pet izžrebanih pravilnih odgovorov bo Prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Kufre gor, kufre dol ali vsaka s°las<> ki pride, hoče nekaj nah^r ^saka oblast se ima za J°°lj pametno in vsevedno, ko °°lastno metlo pomete pod jProgo vse, kar se ji ne zdi Sv : Potem privleče na dan Oje izume, jih uzakoni, narod pa tenko piska. tih ,lutno tenko piskajo gos-na?l\Dobri in slabi, pošteni in ^ rlti. Po tobačnem zakonu, n %a je izumila neka strastna £ka zazidati steno in dlkkik,*kke mize od neka-kin. Kako? To pa ve samo ^"Poslanka. *■ to niti približno še ni vse. Roko na srce: saj je res, da buffett pa bifeji pa bijeli pa buffeti ni bilo estetsko in tudi slovensko ne. Ampak še zmeraj se bolj milo in slovensko sliši in vidi napis gostilna ali gostišče kot ■ okrepčevalnica. Zamislite si tujca, kako bo ob okrepčevalnici zbegan. Za tujega gosta v marsikaterem primeru tudi gre, saj Slovenci itak instinktivno začutijo vsako gostilno na kilometer daleč in jim napis, če so res lačni in žejni, ni mar. Tujemu gostu okrepčevalnica niti AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Slovenski kvintet Četrta kaseta "Čez štirinajst dni bo Slovenski kvintet izdal svojo četrto "domačo" kaseto. Izšla bo pri založbi Flexible V M Records Mengeš, posneli pa so jo v Dream Studio v Stranjah pri Kamniku," nam je med vikendom povedal vodja ansambla Slovenksi kvintet Primož kosec. Na kaseti bo 12 polk in valčkov, naslov kasete pa bo Slovenska polka. Seveda je na kaseti Slovenska polka '97, katere avtor je Primož Kosec, besedilo pa je prispevala Vera Soline. Naštejmo še nekaj skladb s kasete. Tako je na njej najboljša polka s Ptujskega festivala z naslovom Na dopust, avtorja Primoža Kosca, besedilo pa je napisala Ida Trobec. Posneli so tudi skladbo, ki jo je Primož na pisal za ansambel Marelo in ima naslov Nazaj na Gorenjsko, lahko pa bi ji rekli tudi Ej, Gorenjska, dežela moja. Danes objavljamo sliko celotnega ansambla. Povejmo še, da bo po kaseti kmalu izšla tudi zgoščenka in da bodo posneli tudi nemško verzijo kasete oziroma zgoščenke. Slovenski kvintet bo 23. maja igral tudi na Studencu (Dob pri Ljubljani), kjer bo gost ansambla Nika Zajca ob njegovi 25-letnici. In najnovejša vest: vodja Alpskega kvinteta in Gorenjske glasbene agencije Jože Antonič nam je med vikendom povedal, da bo Slovenski kvintet tudi letos nastopil na Bledu na prireditvi Veselo po domače. • A. Žalar GORENJSKI GLAS IN TELEVIZIJA MEDVODE GLASBEMKi MESECA - KUPOM Moje vprašanje za SLOVENSKI KVINTET: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj čudno, da sploh ni gostincev, ki bi bili te do zdaj izobesili napise okrepčevalnica, čeprav so med njimi mnogi, ki bi dali vse, da imajo lepe slovenske napise? Ali ni čudno ■ če je okrepčevalnica le tako primeren izraz - da potlej nihče nima na cenikih in na jedilnih listih napisano: okrepčila? Vse to rahlo spominja na tiste, ki so se trudili, da bi poslovenili tudi internet in predlagali, da bi bil - medm-relje. Takoj se je našel humo- strečiQriu> & noče, ni treba kadil ncnxur,un m sm,dljivih re(e.Cev Lahko se upre in 6el()!itreRel l)otn le nekadilce. rnev al(dec mora imeli ra:u- nekadn lZU nie*ov 8nus do nosl':t'r'i"h I lakaj se ne PkerhJ" tudi P'Zzerije? V ^ 'Je, recimo. približno ne bo šla z jezika - ob soglasnikih k, r, p pa Č si bo lomil jeziki do ga bo zlomil, če bo petkrat poskušal. Le zakaj tako dlakocepsko? Mar ne bi bilo dovolj gostišče, pa • zdravo! Povsod po Sloveniji bodo napisi okrepčevalnice, v katere bodo potemtakem hodili okrepčevalci in okrepčevalke, da se okrepčajo z okrepcVL Ah ni risi, ki je dejal, da je to fini prevod, kajti vsak odrasel Slovenec si bo medmrežje zlahka zapomnil, saj bo takojci pomislil na - mednožje. A to še ni vse: novi zakon ne prizanaša niti gostilnam in jim določa, da imajo vsak dan na jedilnem listu med drugim najmanj tri, za območje značilne tople jedi. Krasno - bodo zavriskali gostje, ki dan na dan hodijo v gostilno na žgance pa štruklje in klobase z zeljem. Grozno -poreko gostinci, ki izkustveno vedo, da bi z lučjo pri belem dnevu iskali stalne goste, ki bi jedli močnik in polento. Kvečjemu kakšen mestni škric bi izjemoma in sitno zahteval kakšne kvašene llikrofe ali ajdovo krompirjevo mesto, ki jo je zasledil v kakšni pametni kuharski knjigi. V času kolin pa bi naročil pečeno kri z mrežico ali krvni pečenjak z jabolki, ki ju je takisto našel v raztrgani kuharici svoje praffrababice. Dobro - če je gostilna obljudena. Se že vrže v zmrzovalno skrinjo kakšen bograč, kaj pa, če gostilna ni znana? Bo ležal zamrznjeni svinjski golaž Z ješ-renčkom pol leta v skrinji? In dalje: kje pa so podzakonski akti, v katerih bi bil nujni register za obmobčje značilnih jedi? Kam pa sega neko območje? Je meja gostinskega območja upravna enota, občina ali je to kar tako, po občutku in po pripovedkah, kaj da so kje jedli včasih? Očitno je register območno značilnih jedi ubran na poljudni: strici so mi povedali. Hej, kako zapadamo v skrajnosti. Tobačni zakon terja pregradno steno v gostišču s tremi mizicami, drug zakon o hrani v gostilnah pa tudi nekaj določa, ampak sam ne ve kaj. Zato naj imajo gostinci vedno v hladilniku ■ zelje. Ko pride inšpektor, lahko nemudoma pripravijo zeljne hlebčke, zeljne polpete, zelje z vinom, prisiljeno ali zabeljeno zelje, zelje s testeninami. Kar češ - z območno značilnim zeljem se da delati območno značilne čudeže... • D. Scdcj ŠIFRA: PUNKT Rad bi povpraša! za srečo v ljubezni (žena, otroci), za zdravje in nazadnje še za finance. Trenutno je to moj največji problem. Zanima me še, če se bo neka zadeva na sodišču iztekla v mojo korist. Upam, da ne zahtevam preveč in se vam že vnaprej zahvaljujemo za odgovore. ARION: Sreča, po kateri sprašujete, izhaja iz vas. Odvisna je predvsem od tega, kako ste usklajeni s seboj in s svojo pravo naravo. Vsi imamo možnost, da jo okusimo, poskrbite, da bo tako tudi pri vas. Pri tem vas ovira še veliko stvari. Kljub temu da delujete izrazito ambiciozno, prodorno, ste družabni in vesele narave, pa vsega tega v resnici ne občutite. V ljubezenski odnos vstopite vse prehitro, saj samoto naravnost sovražite. Ljubosumnost, posesivnost in sumničavost, ki jo gojite do ljubljene osebe, se v končni fazi obrne ravno proti vam. Njej najraje ne bi dovolili nič, sebi bi bili pripravljeni privoščiti si vse. To ne gre in ne funkcionira. Pomanjkanje samozavesti je pri vas problem, ki izhaja iz rane mladosti. Poskrbite, da si jo zavestno pridobite. V letošnjem letu boste doživeli velike spremembe v zvezi z vašim družinskim življenjem. Spremembe lahko pričakujete tudi v povezavi z vsakodnevnim delom, vendar ne gre za menjavo službe. V zdravstvenem smislu imate zelo občutljivo področje celotne glave, tudi oči in ušesa. Verjetno imate tudi pogoste glavobole. S tem, da boste popili vsaj dva litra in pol navadne vode dnevno, si boste zelo pomagali. Razbremenili boste svoje preobremenjene ledvice, očistili organizem od odvečnih snovi, pomagali boste k boljši cirkulaciji in prekrvitvi organizma. Verjemite mi, da se staro reklo "voda je vir življenja" ne uporabja kar tako brez pomena. Za zadevo na sodišču vidim, da se bo delno obrnila v vaš prid, vendar se bodo zaradi tega poslabšali odnosi z neko vam bližnjo osebo. Želim vam še veliko uspeha. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE 3:063/481-891 CENA 1 MIN • 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD. CANKARJEVA 8, CELJE B: 063/481-891 CENA 1 MIN ■ 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZU0KI Kosovelova 29,1410 Zagorje, tel.: (0601) 71-300,64-618 vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče KUPON ŠT. 18 1. ans. Igor in Zlati zvoki: GASILKA HEDVIKA 2. ans. Ekart: PTIČICA 3. ans. Modri val iz Kopra: TA PRIMORSKA BURJA 4. ans. Rosa: NOCOJ BOM OSTALA 5. ans. Dan in noč: KOMU JE MAR ZA LETA Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: 3. Bernarda Demšar, Rudno 45, 4228 Železniki (1 kaseta) 2. Vika Ciperle, Repnje 19, 1217 Vodice (2 kaseti) 1. Franc Modrijan, Sidol 1b, 1219 Laze v Tuhinju (3 kasete) Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. GORENJSKA TELE VIZI J A TELE-TV Kranj IMAMO LASTNO PRODUKCIJO TELEVIZIJSKEGA PROGRAMA. PRI NAS LAHKO NAROČITE: - VIDE0SP0T - VIDE0STRAN - TEL0P - PREDSTAVITVENO ODDAJO - TV REPORTAŽO - GLASBENI SP0T - DIGITALNO MONTAŽO UGODNE CENE OBJAVE! GLEJTE PROGRAM GORENJSKE TELEVIZIJE TFI R-TV Kranj Kranj, d.o.o., Nikole Tesle 2, p.p. 181, 4001 Kranj; Tel.: (064) 33-11-55, fax: (064) 32-73-13 SREDA, 21. MAJA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 9.45 Včeraj, danes, jutri 9.50 Videoring 10.20 Tedenski izbor 10.20 Vesoljska poiicija. ameriška nanizanka 11.05 Leningrajski kavboji srečajo Mojzesa, ponovitev finskega barvnega filma 12.35 Svet čudes, ponovitev avstralske dokumentarne nadaljevanke 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 13.50 Res je! 15.35 Kronika afriških živali, ponovitev francoske poljudnoznanstvene serije 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom, otroška oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.35 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.05 Znaš žvižgati, Johanna, švedska drama 21.05 Made in Slovenija 22.00 Odmevi, vreme 22.45 Posadka, ameriška humoristična nanizanka ?3.10 Na valovih življenja, angleški čb film 1.15 Videoring 1.45 Videostrani moristična nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Umor je napisala, ameriška nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Stoj - ali moja mama strelja, ameriški barvni film 21.45 M.AS.H., ameriška humoristična nanizanka 22.15 Obraz tedna 22.45 Reševalci, avstralska nanizanka 23.30 Acapulco H.E.A.T., ameriška nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 10.00 TV prodaja 10.20 Video kolaž 13.00 TV prodaja 15.30 TV prodaja 16.00 Vera in čas 17.00 TV prodaja 17.20 Pot v Avonleo, ameriška nadaljevanka 18.15 Munk in Lemmy, risanke 18.25 V osemdesetih dneh okoli sveta. 21 del risane serije 18.50 TV prodaja 19.00 Dnevnik 19.30 Sandokan, risana serija 20.00 Izziv, aktualna tema tedna 20.50 Afriška divjina - mozaik divjine, 7. del dokumentarne serije 21.15 Splošna papeževa avdienca 22.05 TV prodaia 22.30 Dnevnik 22.40 Video kolaž HTV 1 TVS 2 11.00 Svet poroča, ponovitev 11.30 Volja najde pot, ponovitev 12.00 Somrak stoletja: Evropa, naša zgodovina, ponovitev francoske nadaljevanke 13.00 Šepet iz naslonjača, ponovitev 13.30 Hudsonova ulica, ameriška humoristična nanizanka 13.55 Življenje na zemlji, japonska dokumentarna serija 14.40 Studio Citv 15.30 Berlin Alex-anderplatz, nemška nadaljevanka 16.30 Izzivalci, francoska nanizanka 17.00 Moesha, ameriška humoristična nanizanka 17.25 Karaoke, razvedrilna oddaja 18.25 Domače obrti na Slovenskem: Umetne rože 18.55 Državno prvenstvo v rokometu: 1. tekma finala končnice (ž) 20.25 Pokal UEFA v nogometu: Finale 22.20 Zavrtimo stare kolute 22.55 Mats Ek: Smoke, plesna oddaja 23.20 Evropski mesec kulture 1997 0.05 Domače obrti na Slovenskem, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 8.00 TV prodaja 10.15 Gorila Magila, risanka 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah Show 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira 14.00 Bergerac 15.00 Atlantis, ponovitev 15.50 Bravo maestro, ponovitev 16.00 Oprah Show: Ko se ne moreš upreti 16.50 Drzni in lepi 17.15 Drzni in lepi 17.46 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina 20.00 Princ z Bel Aira 20.30 Kadenca, ameriški barvni film; Eric Roberts 22.10 Avtoviziia, ponovitev 22.40 Klic dolžnosti, ameriška nanizanka 23.35 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka, 13. del 0.00 Vojak naj bo, angleška nadaljevanka 0.50 Maldivi, ponovitev 1.15 TV prodaja 1.35 Video strani 12.00 Dnevnik 12.25 Marisol, mehiška nanizanka 13.10 Santa Barbara 13.55 Risanka 14.00 Poročila 14.15 Izobraževalni progam 15.15 Otroški program 16.30 Moč denarja 16.45 Trenutek spoznanja 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Gaudeamus, oddaja o šolstvu 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Živa resnica 20.50 Družinski glasbeni kviz 22.00 Poslovni klub 22.35 Opazovalnica 23.05 Z namenom in razlogom 0.00 Območje somraka, ameriška nanizanka 0.25 Poročila HTV 2 12.50 TV koledar 13.00 črno-belo v barvah: Bird, ponovitev ameriškega filma 16.00 Bolnišnica upanja, ponovitev ameriške nanizanke 16.50 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.15 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.05 Živalski planet 18.35 Hudo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Skrita kamera 20.40 Nogomet 22.55 Sestre, nanizanka 23.40 Stik, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 10.05 Cobrina, Cobrina, ponovitev ameriške komedije 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 šport: Tenis 19.00 Roseanne 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Avstralec Ouiglev. ameriški pustolovski film 22.10 Sketchup, humoristična serija 22.35 Z mojimi vročimi solzami, 3/3 del avstriisko-nemškega biografskega filma 0.15 Čas v sliki 0.20 Nevaren dopust, angleška kriminalka 1.35 Sanjska ekipa 3.40 Dežela v plamenih, ameriška vojna TV drama 5.20 California High School 2 POPTV 7.00 Dobro Jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 MAS.H., ponovitev 13.00 Bolnišnica upanja 14.00 Acapulco H.E.A.T, ponovitev 15.00 POP 30 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.20 TOP shop, televizijska prodaja 16.30 Santa Barbara, nadalje vanka 17.30 Roseanne, ameriška hu- AVSTRIJA 2 6.00 Video strani 6.30 Budilka 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Sissi, cesaričina usodna leta, ponovitev avstrijske filmske drame 10.50 Bogati in lepi 11.30 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 čas v sliki 12.10 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Ordinacija Bulovvbogen, nemška serija 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Klic v sili 144 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Rosamunde Pilcher: Veter upanja, nemški romantični TV film 22.00 čas v sliki 2 22.30 Vrelišče. Skozi vse težave 23.20 Cestni zdravnik iz Kalkute, dokumentarec 0.10 Zdravniki, nemška serija 1.40 Pogledi s strani 1.45 Čas v sliki 2.15 Schiejok vsak dan 3.15 Dobrodošla Avstrija 5.00 Roseanne, ponovitev 5.25 Čas kulture TRŽIČ TUDI DRUGJE JE LEPO - oddaja vsak četrtek ob 14.40 na radiu Tržič - vsak torek v Gorenjskem glasu -1 x mesečno v reviji Otrok in družina Sončni pozdrav iz studia radia Tržič s četrtkove oddaje "Tudi drugje je lepo". Kot že sami veste, se vsak četrtek potepamo po Sloveniji, danes pa pripravljamo presenečenje. Poleg tega vas bomo popeljali na Glasov izlet na morje. Morje je sicer še premrzlo za kopanje, a ob slovenski obali je dovolj pokritih plavalnih bazenov z morkso vodo in na kopalni izlet vas vabimo zadnji majski petek, 30. maja. Poleg kopanja v bazenu hotela Barbara je večerje v hotelu Fiesa bomo pripravili ogled znamenitosti Pirana, pa še kakšno izletniško presenečenje - za prevoz bo poskrbelo prevozniško podjetje JEREB, d.o.o., Škofja Loka. Avtobus bo rajžo začel v Radovljici, "uradni start" bo v kanju, z majčkenim ovinkom preko Škofje Loke. Izletniki lahko počakate tudi v Medvodah. Prispevek k stroškom: 3.100 tolarjev (naročniki in družinski člani); ostali 3.800 SIT. Za mlade bralke in bralce do 15. leta samo 2.100 tolarjev! Nagradno vprašanje: Po kom se imenuje glavni trg v Piranu? Dopisnice s pravilnimi odgovori pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič do četrtka, 22. 5. 1997. Na dopisnico napišite tudi svojo telefonsko številko. Do četrtka lep pozdrav Janja BudiČ in Dušan Dolinar TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 TOP spot 19.10 Poročila Gorenjske 483 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Miss narcis 20.30 Župan z vami: občina Medvode -župan: Stane Žagar (v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 483 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditelj: Filip Kocijančič) 22.40 Top spot 22.45 Poročila Gorenjske 483 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. R TRŽIČ Najprej smo vam pripravili radijski Juke box. Ob 14:30 bomo pripravili Potrošniški barometer, beseda pa bo tekla s pomočnikom direktorja Gorenjske banke. Spremljali In komentirali bomo ob 15:30. Sledila bo oddaja Naša priložnost, ki prinaša obilico informacij podjetnikom. Zunanjepolitičnim dogodkom so namenjena Poročila radia Deutsche Welle, v katerih prenos se bomo vključili ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo z novostmi na knjižnem trgu. Ob 17:45 Govorimo o filmu, oddajo pa nadgradimo s kvizom, v katerem preverjamo znanje iz filmskega sveta. Tudi po Glasbeni sceni se bomo sprehodili, tokrat z gosti, ki so Prezrti. LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ura ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 Bombastičnih 7 19.01 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.20 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.00 IC AMZS (ceste) 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.15 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 17.00 Elanov športni semafor 18.00 Tednik - občina Jesenice 18.30 Domače novice, pogled v ju-tnšnji dan 19.00 Voščila RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 NaŠ zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.00 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaknta oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v LJubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Steping out 18.25 Torkova vroča linija, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Zgodovina, kultura in mi 21.10 Film 22.40 Top spot 22.45 TV prodaja 22.50 Video strani R RGL RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija Druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.50 EPP 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki In odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gremo v life 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda, lepota z Metko Centrih Vogelnik 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro z Majdo Juvan 6.05 Naj naj pesem 6.15 Novice 6.25 AMZS 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika, prenos Radia Slovenija 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tuid taksno 0.15 Novice 8.30 VaSe mnenje o ... 10.00 Dopoldanski pogovor 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC novice v slovenščini 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.20 Argumentiran komentar 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan vam želi RGL 14.15 Novice 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča, komentira 15.30 Lestvica hitov 18.20 Spoznajmo se + uganka za poslušalce 18.45 črna kronika 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za naj naj pesem 18.15 Novice 18.25 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnenvlk, prendos Ra Slovnelja 19.25 Vreme 20.00 Argumentiran komentar 20.30 Novi svet ♦ založba Ouatro 21.30 Največje radosti življenja - Alenka Sivka 23.00 Nočni program RGL-a R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. Inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni pro gram TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC ... pripravljamo samo za vas, po vasem glastu-nt-m okusu... na frekvencah KH,*> in 95 MHz ... vsako soboto... vsakil ob pol treh... Vročina pritiska, pa kaj, mi smo že navajeni, saj nam je vroče vsakič, ko izbiramo najboljšo tedna na RA Tržič. Vroče je tudi najmanj dvema, ko izžrebamo srečneže Ta dobr'h 10. To soboto je bila sreča mila Lidiji Bronce iz Kranja in Francki Dobrin iz Tržiča. Iskrene Čestitke! Aplavz pa je namenjen tudi vsem vam, ki ostajate iz tedna v teden zvesti poslušalci, nam marljivo pišete in nas spodbujate. Da smo na "pravi frekvenci", so dokaz tudi pisma (vsa po vrsti so prijazna!!) Nas naslov je le vedno: Radio Trii, Balos 4, 4290 I r/u-. Pišite in glasujte do 24. 5. Zvesta vsem po vrsti vas pozdravljava Piisan in Mojca Lestvica Ta dobr'h 10: 1. TANJA RIBIČ - Zbudi se (2) 2. OLIVER ANTAUER - Ker sem zaljubljen (2) 3. GAMSI - Ne gremo spat (2) 4. CALIFORNIA - Nisem avtomat (2) 5. 2 ALI VE - Želja srca (3) 6. MALIBU - TI si moja (novost) 7. ANDREJA MAKOTER - čas naj se ustavi (novost) 8. PETER PAN - Sreča še stanuje tu (novost) 9. MARJAN ZGONC - Najina usoda (novost) 10. ANITA VODIŠEK - Zdaj drugi rožice sadiš (novsot) KUPON TA DOBR'H 10 Glasujem za: Mol predlog: Moj naslov: KINO CENTER amer erot spekt SLAČlPUNCCob 16 30. 18 45 In 21 uri STORŽIĆ amer rom kom EMMA ob 17 , 19 In 21 uri ŽELEZAR amer drama LJUDSTVO PROTI IARRYJU FLINTU ob -17 30 in 20 un RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA Gledališče Tone Cufar, Ray Doonev POKVARJENO: Predavanja vstopnic v Turističnem društvu In na blaga|m kina eno uro pred predstavo. ČETRTEK, 22. MAJA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 10.10 Včeraj, danes, jutri 10.15 Videoring 10.45 Moesha, ameriška humoristična nanizanka 11.10 Na valovih življenja, ponovitev angleškega čb filma 12.30 Svet divjih živali 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.15 Made in Slovenia, ponovitev 15.00 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 15.25 V vrtincu, ponovitev 15.55 Znaš žvižgati, Johanna, ponovitev švedske drame 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo, 10. oddaja 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francoska risana serija 18.00 Po Sloveniji 18.35 Kolo sreče, igrica 19.05 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.57 šport 20.05 Tednik * 21.05 Forum 21.25 Frasier, 13/24 del angleške humoristične nanizanke 22.00 Odmevi 22.40 Omizje 0.10 Tednik, ponovitev 1.05 Forum, ponovitev 1.15 Videoring 1.45 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 12.30 Domače obrti na Slovenskem, ponovitev 13.00 Mats ek: Smoke, ponovitev plesne oddaje 13.20 Evropski mesec kulture 1997 14.10 Posadka, ponovitev ameriške humoristične komedije 14.35 Pokal UEFA v nogometu 16.20 Izgubljeni pod Triglavom, ponovitev slovenske dokumentarne oddaje 17.10 Izzivalci, francoska nanizanka 17.40 Svojeglavi politik, angleška nadaljevanka 5/7 18.30 Skrb za zemljo, angleška dokumentarna oddaja 19.00 Resnična resničnost 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Muriel se poroči, avstralski barvni film 21.45 Pisave 22.15 Ember-to Eco, nemška dokumentarna oddaja 23.00 Alica, evropski kulturni Magazin 23.30 Pisave, ponovitev KANALA 7.00 Video strani 10.15 Gonla Magila, risanka 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah shovv 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina 13.35 Novi princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vojak naj bo 15.00Dannyjeve zvezde, ponovitev 16.00 Oprah shovv: Diane Keaton 16.45 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Nujni primeri, ameriška nanizanka 21.20 Odklop, dokumentarna serija 21.55 Nenavadna doživetja, dokumentarna oddaja 22.40 Alo, alo, humoristična nanizanka 23.10 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 0.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 1.00 TV prodaja/Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kvlz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Muka in užitek, ameriški barvni film 15.00 POP 30 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.20 TOP shop. televizijska prodaja 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Roseanne, amer iška humoristična nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Umor je napisala, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Brez zavor 21.00 Nevvvorška policija, ameriška nanizanka 22.00 mami ameriška nanizanka 22.30 Argument 23.00 Reševalci, avstralska nanizanka 0.00 Acapulco H.E.A.T, ponovitev 1.00 24 ur 1.30 POP 30, ponovitev 1.00 Videostrani TV 3 8.00 IV prodaja 10.00 TV prodaja 10.20 Vldeokolaž 13.00 TV prodaja 15.45 TV prodaja 16.00 Mož z železno masko, ponovitev risanega filma 17.00 TV prodaja 17.20 Pot v Avonleo, ponovitev 18.15 Munk in Lemmv, risanke 18.25 Sandokan, ponovitev risane serije 18.50 TV prodaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Sandokan, risana serija 20.00 To trapasto življenje, ameriška nanizanka 21.00 Zdravstvena oddaja, oddaja o kozmetiki 22.00 Tečaj francoščine, ponovitev 22.40 IV KINO prodaja 23.00 Dnevnik 23.10 laž Video*8' 7.45 TV koledar 7.55 Poročila Dobro jutro 10.00 Poročila i% Izobraževalni program 11.30 0»M program 12.00 Dnevnik 12.25 M"JS mehiška nadaljevanka 13.10 g Barbara, ameriška nadaljevanka • Risanka 14.05 Poročila 14.10 lz°^ ževalni program 15.10 Otroški P'°Q. ,j 16.45 Hrvaška književnost i'j, Hrvaška danes 18.05 Kolo s' 18.40 Obnova Hrvaške 19.10 Hrv*^ spominska knjiga 19.30 Dnevnik f^j Kultura 21.20 In to sem jaz ^rj Opazovalnica 22.50 Klub D.Dj^ Filmska noč z Alfredom Hitchcoc* ^ Kliči M za umor, ameriški film Poročila 14.10 TV koledar 14.20 P°tov8$ ponovitev dokumentarne oddal8-veška 15.10 Afera Nine B, ne£|0ir francoski film 16.50 Acapulco -» duša, nadaljevanka 17.15 Obalna, ža, nadaljevanka 18.05 Stik, g|a5^ oddaja 18.35 Hugo 19.00 zupai^ panorama 19.30 Dnevnik 20-20 ^ X, ameriška nanizanka 21. sm ameriški nemi film 22.35 ^ gibanja 23.15 Seinfeld, amenš*" moristična nanizanka AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 9.55 A Ouiglev, ponovitev ameriškega Vj lovskega filma 11.50 Otroški P£Xjj| 14.50 Hišica v preriji 15.40 Spon- ^ 19.00 Hope & Gloria 19.30 Cas ^ 20.15 Komisar Rex, avstnjsko-n« t kriminalistična serija 21.05 Vera ^ Topovi iz Tobruka, ameriški yoj ^, 23.40 Čas v sliki 23.45 Vihar -a Perzijo, ameriški pustolovski ti" ^ Nevaren dopust, ponovitev ■"J^d kriminalke 2.55 Človeška po°,ux^ angleška melodrama 4.25 C» rjjfl potem ločitev, češkoslovaška tw AVSTRIJA 2 7> 6.10 Videostrani 6.30 Budj^g^ Vreme 9.00 čas v sliki 9-o6^H'1 zadeva so počitnice, P0 jn |«P nemške komedije 10.45 Bogati ^ 11.25 Zvezna dežela danes m Vreme 12.00 Čas v sliki i*- l3.1l prizorišču 13.00 čas v s'^Fr8nK' Ljuba družina 13.55 Dr. Stefarr j zdravnik, ki mu ženske zaupa)"' iJ.1] ka serija 14.45 Lipova u^adanj Bogati in lepi 16.00 Vsak ^ Schiejokom 17.00 Cas v_ s"£ur,ar»' Dobrodošli v Avstriji 18.» danJ mojstri 19.00 Zvezna deze" 20-p 19.30 čas v sliki 19.53^ Pogledi od strani 20.15 ■JVšiliJ zaigra 22.00 Čas v sliki ^ pi fil 23.00 Cesta opija, dokumen ^ 23.45 Soča - krvava *emlJ'' e|0rrin'£ tarec 0.30 Zgodovinske P' ^ v dokumentarna senja 1-w trani nis, vrhunci 1.15 Pogledi od s. p Čas v sliki 1.50 Ozn ftPSjSScffl Schiejok, ponovitev 3.» DejG\'« DAN CE KLUBSKI ČASOPIS - PRILOGA GORENJSKEGA GLASA 8 - 20. MAJA 1997 OCENA SEZONE 96/97 ■ BOLJE KOT V LANSKI, VENDAR NISMO ZADOVOLJNI Cilji na Jesenicah so vedno enaki. Od nas naši navijači pričakujejo vedno naslov državnih prvakov v članski konkurenci, ter lepo število naslovov v nižjih kategorijah. ^ takšnimi željami in usmeritvami jnio tudi začeli lansko sezono, v Weri smo praznovali tudi 40 let, °d kar so Jesenice dobile svoj prvi Jjaslov državnih prvakov v hokeju, *° se je začelo obdobje, ki je v slovenskem, pa tudi svetovnem perilu izjemno. Kajti malo je WtO majhnih mest, kot so Jese-Qlce, ki se ponašajo s takšnimi "spehi v neki športni panogi. **okej se je zapisal v srca Jeseničanov, kot tudi ostalih Gorenjcev, ? so ponosni na fante iz Podme-*akle. Prav zato so tudi dogajanja v jeseniškem hokeju vedno spremljana s čustvi, kar se bolj Pježuje nalogo vsem, ki delamo v Hokejskem društvu Jesenice. Priznati moramo, da z zadnjimi lremi sezonami nc moremo in ne Srnemo biti zadovoljni. Uspehi v slajših kategorijah so še vedno Niki. naslovi državnih prvakov v x?tegoriiah mladincev, kadetov, mal-r*0v, hokejske šole A, tretje mesto v j|at^oriji dečkov, prav gotovo potr-y?)°> da jc znamenita jeseniška "ok.ejska šola še vedno med najbolj-■Mni tudi v širšem prostoru Slovenije, ^vstrije> Italije, toda na torti uspe-"0v rnanjka tisto najslajše. To je "aslov državnih prvakov v članski *°jjkurenci. p° dolgi in naporni sezoni smo smoViK temeljito analizo, s katero JUčke Poizkušali dobiti ustrezne zakl- .° vzrokih, ki so nas že tretjič ?dda,jili od želenega naslova. Glav na jc u?otovitev jc, da smo se na Ve |?lcah, po treh zaporednih slo-pre kln naslovih, lotili zahtevne druxtOVc kluba - reorganizacije v avli °" Nenadoma smo bili post-ProfPrCd dcistvo- da Jc potrebna n- tcsionalna organiziranost v celot-bi|i ukturi L moštva. Časi, ko so ^ Igralci nekakšni polprofesionalci, Po So imeli osnovne življenjske JJjoje urejene s prispevki delovnih K«mizacij (v našem primeru Žele-l nc Jesenice), so minili. Celotno za - Je padlo na ramena sicer kjub nin- amaterskih delavcev v • ki pa so v vedno težjih KlSiJ' ki so Jih P08oicvale težke Usti^ rskc razmere, vedno težje yarJali pogoje za normalno delo. dol0A nm ra/merah je bilo nujno vizar s'tuacije reševati z impro-itev jfc llrcz dolgoročnejših usmer-slovcj^^a, ki je nastopila po tretji teh imS zvezdici jc bila posledica Svoje Prov>zacij od lcta 1990 naPrcJ-trcnCrS° dodale pogoste menjave Jev n;> krmilu i moštva. Nenadoma nismo bili več prepričani, kakšen koncept igre jc za igralce v Podmežakli primeren. Prav na to vprašanje pa smo dobili jasen odgovor v končnici sezone, ki je za nami. V trenutku, ko bi morali žeti sadove vloženega dela, jc prišlo do znanega bojkota s strani igralcev iz Rusije tekme v Ljubljani. Priznati moramo, da so bili to za vse, ki delamo v jeseniškem hokeju, najtežji dnevi v zadnjih nekaj sezonah. Na tehtnici ni bila samo ena tekma, temveč devetinštirideset let dela številnih generacij, ki so gradile jeseniški hokej. Nenadoma smo bili postavljeni pred dejstvo, čeprav smo se pred tem že dobrih štirinajst dni ubadali s tem problemom, vodstvo kluba jc pojasnjevalo igralcem iz Rusije situacijo, jim zagotavljalo zasluženi denar, toda zadeve je zaostril prav človek, ki bi moral vztrajati do konca na krmilu. Ko danes že iz določene časovne oddaljenosti gledamo na takratne dogodke, smo vedno bolj prepričan, da je šlo takrat za določene vplive od zunaj kluba, kajti drugače si ni mogoče predstavljati, da bi nekdo lahko zaradi kasnitve dvanajstih dni izplačila zavrgel nekajmesečno trdo delo. Toda spoznanje, da so domači fantje iz Podmežakle v kritičnih trenutkih sposobni prevzeti nase odgovornost, ter s pravim pristopom in borbenostjo odigrati tekmo, ic bilo najdragocenejše! Res je, da brez tujcev ni mogoče računati na konstantne uspehe, toda v klub se je vrnilo zaupanje, vsi skupaj pa smo se prepričali, da je potrebno graditi igro na manjšem številu tujcev, ti morajo biti zelo kvalitetni, predvsem pa morajo imeti sposobnost s svojo igro podrediti se domačemu jedru ekipe. Z drugimi besedami, prevesiti morajo jeziček na tehtnici v našo korist. Drastična odločitev vodstva kluba, ki so jo z razumevanjem sprejeli tako naši navijači, kot tudi sponzorji, je verjetno pomenila zavestno slovo od četrte zvezdice v sezoni 96/97, zato pa se je jasno začrtala pot, na kateri je na koncu en sam cilj -osvojiti tako želeni naslov v naslednji sezoni. Sicer pa, kdo nam lahko zagotavlja, da bi bil končni rezultat s tujci, ki so izgubili zaupanje, bistveno drugačen?! Ob tem je pozitivno tudi to, da smo prav v odločilnem trenutku, ko se je reprezentanci pokazala možnost za napredovanje v B skupino na Svetovnem prvenstvu, prav z izkušnjami iz končnice sezone trenerju reprezentance odprli nove možnosti. Dejstvo je namreč, da je sedmerica jeseniških reprezentan- tov odigrala svetovno prvenstvo zelo uspešno, in da je tudi v reprezentanci prevzela nase velik del odgovornosti. Torej, za nami so boleče izkušnje iskanja prave poti. Vsi skupaj si močno želimo, da smo našli pravo pot. Zato letos za klubsko vodstvo ni počitka. Za nami sta že dva meseca trdih priprav na novo sezono. Po skrbni analizi preteklih sezon smo se odločili poiskati trenerja na Češkem. Nekaj časa smo nagovarjali trenerja Františka Vibornija, ki je zadnjo sezono na Jesenicah že delal, kot svetovalec trenerjem (na koncu je tudi pomagal Dragu Mlinarcu pri delu s 1. moštvom). Njegova želja je bila, da dokonča začeto delo na Jesenicah, to je delo z mlajšimi selekcijami. Ko pa nam jc pripeljal na razgovore človeka, ki je sodeloval pri osvojitvi naslova svetovnih prvakov z reprezentanco Češke, trenerja Zdeneka Uhera, smo se skupaj odločili za tega strokovnjaka. Takoj je padla tudi logična odločitev, da drugo jeseniško moštvo, ki bo tudi letos nastopalo v 1. državni ligi, prevzame trener Viborni, kar nam zagotavlja tudi kontinuiteto sodelovanja. Ob vsem pa se odpira še lepa možnost domačim trenerjem, ki se bodo lahko učili od dveh na Češkem zelo cenjenih trenerjev. Skratka že zelo zgodaj smo tokrat rešili kadrovske probleme v strokovnem-vodstvu. 1. moštvo HK Acroni Jesenice bo v novi sezoni torej vodil Zdenek Uher, njegov prvi pomočnik bo Drago Mlinarec, trener vratarjev za vse selekcije kluba od 1. moštva navzdol bo Cveto Pretnar. Drugo moštvo - HIT Casino bo vodil František Viborni. Pomagal mu bo Roman Pristov, ki bo ponovno prevzel tudi mladinsko moštvo. Kadete naj bi spet prevzel Štefan Ščap, ostali trenerji pa bi v glavnem ostali pri ekipah, ki so jih trenirali že v lanski sezoni. Koordinator dela vseh selekcij od drugega moštva navzdol bo Edo Hafner, ki bo istočasno še naprej zadolžen za področje stroke v Izvršnem odboru kluba. V teh dneh je trener Zdenek Uher že na Jesenicah. Priprave prvega moštva so se začele v četrtek, 15. maja. Pred tem je svojim pomočnikom v strokovnem vodstvu novi trener že natančno predstavil plan dela za pripravljalno obdobje. Trener Uher bo na Jesenicah do konca meseca maja. Treniralo se bo dvakrat dnevno v športnem parku Pod-mežakla in na terenih v okolici Jesenic. Po enem tednu treningov bodo igralci opravili prvo testiranje. S treningi bodo nato po programu nadaljevali pod vodstvom drugega trenerja Draga Mlinarca do 26. junija. Dan pred dopusti bo Še drugo testiranje. Ponovni zbor ekipe in zaključne bazične priprave bodo prav tako potekale doma v Podmežakli od 20. julija dalje do ledu v dvorani Podmežakli, ki bo 2. avgusta. Trener Uher v drugi polovici avgusta že računa na prve pripravljalne tekme, na katerih bi se izkristalizirala osemnajsterica domačih igralcev, ki bodo v letošnji sezoni branili barve Acroni Jesenic. V začetku avgusta naj bi se ekipi Sridružili še trije tujci, ter Udar lahmatuljin, ki bo verjetno v teh dneh dobil slovensko državljanstvo. Igralci, ki se ne bodo uspeli uvrstiti v prvo ekipo (kandidatov je 26), bodo nastopali za jeseniško drugo ekipo HIT Casino, ki ima podoben program dela, le da bodo člani te ekipe trenirali le enkrat na dan (zaradi šolskih obveznosti). Cilji so jasni - 1. moštvo starta na čim višjo uvrstitev v Alpski ligi in boj za naslov državnega prvaka. Mlada druga ekipa pa ima cilj osvojiti 4. mesto v DP. Cilji so visoki, vendar dosegljivi! H0KEJ5KI PLES - V DVORANI PODMEŽAKLI OB 50. OBLETNICI HOKEJSKEGA KLUBA NA JESENICAH Gabimo vas v petek, 27. junija, v dvorano Fodmežaklo na hokejski ples z ansamblom Ptujskih pet in drugimi gostil r<5^ plesom bo ob 15.30 začetek turnirja v hokeju z žogico, na katerega vabimo ekipi klubov navijačev Iz Tržiča In škofje Loke, ter navijačev z Jesenic. Sodelovala pa bo tudi ekipa 1. moštva Acroni Jesenice. Igra se v teniški copatih na košarkarskem igrišču. Tekma traja 2 x 10 minut. ^ Zaključek turnirja bo ob 19.30 uri na Hokejskem plesu v dvorani ?odmelaklo\ 2v°kih ansambla Ptujskih pet se boste lahko zavrteli od \b. ure dalje. Med plesom bo srečelov, zabavne Igre za obiskovalce! Skratka rezervirajte si že sedaj petek, 27. junija, za hokejski ples v Podmežakli! BESEDA UREDNIKA Preden sem sedel pred računalnik, sem bil kar malce v zadregi, ali Vam napisati, da tokratne JE-SE-NI-CE posvečamo sezoni, ki je za nami ali sezoni, ki je pred vrati, saj so hokejisti vseh jeseniških selekcij s pripravami na sezono 1997-98 začeli že 15. maja. Vendar pa me je zadrega hitro minila, saj sem ob pregledu gradiva, ki Vam ga želimo predstaviti v tokratni številki našega časopisa v časopisu ugotovil, da bo kar precej zanimivosti. Tako smo Vam pripravili pregled lanske sezone s komentarjem, predstavljamo Vam načrte za nov sezono, bralcem in bralkam Gorenjskega glasa predstavljamo novega trenerja članskega moštva HK Acroni Jesenice, dotaknili se bomo reprezentančnih nastopov, skratka potrudili smo se skupaj s športnim uredništvom Gorenjskega glasa, da je naša nova številka JE-SE-NI-CE zanimiva in pestra. Sezona 97-98 je ponovno jubilejna. Jeseniški hokej praznuje 50-letnico svojega obstoja. Pol stoletni jubilej vse v klubu obvezuje, da se bomo v praznični sezoni kar najbolj potrudili. Vsi skupaj si ob jubilejni sezoni želimo, da bi hokejisti iz Podmeiakle po treh sušnih letih končno uspeli spet osvojiti novo zvezdico. Na začetku lanske sezone sem .na tem mestu izrazil podobne želje, ki se potem niso uresničile. Tokrat upam, da bo v naše skupno veselje, drugače/ Čeprav je mesec maj, verjame, da boste naše JE-SE-NI-CE prečitali z naklonjenostjo! Vaš urednik Branko Jeršin Uredniški odbor Branko Jeršin, Teo Lipicer, Dušan Dragojevič, Mirko Klinar, Vilma Stanovnik, Marko Valjavec; fotografije: Gašper Svetlin, Tina Doki Kratka kronologija CRONI JESENICE idarska 4, 4270 Jesenice SLOVENIJA tel7tax: 064 81-564 03 KONCU SEZONE IN ZAČETKU NOVE Hokejska sezona se je končala. Seveda smo delavci, kot igralci do neke mere izpolnili zastavljene naloge. Res je, da nismo uspeli osvojiti zvezdice, res pa Je tudi, da smo se trudili po najboljših močeh. Uspeh, za katerega smem reči, da je kljub vsemu pohvale vreden, pa bi ne bil tolikšen, če bi ne pomagali zunanji sodelavci, sponzorji in donatorji. Hvaležni smo vsem in vsakemu posebej, posebej se ljudem, ki so podpr\\ hokej na Jesenicah, ga ponesli v svet in pripomogli k športnim užitkom in dobremu delu. Vsem Je poznana težava, ki Je nastopila ob koncu sezone, vendar kot pojasnilo doda]am le reklo: "Boljše prva, kot zadnja zamera!" Pri HK ACRONI si v naslednji sezoni želimo nadaljnjega sodelovanja, verjamemo namreč v dobro voljo sponzorjev, v pomot ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v našem mestu. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, sponzorjem, donatorjem In volonterskim delavcem za prijaznost in zaupanje v hokej in šport na Jesenicah. Upam, da bomo v naslednji sezoni s skupnimi močmi ustvarili nov sloves jeseniškega hokeja, se dokazali kot zavedni Slovenci in tako pripomogli k dobremu imenu naše države. Zavedamo se, da je pred nami naporna hokejska sezona, vendar smo prepričani, da smo vredni truda in pomoči. Veselimo se sodelovanja, saj bomo praznovali 50-letnlco hokeja na Jesenicah. To pa Je že dogodek vreden vse pozornosti in podpore, šport na] bi tako zaživel kot dejavnost vseh ljudi, človeka vrednega demokratičnega razmišljanja. HOKEJSKI POZDRAV IN SREČNO V SEZONI 1997/981 HK ACRONI - JESENICE EJranko Omejc PETDESET LET HOKEJSKEGA KLUBA JESENICE Prvi poskusi, da bi ustanovili hokejsko moštvo na Jesenicah, segajo še v predvojna leta, ko so hokejski navdušenci Podmežaklo napravili prvo naravno drsališče kar na nogometnem igrišču. Čeprav je prizadevanja prekinila druga svetovna vojna, navdušenja za ta dinamičen šport ni mogla prekiniti. Tedaj že veterani Karlo Berglez, Valentin Mendiževec, Dušan Kaltnekar, Boris Čebulj, Matko Medja, Zvone Turnšek, Dušan Brun, Stane Kos, Vinko Kozjak in drugi so že leta 1947 začeli s treningi na naravnem ledu. Potem ko je bila 6. januarja 1948 ustanovljena Hokejsko-drsalna sekcija Športnega društva Jože Gregorčič, je ekipa prvič uradno nastopila na pokalnem tekmovanju v Celju in tudi zmagala. Prvi uradni hokejski tekmi pa so Jeseničani odigrali na Jesenicah 29. januarja 1949, ko so dvakrat premagali ljubljansko ekipo Enotnosti (B). V sezoni 1949/50 so se hokejisti preselili z nogometnega igrišča na današnjo lokacijo, kjer je bil vse do leta 1953 naravni led. 29. novembra 1953 pa je bilo pod vodstvom prizadevnega Draga Cerarja zgrajeno prvo umetno drsališče v Jugoslaviji. Tega leta se je tudi Hokejsko-drsalna sekcija Jože Gregorčič preimenovala v Hokejsko - drsalni klub Jesenice. Hokej je kmalu postal najpopularnejši šport na Jesenicah. Na državnem prvenstvu od 25. do 29. januarja 1956 na Jesenicah so domačini zasledi drugo mesto in s tem že najavili naskok na naslov državnega prvaka. Na 10. državnem prvenstvu leta 1957v Beogradu so Jeseničani prvič osvojili naslov državnega prvaka. Pod vodstvom češkega trenerja Zdencka Blahe so v odločilni tekmi premagali beograjski Partizan z rezultatom 6:2. Na Jesenicah je po tekmi zavladalo nepopisno veselje, čestitke pa so deževale od vsepovsod. Sprejema na železniški postaji se je udeležilo več tisoč ljudi. Prvi naslov so osvojili naslednji igralci: Dušan Brun, Boris Čebulj, Niko Čebulj, Jože Dolinar, Dušan Hribar, Dušan Kaltnekar, Ciril Klinar, Marjan Kristan, Jože Novak, Toni Tišler, Jože Trebušak, Zvone Turnšek in Cena Va-lentar. Od leta 1957 do 1971 so Jeseničani osvojili kar petnajst zaporednih naslovov državnega prvaka. V tem obdobju so ekipo vodili tudi strokovnjaki, s čimer se je neneno dvigala kvaliteta jugoslovanskega hokeja. Ogrodje državne reprezentance so večinoma sestavljali prav Jeseničani. Uspehi reprezentance so se stopnjevali vse do leta 1968, ko je ekipa na olimpijskih igrah v Grenoblu v B skupini osvojila prvo mesto, kar še danes velja za največji uspeh jugoslovanskega hokeja. Do leta 1970, ko je ekipo Jesenic prevzel Ciril Klinar, so ekipo vodili naslednji trenerji: Zdenek Blaha (1957 in 1958), Andrej Wolkovsky (1959 do 1963), Jiri Pleticha (1964 do 1966), Rudi Černy (1967) in Oldrich Mlčoh (1968 in 1969). Petnajsti naslov državnega prvaka leta 1971 so osvojili: Stane Eržen, Albin Felc, Gor-azd Hiti, Bogo Jan, Milan Jan, Rudi Knez, Tomaž Košir, Janez Mlakar, Janez Pipan, Silvo Poljanšek. Viktor Ravnik, Rado Razinger, Franc Smolej,Viktor Tišler, Franci Zbontar in Marjan Zbontar. Leta 1972 je ljubljanska Olim-pija prvič prevzela Jeseničanom naslov državnih prvakov. Toda tudi Jeseničani tega leta niso bili nezadovoljni, saj so dobili streho nad igriščem. Že naslednje leto se je naslov zopet preselil na Gorenjsko. 23. naslov državnih prvakov so osvojili naslednji igralic: Jožko Borse, Milan Figala, Edo Hafner, Drago Horvat, Bojan Kelih, Peter Klemene, Matjaž Kopitar, Marjan Kozar, Toni Kurbos, Vlado Ma-cholda, Bojan Magazin, Drago Mlinarec, Cveto Pretnar, Roman Pristov, Bojan Raspet, Andrej Razinger, Marko Smo- Fele, Tom Jug, Aleš Kalan. Matjaž Kopitar, Vladimir Kri-kunov, Boris Kunčič, Bojan Magazin, Drago Mlinarec, Boštjan Omrzel, Murajic,3 Pajič, Sergej Povečerovski, Cveto Pretnar, Sašo Pretnar, Andrej Razinger, Mohor Ra' zinger, Marko Smolej, Simon Smolej, Aleš Sodja, Zvon« Šuvak, Klemen Tičar, Sergej Varjanov, Dejan Vari in va-mavski. Ekipo je v sezonah 1992 in 1993 vodil Vladim* Krikunov, v sezoni 1994 pa Sergej Borisov. Naslov državnega prvak3 Slovenije so Jeseničani osvoji' li še leta 1993 in 1994. Zadnja tri leta pa je naslov prvaka osvojila ekipa ljubljanske Olimpije, potem ko Je v izenačenih superfinalih pre' magala ekipo ACRONI-J3: Ekipo so v teh letih vodij1 naslednji trenerji: Sergej Borisov, in Pavel Arsenault (1995).' Pavel Arsenault in Frand Zbontar (1996) in Sergej Borisov ter Drago Mlinar^ (1997). Že vrsto let je te Sezona 1974 je bila zanimiva zaradi tega, ker so Jeseničani že po osvojitvi državnega prvenstva izgubili naslov za "zeleno mizo" po naknadnih sestankih hokejske zveze. V teh letih sta ekipo vodila trenerja Ciril Klinar (1970 do 1972) in Boris Afanasijev (1973 in 1974). Do leta 1984 sta si ekipi Jesenic in Olimpije vsaki dve leti odvzemali naslov državnega prvaka: Olimpija 1975 in 1976, Jesenice 1977 in 1978, Olimpija 1979 in 1980, Jesenice 1981 in 1982 in Olimpija 1983 in 1984. V tem času so se menjavali domači in tuji trenerji, najbolj pa so na nestalnost forme vplivali odhodi igralcev v druge klube. Jeseniško ekipo so takrat vodili trenerji Jože Trebušak (1975), Rudi Černy (1976), Vlastimil Bubnik (1977 in 1978), Ciril Klinar (1979), Boris Svetlin (1980, 1981 in 1982), Albin Felc (1983) in zopet Boris Svetlin (1984 in 1985). Stalna skrb za vzgojo mladih hokejistov in ustanovitev (že leta 1961) še enega kvalitetnega moštva Kranjska Gora je omogočila, da so Jeseničani obdržali stik z vrhom jugoslovanskega hokeja V sezoni 1985, 1986 in 1987 je ekipo vodil trener Roman Smolej, v sezoni 1988 pa jc ekipo prevzel odlični češki trener Vaclav Čcrvenv. Za to obdobje je značilen vzpon beograjskih klubov Crvene zvezde, Partizana in zagrebškega Medvcš-čaka. Potem ko je Jeseničanom leta 1985 še uspelo osvojiti naslov pred odlično Crveno zvezdo, pa je Partizan v sezoni 1986 prekinil tridesetletno premoč slovenskih klubov. V sezoni 1987 in 1988 jc ekipa Jesenic dokazala, da se razmerje moči v jugoslovanskem hokeju še ni spremenilo. Ko so Jeseničani leta 1987 osvojili dvaindvajseto zvezdico, so jim navijači priredili pred dvorano Podmežaklo veličasten sprejem. Po osvojitvi 23. naslova leta 1W8, ko so po streljanju prostih strelov v Četrti tekmi premagali Ohm-pijo, pa jc veselje v hokejski hali Podmežaklo trajalo vso noč. Navijači so znova poka zali, da je hokej najpopularnejši šport na Jesenicah. lej, Štefan Ščap, Zvone Šuvak, Klemen Tičar in Toni Tišler. Ekipo sta vodila Vaclav Čer-veny in tehnični vodja Branko Jeršin. Zadnje tri naslove državnega prvaka Jugoslavije (1989, 1990 in 1991) je osvojil zagrebški Mcdveščak. Jeseniško ekipo so vodili naslednji trenerji: Rudi Hiti (1989), Jan Selvak (1990) in Ciril Klinar ter Vaclav Červeny (1991). V sezoni 1991/92 je bilo prvo državno prvenstvo v samostojni Sloveniji in Jeseničani so v večnem derbiju premagali odlično Olimpijo. Prvi naslov so osvojili: Elvis Bešlagič, Sergej Borisov, Encs Crnovič, Jože Češnjak, Jože ;hničf]> vodja Brane Jeršin, zdrav pa dr Nebojša Stojakovič. Ton zadnjim hokejskim sezonam daje predvsem ic^ef vanje v Alpski ligi^ slovenski klubi AC RONl' Olimpija in Bled tekmujej0 * najboljšimi klubi iz Avstriji Italije. Tone Konobi'/ (Viri: Arhiv Muzeja Jesenice, Arhiv HK Jesenice, Andrej Stare: NAŠ HOKEJ 1934-1991, Tone Konobelj: Koledar HK Jesenice 1989, ŽELEZA R 1951-1990, Prospekti H K ACRONI Jesf niče 95/96, JESENICE Slovenija 1997) ZAČETEK PRAZNOVANJA 50. OBLETNICE HOKEJA NA JESENICAH Z otvoritvijo razstave HOKEJSKI PLAKAT, ki je gj 8. maja v Kosovi Graščini na Jesenicah, ki jo je pr»P$S Muzej Jesenice, avtorja pa sta bila Irena Lačen Bencdi . in Tone Konobelj so se začele prireditve ob 50. oblctn hokeja na Jesenicah. Dobro obiskana, predvsem pa zanimiva razstava, • katero sta avtorja dodala pomemben kamenček v m«'/-llN hokejske dejavnosti na Jesenicah, še posebej, ker sta * hokeja, ki je v teh petih desetletjih močno zaznaim^ življenje v železarskem mestu lotila iz Še povsem neznanega zornega kota. Ob tem jc zanimiva tudi ideja, kako razstavo predstavi" MlkOVakem, Skupaj s sodelavko Zdenko Torkar TJWJ obiskovalcem. so namesto brošurice vodnika po razstavi izdali razsj plakat, ki na eni strani opisuje razstavo, na drugi s,,allk(.ja je Ione Konobelj pripravil povzetek petdesetih let "° na Jesenicah. Zaradi zanimivosti si dovoljujemo kron gijo objaviti tudi v našem glasilu Jesenice. V Podmežaklji je ostalo večino lanskega moštva PRESTOPNI ROK ■ v BREZ VEČJIH PRESENEČENJ 'Jeseniški klopi y novi sezoni ne bo velikih sprememb, ni pa še znano kdo bodo novi tujci tako rok nekaj let ni bilo mirnega prestopnega a, kot je letošnji. Nov Pravilnik o prestopih, ki pre-av)deva več reda predvsem Pri plačevanju odškodnin tned klubi, je samo eden od Vzrokov za to. Drugi, verjet-n° §e pomembnejši vzrok kot 0(jŠkodnine, jc precej finanč-nir> težav v klubih, ki so v Poteklih letih diktirali cene 'Eralcev s svojim povpraše-J^jcm. Predvsem Sportina z ^'eda, ki jc v lanski sezoni *uPila praktično sedem rc-Ppenuntov, je z rezultats-*lm ^uspehom letos nekako LsLenc>- Iz tabora Sportine ^irnov naj ali celo Celje, pa do skrajno zaskrbljujočih vesti, da je Sportina pred razsulom, kar bi bilo za slovenski hokej velika škoda. V Ljubljani so se v dneh prestopnega roka zavili v molk, prizadevali so si predvsem obdržati jedro lanske ekipe. Z uspešnimi igrami slovenskih klubov v lanski Alpski ligi in z uspešnimi nastopi reprezentance, pa se nam letos po dolgem času obetajo nekateri prestopi v tuje klube, predvsem v Italiji so se odprla vrata za nekatere slovenske igralce. Ob takšnih razmerah jc Od t'a'° nasprotujoče si vesti, bilo mirno tudi na Jesenicah. su .Ra> da ima Sportina za Te vrstice so nastajale na jes nJ.ene pogodbe z lanskimi Srni 1§kirni Rusi (Šcvcev, Kadikov, Bikovski, bi jih vodil trener predvečer zaključka prestopnega roka, tako da skoraj zanesljivo lahko napišemo, da jc jedro ekipe, ki je rjc ,ov, do nasprotnih govo- zaključila lansko prvenstvo ase Sprotina seli v Kranj ostalo na Jesenicah. Celo več, večina igralcev je podpisala pogodbe za dve leti, kar prav gotovo omogoča delo na nekoliko daljši rok. Razveseljivo je, da se je v matični klub vrnil Elvis Bešlagič (iz Olimpije). Nekaj možnosti je, da klub zapusti mladi Tomaž Razinger, ki želi kariero nadaljevati v Kanadi. Tako je na Jesenicah pogodbe že podpisalo 11 igralcev, ostane pa tudi Udar Rahmatuljin, ki bo skoraj zanesljivo igral z našim državljanstvom, torej kot domači igralec. Z ostalimi šestimi domačimi igralci se bodo pogodbe podpisale po koncu drugega dela priprav (okrog 15. avgusta), kajti pogodbe so odvisne od prizadevnosti na letnih treningih, ter ocene trenerja. Kandidatov za teh šest pogodb je kar 16. Za izpisnico je zaprosil mladi Borut Sivic (HIT Casino). Zdenek Uher PREDSTAVLJAMO VAM NOVEGA TRENERJA 1. moštva HK Acroni Jesenice j k*, maja je na Jesenice prišel novi trener 1. moštva HK Acroni esenic. Zdenek UHER je bil rojen 27. 2. 1936 v Holoubkovu (Plzen). V n • Kari "Okejski ligi je začel igrati v Plznu. v'cro je nadaljeval v Jihlavv. igaU^i^J' ligi takratne Ceškoslovašk Tr« SCZon- let »o ka e jc začel v Pardubicah 'c'9 lQsn ivanero je /.v 7 reprezentanco Celke, t 'noćn'U I in.uicu v_i U^ACa Ravne*a trenerja dr. kot i ,udeka p0' b>stvu smo imeli na Jesenicah srečo, da |C &L*n8kem svetovnem pokalu od ki mila liim rePrczcntancc odstopil di Bukač. / ^rntpa sc Je »z reprezentančnih selekcij Pik V111 ludi Zdenek Uhar, Na Jesenice e i\ov •* Priznani strokovnjak zato, ker išče I "'»v v novem okolju P0t|n sc PO jutru dan po/na. pot. in bo letos jak jjf'-aklo zelo delovno Priznani strokovn n° V teh dneh spo/nal VSC kandidate /.a jeseniško prvo ekipo, na prvem delu priprav, opiavil testiranja igralcev, nato pa ponovno prišel na Jesenice 15. julija, ko bodo jeseniški hokejisti začeli s sklepnim delom treningov za novo sezono. PREGLED DOSEŽKOV V SEZONI 96/97 Dosežki ekip Hokejskega društva Jesenice v sezoni 1996/97 HK Acroni Jesenice - člani: - Uvrstitev v polfinale Alpske lige in osvojeno 3. mesto v polfinalni skupini (vrstni red: Olimpija, VSV, Acroni, Milano) - 2. mesto v državnem prvenstvu - 6. mesto na turnirju Spartaka v Moskvi - 2. mesto na turnirju ob 40. letnici 1. naslova državnih prvakov HK HIT Casino - člani - 6. mesto v Državnem prvenstvu HK Acroni Jesenice • mladinci državni prvaki za sezono 96/97 HK Acroni Jesenice - kadeti državni prvaki za sezono 96/97 HK Acroni Jesenice - dečki 3. mesto v državnem prvenstvu HK Acroni Jesenice - malčki 1. mesto v državnem prvenstvu 1. mesto v Alpski ligi HK Acroni Jesenice - hokejska šola A 1. mesto v državnem prvenstvu 2. mesto v Alpski ligi Ekipi hokejske šole B in C sta uspešno sodelovali na različnih turnirjih. Ža dosežene uspehe čestitamo! TRŽENJE - ŠPORTNI MARKETING Železniška 6, p.p. 31, 4248 LESCE, telefon: 064 58 711, fax: 064 58 747 Sponzorji HD Jesenice v sezoni 1996/97 so bili: 1. ACRONI JESENICE 2. PIVOVARNA UNION LJUBLJANA 3. MERKUR KRANJ 4. ZAVAROVALNICA TRIGLAV KRANJ 5. HIT CASINO NOVA GORICA 6. ITECH KANADA 7. CANADIAN CLUB LJUBLJANA 8. STOCK LJUBLJANA 9. DROGA PORTOROŽ 10. COLOR MEDVODE 11. SGP GRADBINEC KRANJ 12. INTEGRAL JESENICE 13. LJUBLJANSKE MLEKARNE LJUBLJANA 14. BAUER JESENICE 15. MAVRICA LJUBLJANA 16. UNIVERZALE DOMŽALE 17. ESOTECH VELENJE 18. SNICKERS LJUBLJANA 19. AVTO SERVIS PANČUR BLEJSKA DOBRAVA 20. ASP JESENICE - AVTO SALON PRIMOŽIČ 21. INTEREUROPA KOPER 22. AGFA ZAGREB 23. IVAN GOMILŠEK PTUJ 24. SERVIS VRTAČ VISOKO PRI KRANJU 25. BELATRADE LJUBLJANA 26. SLOVENIJAŠPORT LJUBLJANA 27. MIP NOVA GORICA 28. ELAN BEGUNJE 29. KNJIGOVEZNCIA RADOVLJICA 30. PALOMA SLADKOGORSKA 31. COSMOS LJUBLJANA 32. WECO & CO COMMERCE LESCE 33. TISKARNA ŽBOGAR BEGUNJE 34. ATELJE B & M LANCOVO 35. JEKO - ^JESENICE 36. GORENJSKI GLAS 37. RADIO TRIGLAV Brez pomoči sponzorjev in številnih donatorjev ne bi bilo uspehov! HD Jesenice se vsem zahvaljuje in obenem priporoča za nadaljnje sodelovanje. HOKEJSKO NAGRADNO VPRAŠANJE V letošnji sezoni v moštvu Acroni Jesenic • vsaj glede domačih igralcev - ne bo velikih sprememb. V ekipo pa se je vrnil eden od mladih hokejistov, ki ga hokejska statistika vodi kot edinega, ki mu je uspelo osvojiti vse slovenske hokejske zvezdice. Če ste pazljivo prebrali današnje hokejske strani odgovor na nagradno vprašanje ne bo pretežak. Kupon pošljite do 28. maja na naslov: športno uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali pet dobitnikov enkratnih hokejskih vstopic za novo sezono (tekma po izbiri). Hokejist z vsemi slovenskimi hokejskimi zvezdicami je Moj naslov Titova 16, Jesenice, tel.: 861-355 avtO šOla m> ZJK VSE KATEGORIJE VOZIL Najhitrejša in naj prijazno) S s pot cio vozniškega Izpita 1 Vožnja na vozilih VVV-POLO, R-CLIO, R-5 In na tov. vozilu Mercedes 814. Ce sa zalita naučiti varno In pametno voziti, naa pokličite ali pridite k nam ob delavnikih od 9.-12. in od 14.-17. ure! Tečaj CPP vsaK meseci LGS HROVAT, d.o.o. 4271 Jesenice, Cesta Železanev 8 Tel.: 064/874-136, 861-441 int. 31-46 fax: 064/861-338, M. tel.: 0609/649-924 TESARSTVO izdelava in montaža ostrešij, vrtnih lop, vrtnih garnitur, opaža, ladijskega poda, balkonskih ograj SPLOŠNO MIZARSTVO izdelava pohištva, stavbnega pohištva, montaža vseh vrst parketov, laminatov KROVSTVO izvedba vseh vrst krovnih del HOBY PROGRAM Servis računalniške opreme Garancijska popravila: -osebni računalniki Eurovideo, Unikom, KDM -tiskalniki EPSON in FUJIDSU Izvengarancijska popravila: -ostala oprema razširitev računalniške opreme 'J J2k/J elektronika in mikroročunolnikid.o.o. O Y' ' SVN "4270 Jesenic9e priprava na SP v Estoniji. Vzdušje na vseh reprezentančnih akcijah je bilo izjemne, igralci in vodstvo so se odločno ujeli. Trener Pavle Kavčič je sestavil strokovni štab tako, da si je izbral sodelavce v obeh vodilnih slovenskih klubih, svojega prvega pomočnika Draga Mlinarca in tehničnega vodjo reprezentance Braneta Jerši-na na Jesenicah, ostale sodelavce pa v Ljubljani. V reprezentanci je v sezoni 96/ 97 igralo 33 igralcev iz štirih klubov (Sportine, Olimpije, Jesenic in Maribora). Prvič po dolgih letih se je zgodilo, da so vsi igralci, ki so bili poklicani na zbore reprezentanc, tudi prišli v reprezentanco. Zdravi odnosi, prijateljstvo in velika želja do končnega cilja uvrstitve v B skupino, je premagalo tudi hude finančne taževe, s katerimi se je reprezentanca srečevala in se srečuje še tudi po vrnitvi iz SP, saj je blagajna Hokejske zveze Slovenije, kljub prizadevanju vodstva zveze kronično prazna. V Estonijo je odpotovalo 23 igralcev in 8 članov vodstva ekipe. Prvi del prvenstva je bil odigran v Korva Jale, rudarskem mestu s hokejsko dvorano za 3000 gledalcev. Slovenska reprezentanca je hitro osvojila simpatije vedno polne dvorane. Z zmago nad Romunijo in Kitajsko je bil dosežen praktično že prvi cilj uvrstitev med prve štiri reprezentance prvenstva. Tekma z Ukrajino je bila poslastica prvenstva, Slovenija je izgubila tekmo po hudem boju z 2:3, vendar so tekmo strokovnjaki ocenili, za visoko kakovostno. Delegat mednarodne zveze na prvenstvu Šved Bergslund ie na direktoratu po tekmi celo dejal, da je bila tekma na ravni skupine A. Finalna skupina se je igrala v glavnem mestu Estonije -Tallinu v dvorani za 7.000 gledalcev. Zanimivo, da ie dvorana vkopana v zemljo in je bil led štiri metre pod morjem. Čeprav ie poraz z Ukrajino fante zelo prizadel, ker so tekmo izgubili po zares velikem boju, pa je selitev v Tallin vrnila v reprezentanco vedrino, poseben motiv Za tekmo z Japonsko pa je bil-da je mednarodna zveza Japonsko umetno uvrstila v skupino A, kot najbolj^0 azijsko reprezentanco. Slovenija je Japonsko gladko p*e'. magala s 4:1. Tako so v zadnji tekmi naši potrebovali samo še točko v tekmi z domačin' Estonijo. To jim je pred poln0 dvorano bučnih gledale^ tudi uspelo. Igrali so 3$ tako dosegli drugo mesto A*f je bil pred prvenstvom tihi cilj reprezentantov in vodstva reprezentance. Pred slovenskim hokejem pa je sedaj nova zahtevna naloga. Slovenija je na kongresu IIHF v Helsinkih dobila organizacijo svetovnega prvenstva B 97/98! Ali j« 10 priložnost za naskok na skupino A? Videli bomo! Drago Mlinarec, pomočnik trenerja ekipe Acroni Jesenice Z NOVIM TRENERJEM TUDI NEKAJ NOVOSTI ki Jeseniški hokejisti so se minuli četrtek zbrali na prvem skupnem treningu za novo sezon" ga je vodil češki trener Zdenek Uher, o načrtih dela med poletnimi pripravami pa smo se P uvodnih treningih pogovarjali s pomočnikom trenerja Dragom IVllinarceiii stopnice", treningi v telovadnici, P0*1 Jesenice, 19. maja - Ob koncu lanske sezone je bil po odhodu trenerja Sergeja Borisova njegov pomočnik (in prej kapetan jeseniškega moštva) Drago Mlinarec edini, ki so mu v klubu zaupali vodenje ekipe do konca sezone. Delo je opravil dobro, ves čas pa je poudarjal, da v klubu za dosego visokih ciljev potrebujejo res pravega strokovnjaka. Tega so kot kaže s trenerjem Uherjem letos tudi dobili. Dva treninga z novim trenerjem sta za vami. Kakšne bodo po vašem mnenju letošnje priprave na sezono? "Po dveh dneh uvajanja, ko se je novi trener predvsem seznanja z igralci in pogoji treniranja tukaj na Jesenicah, nas sedaj čakajo napornejši tedni - še prej pa bo nekaj stvari treba prilagoditi njegovim konceptom treningov. Moram reči, da ie trener sicer nekoliko starejši po letih, vendar se še vedno dovolj "aktiven" in glede strokovnosti nedvomno eden "največjih " trenerjev, kar so do sedaj trenirali moštvo Jesenic. Najino sodelovanje se je začelo dobro, čeprav do sedaj večjih skupnih projektov še nitmi imela Ze naslednji teden pa nas čaka obsežnejše delo, saj bomo z vsemi igralci opravili testiranje in na podlagi teh testov določali delo za vnaprej. Nato naj bi priprave trajale do 26. junija, ko bomo opravili še drugi del preglednih testov. Sledil bo tritedenski odmor, nato pa se bodo spet nadaljevale priprave, ki jim bodo znova sledili testi, na podlagi katerih bomo ugotovili, kateri igralci bodo lahko igrali v prvi ekipi." Imate le načrt poteka prvega dela treningov v sezoni? "Ob ponedeljkih in torkih bodo treningi dvakrat dnevno, ob sredah enki.it, nato v četrtek spet dvakrat in v petek s(>et enkrat. Ob sobotah in nedeljah so igralci prosti. Treningi trajajo od dveh do treh ur- v sredo in v petek tri ure in pol. Treniramo moč in vzdržljivost, veliko tečemo, telovadimo, Igramo različne špoitne igre, tenis, poleg tega pa gremo tudi v savno in na masažo. Najbolj naporen je četrtkov trening, ko so na sporedu uteži, gon, kros, šprinti...." So bili na prvih treningih zbrani » člani moštva: "Ja, obisk je bil skorajda stoodstoten opravičeno je manjkal le Tom Jug ,n • petek dopoldne nekateri mlajši ig'a'c' ki so imeli obveznosti v šolah." & Kdaj naj bi začeli s pripravami n ledu in ali letos odhajate tudi " priprave v tujini? .. t ' Če bo vse po načrtih naj bi začeU ledenimi treningi v prvih dneh avgusly Pogovaijali smo se tudi o priprava*1 ^ tujini, vendar je to pač povezano denarjem. Vseeno upam, da ,lim1«|.0, uspelo, da bi šli na priprave na Ce»*jj saj nam je to zaradi trenerja trenu: "bližje", lam pa naj bi poleg ?uf\c odigrali tudi dve ali tri prijatelj* tekme. Mislim, da bi bilo to ^ dobro, saj nam bo v času do za< Alpske lige in državnega prvenstva pr gotovo primanjkovalo tekem Iren«1 C ima v načrtu, da bi v pripravljal^ ObdODJU odigrali vsaj devet do dvanaj prijateljskih tekem. " *.f Je le kaj več znanega o novih tuje* ekipi? m, "i i, okvirno je znano, da naj bi P"\ dva igralca iz Češke, razen teh dvt-n ^ se iščeta še eden ali dva vendar pa jc . vse odprto in ne vemo, kdo naj bi tO K Vse pa bo jasno do konca avgusta, naj bi bilo moštvo dokončno znano. V. Stanoval* ČETRTEK, 22. MAJA 1997 TELE-TV KRANJ -Videostrani 18.45 Test slika 18.55 JV napovednik TELE-TV 19.00 TV Kažipot 19.03 EPP blok - 1 19.08 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 484 ^9.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri ■9-30 Miha Pavliha (ponovitev) 19.58 uanes na videostraneh 20.00 TV Kažipot 20.03 EPP blok - 2 20.07 glasbeni top spot 20.10 Predstavitev idejnega projekta razvoja infrastuk-lUre na podorčju izobraževanja, ^goje in športa v občini Tržič 20.30 rogovorv studiu ob 22. maju - dnevu oružine: Kaj mi pomeni družina? voditeljica: Suzana Podgoršek Ko-»ačič (v živo, pokličite po telefonu: 33 1} 56) 21.10 Poročila Gorenjske 484 cena" iz Železnikov ATM TV KR. GORA Nai Videostrani 18.08 Test 18.15 ^japovednik 18.16 EPP blok 18.20 p0m*r komorne glasbe z Urško a- npe in Ben Lassersonom 19.20 8E5*a 19.15 Videostrani 20.00 Ij.^bastičnih 7, ponovitev ... Sate-Vih rP°9f*m Deutsche Welle 22.00 Vldeostrani TV ŠIŠKA šda 3ft°strani 1950 Napoved spor-— Na ^ Tolemarket ... Telemarket Poved sporeda ... Videostrani IMPULZ KAMNIK 18!o5 ^?e0 s,ranl 1800 W Prodala Sten *ro^Ki program, ponovitev, tev rSP 0ut 18.25 Kronika, ponovi-Hjft-r ^9°dovina, kultura in ml BaS I°P spot 20.10 Glasbeni mix Ton E,0f v žlvo 21 30 FIlm 23.00 VidlSDot 23.05 TV prodaja 23.10 u°o strani *A KRANJ nan~ 2acetek programa, uvodna P|gPoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Cest" druga jutranja kronika 7.20 dna! Presenečenja 7.40 Pregled artio 93 tiska 750 EPP 820 °zir~ 8^q S ^-30 Hov, ne znam domov Q0fen L9'60 ,lska 850 EPP 900 dneva'«8 včorai. danes 9.20 Tema nasv«, 50 Epp 1020 Zdravstveni Epp0'' 10-40 Zaposlovanje 10.50 Radia * Kdo D° koga 11.30 Kviz nič« , Lanl Epp 1230 °smr1" ^anvale 12.40 Novinarski pris- pevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Prometni kviz 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Deo nagrade čez Merkur-jeve pregrade - kviz 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 EPP 19.30 Večerni program - Parnas z Markom Crtali-čem 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Najprej oglašanje s Primskovega, nato pa oddaja Tudi drugje je lepo, ki bo na sporedu ob 14:40. Nato bomo, ob 15:30 spremljali in komentirali. Poročilom radia Deutsche VVelle lahko prisluhnete ob 16:30. Uro kasneje bomo sklenili javljanje s Primskovega. Ljubitelje narodnoza-bavne glasbe vabimo k poslušanju oddaje Pod kozolcem, ki bo stekla od 17:30 dalje. Ob 18:45 bomo pokukali v uredništvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.00 IC AMZS (ceste) 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 17.00 Mavrica - oddaja o kulturi 18.00 Tednik -občina Radovljica 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila 19.30 Dallas records 20.30 Zaključek programa RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne Informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa R RGL 6.30 Dobor jutor z Blanko Markovlč 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika, prenos Ra S 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko ... 8.15 Novice 0.30 Vase mnenje o ...? 10.00 dr. Drazigost Pokorn svetuje, vmes ob 10.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC novice v slovenščini 12.45 Dnevnlov odmev 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan vam Zeli RGL 14.15 Novice 14.20 Borza znanja 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obveiča, komentira, Informativna odda|a 15.30 Svetovna zbirka hitov 16.20 Spoznajmo se 16.40 Crna kronika 17.00 Kulturni prispevki 17.15 Novice 17.30 Kultura 18.25 Skriti mikrofon 18.30 Hollvvvood, novosti iz sveta filma 10.00 Radijski dnenvik 10.25 Vreme 20.00 Poslovni barometer 21.00 Ml med seboj, vodi Darinka Vehovar 22.00 NOčni program RGL-a R OGNJIŠČE 5.30 - 6.30 Jutranji program 6.46 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. Inf. oddaja 0.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz živl)en|a vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dnova 15.00 Pop Inf odda|a 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.16 Glasbena oddala z gostom 18.30 Večerna Inf. oddala 10.00 Glas Amerike 10.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Noćni glasbeni program kolovrat domačih " iS0 IU'delJ« na Radiu MU - vsak lorek v (;orenj»krm glasu in 8ft QP°m|adanskl pozdrav. Poslušate nas lahko na frekvencah 95.0 FM jEZFrq* steroo. Pokrovitelj nedeljske oddaje: GOSTIŠČE JEZERO - - Lena tel 064 441 "145- ^rv. /. — mSrZ '^stična točka, Izho- .W,a,a *£hod?- 3 vrste ko9il! Milil) Mil.-i.- (.OMISĆi: OB J K/T Kl .1171 KSKO ki.: 064/441-145 tC»,^j-- telećia !,e: Plenica z zeljem, hovimi ob8rva. divjačina s kru-Peč«n C,mokl' *re*W vseh vrst, Postrvi |a°enJfi«k m odojek, loge ' Zar' slrovl Strukljl, prl-' Odiirt VI*te *°lat' »ladice in jedi po naročilu arr>bient * P°rek|om "sardone". merlot. sokovi... Lep in primeren 8'asba ** 2akliucerie družbe - obletnice, pikniki.... ob koncu tedna živa ^°ned*iiauP,*s liredno prijazno osebje! Dobrodošli in prepričajte tal v iutro 11 a zaprto " odprto vsak dan od 9. ure dalje, po potrebi tudi pozno Povežejo? na9radno vprašanje: Kaj bi želeli, da vam v gostišču Jezero Kupon Odgovor: Naslov: Povrat h ilmPrel n* naslov: Radio Tržič, Balo« 4, s pripisom: i v°*teiiTJJfjT . n" Ve,,ko 8r»ce pri žrebu In nasviden|e čaz teden dni ___y odd«J« M«ry«n Murko PETEK, 23. MAJA 1997 TVS 1 9.30 Včeraj, danes, j utr 9.35 Videoring 10.05 Otroški program: Denver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka 10.25 Svojeglavi politik, angleška nadaljevanka 11.20 Muriel se poroči, avstralski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 14.05 Omizje, ponovitev 15.35 Koncert prvonagrajencev 26. tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije, 4. del 16.00 Gore in ljudje, ponovitev 17.00 Obzornik 17.10 Dogodivščine iz živalskega vrta, 9. oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.35 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2. Vreme 19.57 Šport 20.05 Planet In 21.30 Mesta prihodnosti, angleška dokumentarna serija 22.15 Odmevi, vreme, šport 22.55 Murphv Brown, ameriška nanizanka 23.20 Gangsterji, ameriški film 1.00 Resnična resničnost, ponovitev 1.30 Videoring TVS 2 9.00 Euronevvs 11.00 Tedenski izbor 11.00 Mostovi 11.30 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 12.00 Resnična resničnost 12.30 Emberto Eco, nemška dokumentarja oddaja 13.15 Alica, evropski kulturni magazin 13.45 Pisave 14.15 Forum 14.25 Zgodbe iz školjke 14.55 Apaluza, ameriški film 16.30 Fraiser, ameriška nanizanka 16.55 Izzivalci, francoska nanizanka 17.25 Snežna reka: Saga o McGregorjevih, avstralska nanizanka 18.10 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka 19.00 Lov na losose, norveška dokumentarna oddaja 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Nihče ni popoln, ameriški film 21.30 TV avtomagazin 22.00 Od zlate ritke do zlate naveze, dokumentarna oddaja 22.40 Slovenski jazz v jazz klubu Gajo: Tone Janša kvintet TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Videostrani 8.00 TV prodaja 9.00 TV prodaja 10.15 Gorila Magila, risana serija 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah shovv, ponovitev 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vitez za volanom, ponovitev 14.50 Karma, ponovitev 16.00 Oprah shovv: Ali se imate radi 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi 17.40 Bravo, maestro: Rižota z morskimi sadeži, kuharska oddaja 17.50 Rajska obala, nadaljevanka 18.15 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Tinta, nanizanka 21.00 Petkov večerni film: Bilo je nekoč v Teksasu, ameriški film 22.35 Taggart, ameriški film 0.00 Karma: Tarot, oddaja o mejnih vedah 1.05 Ulica ljubezni, 27. del nanizanke 1.35 TV prodaja POPTV 7.00 Jutranji program; MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 TOP shop 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 MAS.H, ponovitev 13.00 Obraz tedna, ponovitev 13.30 Šangaj ekspres, ameriška drama 15.00 POP 30 15.30 Diagnoza: Umor, 6. del ameriške nanizanke 16.20 TOP shop 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Roseanne, ameriška humoristična serija 18.00 POP kviz 18.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 10.30 24 ur 20.00 Urgenca, 8. del ameriške serije 21.00 Dosjeji X, nanizanka 22.00 Obup, nemška drama 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 10.00 TV prodaja 10.20 Video kolaž 11.00 Tečaj francoščine 11.40 Video kolaž 13.00 TV prodaja 15.45 TV prodaja 17.00 TV prodaja 17.15 Risanke 17.45 Afriška divljina - Okavanška divjina, ponovi-tov 18.15 Munk In Lemmy, risanke 18.25 Sandokan, risana serija 18.50 TV prodaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Sandokan, 3. del risane serije 20.00 FennU, 22. del avstralske nadaljevanke 21.00 Preklicana pogodba, ameriški film 22.30 TV prodaja 22.50 TV dnevnik 23.00 Video kolaž HTV 1 12.00 Dnevnik 12.25 Marisol, serija 13.10 Santa Barbara, serija 13.50 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Izobraževalni program 16.06 Program za otroke In mladino 16.40 Sličica 17.15 Vrnitev v Vaganac dokumentarna oddaja 18.05 Kolo sreče 18.35 Govorimo o zdravju 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Show program 21.40 Pol ure kulture 22.15 Opazovalnice 22.45 Potovanja: Argentina, dokumentarna serija 23.35 Koraki, glasbena oddaja 0.35 Poročila HTV 2 13.10 TV koledar 13.20 Seinfeld, humoristična serija 13.45 Jaz in mamma Mia, danski film 15.10 Hišice v cvetju 15.55 Thriler 16.55 Acapulco - telo in duša, serija 17.20 Zvezdene steze -Vovager, ameriška serija 18.05 V družini - med nami 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 TV dnevnik 20.15 Zakon v LA 21.10 Kdo je šef? 21.40 Marilvn in Bobby, ameriški film 23.40 Popolni tujci 1.15 Noč košarke 2.30 Košarka, NBA AVSTRIJA 1 11.50 Čebelica Maja 12.15 Kalimero 1240 Smrkci 12.55 Šport 14.10 Artefix 14.20 Popaj 14.50 Naša mala kmetija 15.40 Šport 16.25 Airvvolf 17.15 Vsi pod eno streho 17.40 Močna družina 18.05 Poslušaj, kdo tam razbija! 18.30 Grozno prijazna družina 19.00 Prijatelji 19.30 Cas v sliki 20.02 Šport 20.15 J.A.G., nanizanka 21.05 Novi podnajemnik 21.10 Nekaj dobrih ljudi, ameriški film 23.25 Leto nevarnega življenja, avstralska smljivka 0.10 Wu Dang. kitajski akcijski film 1.50 Klovn, nemška smljivka 2.40 Ljubezni Omarja Hajama, ameriški pustolovski film 4.15 Eden proti vetru, ameriški film AVSTRIJA 2 11.45 Vreme 12.00 čas v sliki 12.10 Vera 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Peter in Pave! 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Schiejok dnevno 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežeia danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.02 Pogledi od strani 20.15 Derrick 21.15 Naš svet 22.10 Čas v sliki 2 22.35 Sodobni časi 23.05 Nitebox 23.35 Nite-box Factbox 23.45 Vodnik po mestu: New York 0.15 Filmbox 0.25 Stephen King: Horror 0.50 Netebox flow 2.00 Bolne sestre 2.30 Nitebox factbox 2.40 Vodnik po mestu, ponovitev 3.10 Film-box 3.20 Stephen King: Horror, ponovitev 3.45 Nitebox flow 5.00 Čas v sliki 5.25 Naš svet TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV dnevni napovednik TELE-TV, TV kažipot 10.00 Top spot 10.03 EPP blok - 110.08 TV kažipot 10.10 Poročilo Gorenjske 485 10.25 Iz arhiva Utrip Kranja 10.55 Danes na videostraneh, TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Odprti ekran - 1. del (v živo); Gorenjec meseca, -glasovanje 20.25 Kamera presenečenja, 78. oddaja: S Strojevim helikopterjem na Triglav 20.56 Odprti ekran - 2. del (v živo) -Ali me poznate? 21.10 Poročila Gorenjske 485 21.25 EPP blok - 3 21.30 1. praznik občine Cerklje 22.00 Lovsko kinološki ples 22.35 BOck d.o.o. 22.42 Potovanja: Benetke 22.53 Glasbeni spoti 23.00 Skrivnost je v človeku - 4. del; Energetska slika človeka 00.00 Poročila Gorenjske 485 00.01 Z vami smo bili. nasvidenje 00.02 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.03 Nočni zabavni erotični program, Erotični film 1.33 Videostrani LOKA TV Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Šolski utrinki - poučno informativna oddaja učencev OŠ Železniki 20.00 Današnji gost v studiu -kontaktna oddaja v živo Iz studia TV ... Iz video arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Lepo je biti muzikant 19.05 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Večer komorne glasbe z Urško Pompe in Benom Lassersonom 21.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.25 Eter, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Goreiijska večeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Kadia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 26.5.. 1997 Popevke: 1. Nikoli ne pozabi - Andreja Čamemik 2. Najhuje je, če si sam - Rudi Miložič 3. Kako pozabim naj - Dada Nz - viie: 1. Svet v temi - Rokondo kvintet 2. Gasilska Hedvika - Igor in Zlati zvoki 3. Rad imej vse ljudi - ans. Braneta Klavžarja Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. Če kaj veljaš - Malibu 2. Majski izlet - Ansambel bratov Avsenik VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Oddaja o vinu 16.50 EPP 17.20 Med iskrenimi Ijudmi17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz In 95,0 Mhz UKV starao. Petkovo popoldne bomo začeli s ponovitvijo lekcije tečaja poslovne angelščine Vicotr's Venture ob 13:40. Študentska Informacija bodo na sporedu ob 14:00. Radijska mreža se bo razpela ob 14:35, tudi tokrat pripravljamo nagrade in zavita vprašanja. Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko in jedrnato, nato pa bo stekla beseda o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas 16:10, radio Deutsche VVelle pa bo o svetovnih dogodkih poročal ob 16:30. Vsem ljubiteljem kulture bomo ustregli z oddajo Kulturni babilon ob 16:45. Poskrbeli bomo za petkovo nagradno vprašanje in obilico prijetne glasbe. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.00 IC AMZS (ceste) 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec meseca (vodi Petja Kogovšek) 10.00 Aktualno 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 14.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 17.00 Mer-kurjeva športna stavnica 18.00 Občinski tednik - občina Bled 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila 19.30 "Študent na radiu Triglav" 21.30 Zaključek programa RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirte poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Gorenjec meseca 18.30 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 Dobro jutro z Darkom Korenom 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika 8.00 Skriti mikrofon 8.15 Novice 8.30 Jutro je lahko ... 9.15 Novice 9.30 KINO Vaše mnenje o ... 10.00 Dopoldanski pogovor 10.15 Novice 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC novice 12.15 RGL na rajžo gre 12.45 Petkovi športni utrinki 13.00 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.30 Planinski in jamski svet 14.30 Zvezdni prah 15.00 rgl obvešča, komentira, informativna oddaja 15.30 Zvezdni prah 16.15 Evropa v enem tednu 16.30 Kristaloterapija (pogovor o vsem in še čem) 16.40 Spoznajmo se 16.50 Črna kronika 17.15 Novice 18.00 Zmajčkov mozaik 18.25 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik 19.30 Vreme 20.00 Biokibernetika na RGI 21.00 Odprta dlan 22.00 Nočni glasbeni program RGL-a 9.30 Kam danes v Ljubljani 11-00 Turistični barometer 12.30 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.30 Oddaja za ljubitelje gora 14.30 Turistična informacija 15.00 Avtomarket svetuje 15.30 Dogodki in odmevi RAS 16.00 Popoldanski vikend program 16.20 Spoznajmo se + uganka za poslušalce 16.40 Črna kronika 17.00 Tečaj nemščine na RGL 17.30 Tomo Pire predstavlja 18.15 RGL-ov odsev dneva 18.30 Nocoj na tekmo 19.25 Vreme 21.00 Odprta dlan -Borut Pogačnik z gosti R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program V nedeljo na Rovnik Zg. Besnica, 20. maja - V nedeljo, 25. maja, bo 1. srečanje na Rovniku nad Besni- co. Točno ob 14. uri bo na vrhu Rovoika prvo urano zvonjenje na zvonček, na katerega bodo odtlej lahko pozvončkljali vsi, ki se bodo povzpeli na Rovnik. Na Rovnik se je mogoče povz-peti po vsaj treh poteh, najbolj pa vam člani društva Ro-kovn'ači priporočajo pot, ki so jo letos označili, napravili klopce... Ker obstaja resna nevarnost, da tako imenovano "Srečanje ob zvončku na Rovniku" postane tradicionalno, bo zelo dobro, da se ga udeležite že prvič. Da boste drugo leto lahko brez problema sodelovali v pogovoru, kako je bilo na prvem pohodu. Pridite, zna biti zanimivo, besn'ško društvo "Rokovn'ači" bodo zagotovo kaj pripravili... • I.K. CENTER arnor »kci/ knm. NEVARNO TVEGANJE oo 16.30. 18.10 in 20 30 un STORŽIČ hrv kom KAKO SE JE ZAČELA VOJNA NA MOJEM OTOKU ob 17. in 19 uri anol drama SKRIVNOSTI IN LAZI ob 21. uri ŽELEZAR amer kom. ZVERINE ob 18 30 uri' amer drama LJUDSTVO PROTI LARRYJU FUNTU ob 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA drui kom. MATILDA ob 20 un BLED lilm katastrofe DANTEJEV VRH ob 20 un ŽIRI amer kom MAKS NAPADA ob 20.30 un PREPOVEDANO ZA ODRASLE MOZAIK OTROŠKE USTVARJALNOSTI MOZAIK OTROŠKE Dan interesnih dejavnosti na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled Od kočije do flatnbiranaga e\ado\eda Bled, 20. maja • Pretekli četrtek so blejski osnovnošolci vsem, ki jih zanima, kaj se poleg običajnega drgnjenja šolskih klopi pri njih dogaja, predstavili številne interesne dejavnosti, v katere se lahko vključujejo na svoji šoli. Učenci in njihovi mentorji so pripravili zares pester program, ki so ga dopolnili še s števinimi publikacijami, na katerih so interesne dejavnosti podrobneje predstavili. Najprej se je seveda z igrico predstavil ne le na Bledu poznani šolski turistični podmladek. Nastala je, ko so mladi raziskovali vse o kočijažih na Bledu. Z naslednjo igrico -Veselo igro o žalostni princesi, se je predstavila šolska likovnega ter foto krožka in krožka ročnih del pa so pripravili razstavo. Seveda tudi letos ni šlo brez slastnih kuharskih mojstrovin - od flam-biranega sladoleda do palačnik s sladoledom in pomladanskega šejka, tokrat v posebni ponudbi na pižama party. Tisti najbolj navdušeni so s seboj lahko odnesli celo navodila za pripravo... Dan za tem, v petek torej, so v OŠ Bled pripravili predstavitev otroške pesmarice in pobarvanke Slavka Mežka Kje so pesmice doma. Več o njej pa v prihodnji številki. • M.A. dramska skupina, za njo pa šolski pevski zbor in pravljični krožek. Predstavili so se se računalničarji, telovadci, člani Petkov živžav v Strahinju Letos v Kranju praznujejo 90 let mlekarskega izobraževanja. Mozaiku praznovanja častitljive obletnice so v srednji mlekarski in kmetijski šoli dodali tudi izjemno zanimiv kamenček. Vse slovenske osnovnošolce so z natečajem povabili k literarnemu ustvarjanju na temo krava, mleko, sir, kmečko orodje, poklic mlekarja, kmeta in vrtnarja, ter k likovnemu ustvarjanju. Odmev na natečaj je bil nepričakovan. V šoli so dobili kar 900 spisov iz 110 šol in več kot 2700 likovnih del iz 116 šol in 89 vrtcev. Okrog 300 otrok in njihovih mentorjev, ki so se najbolj izkazali, so v petek povabili na šolsko posestvo v Strahinj. Tu so jih postregli s hrano in pijačami, z igrico jih je zabaval Cveto Sever, Rasto Tepina jim je igral na lajno, Jaka Svoljšak, dijak iz Škofje Loke, pa je prepeval Smolarjeve pesmi. Vendar to še ni bilo vse. Nagrajenci so tudi sami poskrbeli za zabavo; priredili so karaoke, tekmovanje s hoduljami, se poskusili v ježi na konju, vmes stopili na sladoletni vrt Ljubljanskih mlekarn, skratka, živžav v Strahinju se je zavlekel tja v pozne popoldanske ure. • H. J. •Jutri... Jutri, v sredo, opoldne bodo v srednji elektro in Strojni šoli v Kranju slovesno odprli novo, sodobno opremljeno računalniško učilnico. V kulturnem domu Preddvor pa ob petih popoldne pripravljajo kulturno prieditev, posvečeno 20. obletnici vrtca Storžek. Tako smo se zdravili v Žireh - Tak je naslov raziskovalne naloge Zgodovinskega krožka Osnovne šole Žiri, ki ga že dolgo vrsto let vodi mentorica Marija Kokalj. Kot nam je povedala, so letos sodelovali prdvsem učenci sedmih razredov, ki so z delom pričeli v jeseni, zadnjo piko pa postavili v marcu, ko je potekel rok za oddajo nalog državni ocenjevalni komisiji. Minuli petek so ob izidu raziskovalne naloge v knjižni obliki pripravili krajšo slovesnost, na kateri so predsavili vsebino naloge ter svoje delo in izkušnje, ki so jih pridobili z zbiranjem podatkov. Dokončno oceno o svojem delu bodo dobili že ta konec tedna, v petek in soboto, na srečanju mladih raziskovalcev, o njihovem uspehu pa bomo pisali v eni naših prihodnjih številk. • U.Š. LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA VASA POSTA ' Prejšnji teden ste nam pisali Edin Solakovič. Niko Brence, Simona Ažman, Polona Jenko, Mitja Rozman, Gregor Cotman, Daša Logar, Anže Kalan, Sonja Bartolič, Grega Vidmar, Boštjan Baligač, Gregor Fister, Rudi Prevodnik, Luka Perne in učenci iz Dražgoš. Z izletom nagrajujemo Luka Perneta. Glava družine Tudi pri nas tri vogale podpira mami, četrtega pa midva z očijem. Velikokrat potoži, da midva z očijem preveč sediva pred računalnikom in televizijo in ji premalo pomagava. Naš dom je bolj urejen pozimi, spomladi, poleti in jeseni pa malo manj, ker je zato lepši vrt in zanimivejša njiva. V poznih urah mamico najdeš v kotičku za regalom, kjer šiva ali lika, včasih pa napiše tudi kakšno vrstico v moj dnevnik. Ko pozno popoldne pride iz službe, začne kuhati kosilo, ki mu mi pravimo kočerja. Po obedu pospravi in zloži posodo v pomivalni stroj, nato pa pripravi, kar je mogoče za kosilo za naslednji dan. Mamica je tudi dežurni serviser za moj računalnik. Ob sobotah m nedeljah veliko časa posveti sestrici Piki, ki sama zase ne more skrbeti. Tudi sestra Lucija jo še malo potrebuje. Če ne pride na obisk, jo za pol ure pokliče po telefonu. Zelo pa je vesela, če z očijem odbrziva s sesalcem po stanovanju ali pomotoma obesiva kak stroj perila. Brez mamičnih rok pri nas ne bi bilo toliko lepih rož. Skrbi tudi za hrano izbirčne muce Kale, za foto albume, domiselne čestitke in darila. Včasih si vzame trenutek in zaigra na male citre ali elektronski klavir-ček. Najbolj sem vesel, kadar z mano prijetno poklepeta pred spanjem m na skrivaj sede za računalnik, kar pomeni, da nima več načrtov. • Luka Perne, 4. r. OŠ Podbre/je STOP znak pripoveduje "Nekaj časa sem stal ob stari luknjasti cesti. Avtomobilisti so vozili počasi in se izogibali lukenj, pa tudi mene so upoštevali. Tako je bilo, dokler nekega dne niso prišli cestni delavci in cesto obnovili. Od takrat naprej so avtomobili vozili hitreje in me niso več upoštevali. Nekateri so me spregledali zanalašč, drugi pa iz različnih vzrokov. Nekega dne se pred menoj ustavi Kolesarka. Tisti trenutek sem bil zelo ponosen, ker me je nekdo ponovno upošteval, čez nekaj časa se pred menoj ustavi avtobus z otroci. Nekateri so me opazili že od daleč, drugi pa potem, ko se je avtobus ustavil. Ta dan sem bil zelo ponosen!" • Polona, 4. a r. OŠ Šenčur Pomladna tiščanja Na kaj pomisliš? • Na ljubezen. • Tišči na stranišče. • Na prvi pogled. • Da se v sofi veliko učimo. • Skrbijo mc slabe ocene, ker se bližajo spričevala, • Žvrgolenje ptic. • Nekateri hočejo ocene popraviti. • Hodimo na izlete in Športne dneve in mene trtčijo Čevlji in dobim žulje. • David zelo osvaja punce. • Kako dobiti denar za kino, disko, rolerje. • Učenci 3. in 4. r. PŠ Dražgoše Ded sanja Na zapečku ded sedi, sladko, sladko se smeji. Sanja, tU /<' dičtk mlad, k vvdi U\ M jt (gmfi Tam bi tabo rad ujel in domov jo s sabo vzel. Žaba skoči brž v vodo, urno dedek pa za njo. Moker ves in pomečkan dedek se zbudi iz sanj. Stari dedek se smeji takim sanjam, ki jih ni. • Simona /V/man, 4. b r. OS Gorje figa iniiiiuii »mmSiiž M VRTILJAKI/ l ROMAM Vsak torek od 18.10 do 19. ure na Gremo skupaj! Gremo, in to 30. maja zjutraj. Vas zanima, kam? Na Štajersko, v Celje, kjer si bomo ogledali grad in obiskali otroški muzej Hermanov brlog. V njem imajo tudi različne delavnice, v katerih bomo lahko preizkusili domišljijo m ustvarjalnost. Nazaj grede se imamo namen še nekje ustaviti in pokrepčati. Toliko na kratko, več bomo napisali nagrajencem v povabilu na skupni izlet z Gorenjskim glasom in radijskim Vrtiljakom. Predzadnja potnica na avtobusu bo Nina Kepic iz Kranja, Britof 132, ki smo jo izžrebali med reševalci nagradne uganke prejšnjega tedna. Pravi odgovor na uganko je ogenj, gasilce pa lahko pokličemo na telefonsko številko 112. Kdo je junak? V petek bomo izžrebali še zadnjega popotnika. Naloga pa je tokrat nekoliko drugačna. Iz besedila ugotovite, katerega ljudskega junaka opeva. ... je bil dober kralj. Dal je same zlate kovati; drugega denarja niso poznali. Zato so bili takrat v resnici zlati časi-Pod košatimi lipami so se naši očaki vsak dan veselili in v svetle kozarce rujno vince natakali. Bi! pa je... slovenski kralj, naše gore list; zbralo si gaj* ljudstvo na Celovškem polju in v starem Krnu je imel svoj prestol. Noč in dan so bila odprta grajska vrata, vsak siromak si je lahko izprosil milosti in pravice. Odgovore pošljite do petka na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - za Vrtiljak. A\\\\\\V FILMSKA NAGRADNA UGANKA Nevarno tveganje Alain Moreau (Jean Claude Van Damme) ni vedel, da ima brata, in to celo dvojčka, dokler ga ni našel mrtvega na ulici rodnega evropskega mesta. Če hoče zvedeti, kdo f njegov brat bil, se mora podati po njegovih stopinji Postati mora Mikhail in oditi v zloglasni predel Nevv Yorka Little Odessa. Potopiti se mora v mračnjaško podzemlja *j je pogoltnilo njegovega brata. Obstaja pa ena težava: vs1 sledovi Mikhailovega življenja naglo izginjajo, oseba, k*J* Mikhaila najbolje poznala, pa morda sploh ne razknje vsega, kar ve... Film je akcijski, prepleten z romanco, skrivnostmi, nevarnostmi, pravijo, da ima tudi vsebino, prepričljive lik*.*, kar za to /vrst ni ravno obu .ijna odlika. Nagradno vprašanje: napišite naslove vsaj treh filmov, v katerih je igral Jean Claude Van Damme. Odgovore pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska u8an**j Odgovor na prejšnjo uganko je [ane Austen. '^"^ "j1, reševalci: Damijan Lavtar iz Selc, Stirpnik 2 a, ^A ,-c Halažič i/. Kranja, Tuga Vidmarja 4, janež Porenta iz SkoM> Loke, Hafnerjevo naselje 5\ in Katarina Rozman »' Podnarta, Češnjica 18. Čestitamo, brezplačne kino vstopnice pošiljamo po pošti POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak BORZNI GRAFIKONI Za investitorje na Ljubljanski borzi je pomenil pretekli teden Ponovno srečanje z dolgoročnimi posledicami ukrepov Banke Slovenije ter slovo od odbojke kratkotrajne rasti tečajev vrednostnih Papirjev. Pričakovanje, da ob začetek kotacije Petrolovih delnic Pomenil določen prelom, se ni uresničilo, saj delnice Petrola delijo teOđo vseh ostalih. V ponedeljek so posredniki sklenili za 190 bilijonov tolarjev prometa. Tečaji delnic so se v povprečju znižali, n"jvečza9,5 odstotka, so se pocenile delnice Gradbenega podjetja Grosuplje in Radenske, za 8,7 odstotka. Na OTC trgu so ponovno topeč trgovali z delnicami Krke, ki so se pocenile za 3,2 odstotka. Jh- V Poneddjek padel kar za slabe tri odstotke, oziroma izgubil w indeksnih točk. Tudi v torek so borzni tečaji padali. Posredniki So največ trgovali z delnicami Petrola in Kolinske, katerih tečaj je Padel za 4,3 odstotka, na 1.907 tolarjev. Vnovič so se zelo pocenile etnice Gradbenega podjetja Grosuplje, za 9,15 odstotka. Trgovanje ; kuponi šeste in pete izdaje blagajniških zapisov Banke Slovenije se y Umirilo. Borzni posredniki bodo s kuponi pete izdaje zadnjič maja. Na OTC trgu so največ poslov sklenili z delnicami *-rke, ki so se pocenile za 1,56 odstotka. V sredo se je okrepil Promet z dolgoročnimi vrednostnimi papirji. Po objavi poslovnih amer BTC-ja so se delnice te družbe podražile za 3,2 odstotka. odrazile so se tuid delnice ostalih prometnejšh delnic. Po običaju 0 bile na OTC trgu najprometnejše delnice Krke, ki so se pocenile Sh • oa^totKa- Spodbudnega trgovanja je bilo konec že v četrtek. Menjenih je bilo za 130 milijonov tolarjev poslov. Delnice ,aaenske so se pocenile kar za 6,4 odstotka, najprometnejše ?'lnice Dolenjske banke pa so se pocenile za 0,8 odstotka. Tudi v Pttck so tečaji, ob skromnem prometu, padali. Borzni posredniki so delnicami sklenili za 130 milijonov tolarjev, ki so se tako v Poprečju pocenile za 0,5 odstotka. • R. S. GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNICPETROLA ]<>500 »9000 •8SOO •»000 >7S00 19190 —1 PETG H 1112] IMM IMM ' "~--1731» 3n 1773« i m«7l S.S.97 4.5.97 7.S.97 ».5.97 9.5.97 12.5.97 13.5.97 14.5.97 I5.S.97 U.5.97 J^OMET Z REDNIMI DELNICAMI PETROLA V TISOČIH TOLARJEV soooo ♦.5.97 7.5.97 ».5.97 9.5.97 12.5,97 13.5.97 14.5.97 I5.S.97 16.5.97 Nova trgovina in galerija jjji*0!1' v prostorih nekdanje Kmetijske zadruge, poleg diskonta khk ^8 n7,nu'' potek svoja vrata odprla trgovina Dava. Ob obisku tro ta*°i op*zft*i da /e razdeljena na dva dela - prvi je klasično 25*2™' dnj9'Pa Prava mala galerija. Kakorkoli, levi, klasično trgovski Post6 ■mo^n' butik in drogerija obenem. Desno so na ogled s//fca 8ne 'n Pr0^ai' namen/ene umetniške slike mladih nadarjenih nai hQV' k^te'/cna vina in darilni program iz naravnih matehalov. Pa kuno**0 to izdelki iz keramike, stekla ali papirja. Ko boste pri njih kaj v a.1' ^rila, vam jih bodo tudi lepo aranžirali. In če vas zanima še °drert k° P8^ najbolje, da jih obiščete v Križah, na ulici Kokrškega 'nfor 2' v nekdanjih prostorih kmetijske zadruge, vse podrobnejše rrr,flc/ye Pa dobite tudi na telefonski številki (064) 58-814. £5T0 U JJf FOTOKOPIRANJE • FOTOKOPIRANJE NAČRTOV (paus papir, bel papir, micronska folija) a ZELO KVALITETNO BARVNO IN ĆB FOTOKOPIRANJE (V tr F0T0GRAnRA^E ZA DOKUMENTE eh minutah 4 barvne fotografije za samo 700 SIT) G'egorčičeva 6, KRANJ (ZA GLOBUSOM) I«___Tel./fax: 064/226-160 Stota kartica s fotografijo Kranj, maj • Volksbank-Ljudska banka je izdala že stoto zlato kartico Eurocard/Mastercard z vgrajeno fotografijo imetnika, ki zagotavlja večjo varnost njene uporabe. Volksbank-Ljudska banka je edina slovenska banka, ki izdaja takšne, varnejše zlate kartice Eurocard/Mastercard. Njihova prednost je računalniško zapisana fotografija, ki občutno zmanjša možnost zlorabe kartice. Zlato kartico seveda lahko uporabljajo le najboljši komitenti banke, njihov priliv na tekoči račun mora znašati vsaj 2 tisoč mark mesečno oziroma 4 tisoč mark na žiro račun. Vendar obstajajo dodatna merila, po katerih v najvišji bonitetni razred lahko uvrstijo tudi komitente«, ki nimajo tolikšnega mesečnega priliva. Zlata kartica ni zgolj prestižnega pomena, saj imetniki lahko dobijo večji limit pri plačilih in dvigih gotovine na bankomatih in bančnih okencih doma in v tujini na več kot 12 milijonih prodajnih mestih. r KOLIKO JE VREDEN TOLAR Študentje o marketingu v turizmu Bled, Kranjska Gora, od 18. do 20. maja - V teh dneh je mednarodno študentsko združenje AIESEC že drugič zapored pripravilo projekt Marketing v turizmu: naredimo to skupaj. Njegov glavni namen naj bi bil prispevek k promociji slovenskega turizma ter mosvešanje študentov iz Slovenije in tujine o turizmu ter z njim povezanimi promocijskimi aktivnostmi. Med cilji projekta je v ospredju poleg izobraževanja študentov predvsem promocija. Letos sodeluje več kot sto študentov, dobra polovica le teh sodeluje na študijskem potovanju in seminarju, pet študentov iz tujine pa opravlja strokovno prakso v sodelujočih podjetjih. • U.Š. r r G Ana Mali, Letence 4a. Oolnlk Tel. St.: 064/461-369 KOZMETIČNA NEGA, FHPIKURA.60LARIJ RADIO «04.5 A/)/\ 105.9 107.3 1/1/1/1/ J07.5 K RAN), 19.5.1997 MENJALNICA NAimmvntODAINl [NAKUPNI/KOPAJNI [NAKUFNl/ntODAlNI 1 DEM I 1ATS 100ITL A BANKA (Tr«, Jesenice) AV AL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSALT d.d. tj EROS(Stari Matf. Kranj GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA UON, d.d.Kranj HKSNAgred Medvode HIDA-tržnka Ljubljana HRAM ROŽICE Mengeš lURIKAJesemce INVEST Škofja Loka LEMA Kranj MIKEL Stražišce NEPOS(Šk. Loka. Trata) 89,05 90,50 89,50 90.20 89,60 89$) 88,70 90,40 89,50 89$) 89,30 90,10 89,70 89.85 89,60 89,90 89,40 89,90 89,60 89,80 89,50 90,00 89,40 89$) NOVA LB Kamr*. Medvode, Sk. Loka 89$) 90,00 FBS d.d. (na vseft poštah) 87,90 89$) PRMUS Medvode 89,60 89,90 ROBSONMengeS 89,60 89,95 SHP-Siov. hran. 'm pos. Kranj 89,60 90,00 SKB (Kranj, Radovljica, Sk. Loka) 89,00 90,00 SLOVENUATORIST Boh. Bistrica 88,70 ■ SLOVENUATURiST Jesenice 89,40 89$) SZKB Blag. mesto Žiri 88,90 90,39 ŠUM Kranj TA1£)N *•>>»* T«ŠUiteZg.B»* 89,50 89,90 TENTOURS Domžale 89,20 90$) TROP1CAL Kamnik - Bakovnik 89,60 89,80 UBKŠk.Loka 89,20 90$) VOLKSBANK Ljubljana 89,70 90$) WILFAN £$£N!CE superrarkel UNCU WILFAN Kranj WLFAN Radovfca, Grajski dvor VVILFAN Tržič rovmtin nUi 12,48 12,81 741-220 881-039 12,60 12,80 12.67 12,77 12,35 12,84 12.71 12,77 12,45 12,75 12.72 12,76 12.68 12,78 12,70 12,80 12.73 12,76 ni podatkov 12,65 12,75 12,70 12,76 12,54 12,91 11,10 12.75 12.67 12,77 12,70 12,77 12,70 12,75 12.57 12,78 12,35 • 12,70 12,78 12,40 12,83 2114*9 12.68 12,74 12,65 12fi5 12,72 12,79 12.58 12J3 12,70 12,88 862-696 360-260 714-013 53-816 12,56 12,79 8,85 9,14 8,90 9,20 9,00 9,10 8,64 9,5* 9,05 9,11 8,80 9,20 9.04 9,10 9,00 9,08 9,00 9,15 9.05 9,12 9,00 9,12 9,00 9,19 8,96 9,36 8,00 9,10 9,00 9,10 9,00 9,15 9,00 9,12 8,94 9,13 8,64 ■ 9.06 9,12 8,75 9,49 9,02 9,13 9,00 9,35 9,05 9,10 m M5 9,00 9,20 8,91 9,19 89,31 90,03 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove tektonske številke, na katerih hhko dobite podrobnejše informacije o menjatniških tečajih. OGNJIŠČE ,!•[. 152 M 26 fii. 152 13.621 BIOF.NERGET1K JASNOVIDEC IRIDtOLOG ERIK RUBIKON VEDEŽEVANJE 09042 70 možnost osebnega obiska!' 090/41-291 090/42-38 POGOVORI V STtSKJ-SVETOVANJEl I DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48 SKRIVNOSTI LJUBEZNI ■ ooavNK 090 75 17 090 44 891090 44 :iii'M:r»iriT«ijj VEDEŽEVANJE 090 44 69 PRIZNANJ vi 1)1 h v Al Kl I AMA in MARK A Magični center MARINA 090 4315 vedeževanje, magija, uroki, svetovanje in pomoč, rune, skarabeji, ciganske karte, erotične karte ZAUPAJTE SE NAM IN POIZKUSITE! avtotehna W! tehtna odločitev opel^ AVTOTEHNA VIS. Jesenice, teh 064/ 861-740 • AVTOTEHNA VIS in Pintar, Kranj, 064/224-621 • AVTOTEHNA VIS in Pišek. Škofja Loka. 064/634-930 um,*:i.*2nn v zdravilišču pfrCltRlC& MORAVSKE TOPLICE 5 DNEVNI PAKET (nedelja - petek) Turistično naselje 29.545,00 SIT Hotel Termal 33.155,00 s it Hotel Ajda 40.375,00 s it ( ena vključujo: 5x polpenzlon, kopanj«; v bazenih, jutranja gimnastika, l ura uporabe športnih Igrišč na umetni travi. POPUSTI do 3. leta starosti GRATIS ZA od 3. do 7. leta 50% OTROKE: od 7. do 14. leta 30% POPUSTI ZA UPOKOJENCE: Možnost plačila na obroke. 10% /ll\ Informaciji-: ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12 9226 MORAVSKE TOPLICE Telefon:069/12-280, 12-2810 NA VOLJO SO VAM TUDI UGODNI 7- in 10- dnevni programi zoiuviutftEiioMvsifflopiičl Teiefaks:069/48-607 KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Zanimiv primer: zasebni sadovnjak na vaški (srenjski) zemlji Čas slabi moč besed in obljub Ljudski pregovor, da lepa besedo lepo mesto najde, še vedno velja, a ko gre za lastnino in lastništvo, nekaj pomeni le zapisana beseda, pogodba. Drago Kenda z Bleda nima "v rokah nič", skordaja nobenega papirja, pogodbe, ima le čez petsto sadnih dreves, ki jih je njegov zdaj že pokojni oče Avgust z ustnim dovoljenjem članov pašne skupnosti Bohinjska Bela posadil na nekdaj zaraščenem pašniku Pod štrucami nad Belo. Zemljišče, na katerem so sadna drevesa, je zdaj formalno v lasti republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, v postopku za vrnitev pa ga zahteva novoustanovljena agrarna skupnost Bohinjska Bela. Drago je zdaj v hudi stiski, saj ne ve, ali je še smiselno obrezovati in negovati sadje, kositi travo pod sadjem, ali bi bilo bolje vse skupaj pustiti, da se zaraste, kot je bilo zaraščeno že nekdaj. Že spoštovanje do očeta mu ne da tega, da bi se "predal": pašni skupnosti Bohinjska Bela je že predlagal, da bi zemljišče odkupil ali ga vsaj najel. Drago Kenda, ki je skupaj z ženo Branko lastnik pekarne Planika na Bledu, svojega očeta Avgusta opisuje takole: "Čeprav nikoli ni imel kmetije (v službi je bil na železnici), ga je primorska kri gnala ven, v naravo. Škoda se mu je zdelo neobdelane zemlje in je 1970. leta prosil kmetijsko zadrugo Bled oz. takratno vodstvo pašne skupnosti Bohinjska Bela, da bi del zaraščenega pašnika Pod štrucami očistil in tam zasadil drevesa. Kmetje (eče jim je rad obrezoval sadje) so mu to ustno dovolili. Več let je sekal grmovje in zarast, potlej je začel saditi drevesa. Sadovnjak je povečeval in širil, na približno štirih hektarjih zemljišča je zdaj čez petsto sadnih dreves. Največ je sliv, veliko pa tudi hrušk, jablan, česen..." Najemnih pogodb (očitno) niso sklenili Kenda je kasneje, 1982. leta, začel na robu zemljišča, tik ob poti, graditi 40 kvadratnih metrov pokrito okopano klet, t. i. zemljanko, v kateri naj bi skladiščil sadje in iz sadja kuhal žganje. Zadružni svet blejske kmetijske zadruge je sklenil, da se "take in podobne gradnje na vseh pašnikih prepovedujejo, Drago Kenda ker povročajo velike težave pri njihovem koriščenju", pašna skupnost Bohinjska Bela pa je potlej Kendi "glede na dosedanje oskrbovanje pašnika" le dovolila gradnjo objekta, ki bo koristil izključno za predelavo in spravilo sadja. V sklepu še piše, da je treba za zemljišče narediti najemno pogodbo, prav tako za nadaljnje izkoriščanje pašnika, ob morebitnem oviranju pa se zemljan- Obvestila kmetijske svetovalne službe Gremo v Nemčijo, v Logarsko dolino, Goriška Brda ka lahko tudi podre. Kendovi so (po zapletu z inšpekcijo) zemljanko zgradili, za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno plačali skupno 800 takratnih jugoslovanskih dinarjev, najemnih pogodb, o katerih govori sklep pašne skupnosti, pa očitno niso sklenili.Vsaj Drago, ki je po očetu prevzel oskrbovanje sadovnjaka, jih nima, spominja se le tega, kako je oče večkrat poudarjal, da so mu zemljišče, kjer stoji zemljanka, dali v 99-letni najem. Zemljišče zahteva nazaj agrarna skupnost Naj bo tako ali drugače! Drago bi z vsem spoštovanjem do pokojnega očeta, ki je v sadovnjak vložil veliko energije in še več ljubezni, rad nadaljeval tam, kjer je delo prekinila očetova smrt: prideloval (neškropljeno) sadje in se ukvarjal s Čebelarstvom. Volje mu ob vsem delu v pekarni ne manjka, le lastniška oz. najemna razmerja bi rad prej uredil. Povedano po domače: radi bi vedel, pri čem je, da ne bi moči in denarja porabljal v prazno. Pašno skupnost Bohinjska Bela je že zaprosil, da bi mu zemljišče v Okopana klet ali t. i. zemljanka obsegu sadovnjaka prodala ali dala v najem. Predsednik pašne skupnosti, kmet Miha Burja z Bohinjske Bele, je pojasnil, da je zemljišče formalno v lasti republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in da ga novoustanovljena agrarna skupnost skupaj z ostalim premoženjem na po- dlagi zakona zahteva nazaj-Šele ko bo zemljišče vrnjeno, bo agrarna skupnost, ki šteje 65 članov, lahko odločala o tem, kaj bo naredila s Kendo-vim sadovnjakom. Miha Burja meni, da je prodaja bolj malo verjetna in da so večje možnosti za oddajo v najem. • C. Zaplotnik Pašna skupnost Storžič išče pastirja Delo dobi pastir Babni vrt - V pašni skupnosti Storžič, ki združuje kmete iz Babnega vrta, s Povelj in iz Zaloga, se že nekaj časa pripravljajo na novo pašno sezono. Kot je povedal predsednik skupnosti Janez Markun iz Babnega vrta, se bo letos na planinah Velika in Mala Poljana ter Javornik paslo od 30 do 40 goved. Živino bodo predvidoma odgnali na pašo v sredini prihodnjega meseca in če bo* krme zadosti, bo na planinah ostala približno do 10. septembra. Kmetje, člani pašne skupnosti imajo pred začetkom pašne sezone majhen problem: še vedno nimajo pastirja. O razlogih za to nismo, spraševali, tudi o plači, ki jo obljujbljajo, ne, le to so povedali, 0m je za pastirja koča na Mali Poljani in da naj se kandidati oglasijo pri predsedniku Janez Markun. Do Velike in Male Poljane je možen dostop s traktorjem, letos pa načrtujejo še ureditev poti od Velike Poljane do Javornika. Pot bodo potrebovali za pregon živine ter za oskrbovanje koče na Javorniku. • CZ. Bled - Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na območju nekdanje radovljiške in jeseniške občine Majda Loncnar sporoča, da bo v soboto, 7. junija, strokovna ekskurzija v Nemčijo. Udele- ženci si bodo ogledali rudnik soli v Berchtesgadnu, "orlovo gnezdo" Kehlstein in Konigsee. Za Blejce in okoličane je cena ekskurzije 3.500 tolarjev, za Bohinjce 3.700 tolarjev, za obisk rudnika in prevoz do Na podlagi določil Odredbe o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije (Ur. I. RS, št. 58/94), Odredbe o postopku za ozvajanje javnega razpisa za za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS, št. 28/93) in Odredbe o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS, št. 19/94) objavlja Občina Žiri v sodelovanju z Zavodom za gozdove JAVNI RAZPIS za vzdrževanje gozdnih cest (za leta 1997, 1998, 1999) 1. Razpisna dokumentacija je na voljo pri: Zavod za gozdove, KE Logatec, revirna pisarna Žiri, Trg svobode 2 (uradne ure: to. in čet. med 7. in 10. uro, tel.: 064/691-377) proti plačilu 3.000 SIT. 2. Orientacijska vrednost razpisanih del je 5 mio SIT. Naročnik si pridržuje pravico do spremembe plana tako v višini sredstev kot v obsegu in lokaciji del. 3. Predvideni začetek del je maj 1997. Vsako leto se predvideva poraba cca. 1/3 razpisanih sredstev. Dela se izvajajo po letno usklajenem planu del na podlagi delovnih nalogov. 4. merila za izbiro najugodnejšega ponudnika: - reference izvajalca za področje razpisanih del - tehnološka opremljenost izvajalca - ponudbene cene - plačilni pogoji - garancijski roki - drugo 5. Rok za oddajo ponudbe je 15 dni po objavi razpisa. Ponudniki naj ponudbe oddajo na sedežu revirja Žiri, Trg svobode 2, Žirj. 6. O kraju in času odpiranja ponudb bodo vsi zainteresirani obveščeni naknadno. Štev.: 330-24/97 Datum: 16. 5. 1997 Župan: Bojan Starman Hitlerjevega "gnezda" pa bo treba doplačati še 40 mark. Prijave sprejemata do 29. maja na GG Bled Vesna Kunšič in Majda Rezek (741-800). Če bo prijav premalo, bodo ekskurzijo odpovedali, ob velikem številu prijavljenih pa jo bodo ponovili v sredo, 25. junija. Blejska enota kmetijske svetovalne službe pripravlja v letošnji pozni pomladi, poletju in zgodnji jeseni še več ekskurzij. V soboto, 14. junija, načrtuje poučni izlet v Trento in Goriška Brda (cena od 4.000 do 4.500 tolarjev), avgusta v Logarsko dolino, v Matkov in Robanov kot, septembra tridnevno ekskurzijo na Južno Tirolsko, ob koncu oktobra oz. v začetku novembra krajši dopust v Dobrni. Pa še tole: občni zbor društva kmečkih žena in deklet za občini Jesenice in Kranjska Gora bo verjetno v začetku junija v Gozd Martuljku, za območje Bleda avgusta na Kupl-jeniku in za občino Radovljica jeseni v gostilni Pri Jožcvcu v Begunjah. Bohinjsko društvo je občni zbor že imelo. • CZ. Občni zbor kmetijsko gozdarske zadruge Gozd - Bled Zadruga se bo preselila na Rečico Nova zadruga, kije nastala z združitvijo KGZ Bled in GKZ Gozd, bo začela poslovati 1. julija. Še letos se bo iz sedanjih prostorov v središču Bleda preselila na Rečico. M-KŽK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska c. 5, Kranj LICITACIJA 10 PRVESNIC ČRNO-BELE PASME in 10 PLEMENSKIH TELIC Mlečnost prvesnic se giblje med 20 - 30 litrov na dan. Licitacija bo 23. maja 1997 ob 11. uri na farmi Sorsko polje - Žabnica. Informacije: 064/211-252 Bled - Člani Kmetijsko gozdarske zadruge Bled in Gozdarsko kmetijske zadruge Gozd, ki je naslednica nekdanje temeljne organizacije kooperantov pri Gozdnem gospodarstvu Bled, so februarja lani na skupnem občnem zboru ustanovili novo, skupno zadrugo Gozd - Bled. Nova zadruga jc bila marca letos vpisana v sodni register in bo 1. julija letos začela poslovati. KGZ Bled bo k skupnemu premoženju nove zadruge prispevala 48 odstotkov, GKZ Gozd pa 52 odstotkov. Na četrkovem občnem zboru nove zadruge, ki ga je sklical predsednik zadruge Jože Smole, udeležila pa sta se ga tudi blejski župan Vinko Gole in gorenjski član upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije Janez Šebat, so sprejeli poročilo o registraciji zadruge jn o reviziji spojenih zadrug, obliko žiga nove zadruge, srednjeročne (petletne) usmeritve in letni načrt, dopolnili pa so tudi zadružna pravila. Kot je povedal direktor Jože Skumavec, ima nova zadruga 177 članov, lastnikov kmetij ter kmetijskih in gozdnih zemlljišč. Večina jih jc iz blejske občine, ostali pa so iz občin Kranjska Gora, Jesenice, Bohinj, Radovljica in celo iz Domžal in Ljubljane. Zadruga bo prvega julija začela poslovati s sedmimi zaposlenimi. Bled bo dobil žganjeteko Še letos se bo iz sedanjih prostorov v središču Bleda na Prešernovi cesti 11 preselila na Rečico, Za žago la, kjer bo v sedanjem skladišču uredila upravne prostore, trgovino, skladišče in manipulativni prostor. Ij.i se bosta preselili tudi kmetijska svetovalna služba in sedež hranilno kreditne službe. Večino sedanjih prostorov na Prešernovi cesti bo oddala v najem, v enem pa bo uredila žganjeteko s ponudbo domačih žganj in blagajniško mesto hranilno kreditne službe, tu pa bo možno dobiti tudi informacije o možnostih nakupa različnih kmetijskih pridelkov ter o turizmu na kmetijah Ureditev prostorov na Rečici bo stala 20 do 23 milijonov tolarjev. Naložbo bodo pokrili z lastnim denarjem ter po IklepU občnega zbora tudi s kupnino od prodaje prostorov na Cesti Toneta Tomšiča na Jesenicah ter stanovanja in stavbnega zemljišča v Radovljici. Dostava na dom in prevzem na domu Nova blejska zadruga želi kmetije p° konkurenčnih cenah oskrbovati z vsem kmetijskim reprodukcijskimi materialom m opremo ter odkupovati vse, kar pridelajo. Njihovo geslo je: dostava na dom in prevzem na domu. S člani bo sklenila letne pogodbe, pri tem pa bo nespoštovanjc pogodbe ene in druge strani pomenil0 hujšo kršitev zadružnih pravil. Ponudbo v trgovini na drobno bo še obogatila s kmetijskim "blagom", vzdrževala in ohranjala bo zadružno premoženje, organizirala bo oddelek za kmečki in naravni turizem ter strojni krožek, ki bo nudil storitve članom m drugim. Za občino bo opravljala nekatere naloge s kmetijskega področja, ukvarjala se bo tudi s poslovnim svetovanjem in strokovnim izobraževanjem. Letni načrt, ki gaje pripravil direktor, potrdil pa občni zbor, predvideva, da bodo letos povečali odkup glavnih kmetijskih pridelkov, začeli odkupovati tudi les, (neškropljeno) sadje in druge pridelke ter poslovno leto sklenili brez izgube. Letos še enkrat na občni zbor Ker bodo zadružniki pred začetkom poslovanja morali sprejeti zaključna računa obeh zadrug, ki se združujeta, bo poleti še en občni zbor. Dosedanji direktor KGZ-Bled Vladimir Zemljak bo postal računovodja nove zadruge in vodja hranilno kreditne službe Zadiuga se je s sprememb0 zadružnih pravil registrirala tudi za poslovanje z nepremičninami, za posredništvo v prometu z nepremičninami ter za vsa dela povezavi s turizmom na kmetijah Ker občina pri gradnji različnih komunalnih m drugih objektov posega tudi na kmetijska m gozdna zemljišča, je župan Vinko OoW pozval zadiužnike, naj dovolijo piekopi. občina pa jim je za to tudi pripravljena plačati odškodnino Samo za gradnjo plinovoda od Bleda do I ese potrebuje od last' mkov zemljišč 220 soglasij. • C Zaplotm* KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema - vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9. - 12. ure VALV-2AGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SVSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 SYSTEMSd .0.0. Visok jubilej kraljice športov PETDESET LET ATLETIKE V KRANJU Kranj, 20. maja - Četrtkova slavnostna skupščina Atletskega kluba Triglav ob petdesetletnici atletike v Kranju je bila Predvsem prijetno srečanje nekdanjih in sedanjih atletinj m atletov, trenerjev, sodnikov, funkcionarjev, sponzorjev in vseh, ki »najo atletiko radi. Zaslužnim, ki so se najmočneje zapisali v zgodovino kranjske atletike, je klub podelil priznanja. Začetki atletike v Kranju *egajo v leto 1947, ko so pri uzkulturnem društvu Udarnik ustanovili atletsko sekcijo; z ustanovitvijo atletskega kluba "iglav 1956.leta pa so bili Postavljeni temelji za razvoj atletike v Kranju in na Gorenjskem. Po dograditvi stadiona Stanka Mlakarja se je zanikanje za atletiko tako poveča-lo> da je Triglav pod vodstvom Poklicnega trenerja Petra Kupice postal tretji najmočnejši Klub v Sloveniji in deseti v Jugoslaviji. Po njegovem odho- du je sledilo obdobje krize, ki se je končalo sredi osemdsetih let, ko je kranjski atletski stadion dobil tartan. Iz tistih časov so tudi še danes neuresničeni načrti za izgradnjo dvorane pod tribunami, ki bi jo atleti potrebovali za zimsko vadbo. V zadnjih letih se klubska uprava prizadeva predvsem za obnovo že precej načete atletske steze. Kot ie v slavnostnem nagovoru dejal predsednik kluba Jože Hribar, je ministrstvo za šolstvo in šport pripravljeno dati nekaj denarja za obnovo steze, Predsednik kluba Jože Hribar izroča priznanje nekdanji atletinji Metki Papler. Kranj gostil 150 atletov ranj, 20. maja - Atletski klub Triglav je v soboto na stadionu v ranju gostil okoli 150 atletov iz osmih slovenskih klubov na jUfn od kvalifikacijskih tekmovanj za Atletski pokal Slovenije. ,.0rnačinka Brigita Langerholc je zmagala v teku na 100 metrov k i» ^ ^ zenskem metu diska ie bila Suzana Jenko prva (35,36) J? Barbara Ozebek druga (31,58), v troskoku pa se je Tina nn.lan uyrstila na tretje mesto (11,91). . Brigita Langerholc in Marcela Umnik sta v nedeljo nastopili za °yensko reprezentanco na Šikijcvcm memorialu v Celju, poleg J')u pa je ou Triglavanov tekmoval še Rožic Prezelj. Langerhol-v ^aje bila v teku na 400 metrov tretja (55,49), Umnikova v skoku Mar*0 Pcta Prezelj pa v skoku v višino šesti (2,06). \7 2ftd\ '*°'a't Je b'' na mhingu na Dunaju četrti v mnogoboju 'Unu' **^ič Pa na dvanajsteroboju mladinskih reprezentanc Pokrajin v italijanskem Bressanoneju tretji v metu diska. CZ. GORSKI TEK JOVAK NOVI REKORDER *5*A NA OSOLNIK Osol -iT * Boštjan Novak je novi rekorder gorskega teka na SjSSj ki so ga šesto leto zapored pripravili elani SD Kondor z tekale ^ kin dolgi ProR' ' višinsko razliko 420 m jc bil d0 . Smarnogorske naveze iz Tacna za 3 sekunde hitrejši od „p anjega rekorderja Šalamuna. naoo i Za^nJ'rn strmim delom pred ciljem sem slišal uradnega u8ot V°,OVa'ca. da bo to nov rekord. Pogledal sem na svojo uro in ^Dol ^a 'mam rcs nekaj možnosti. Začel sem finiširati. ž*na noma scm sc izčrpal, kar padel sem v cilj," jc povedal napr."Va'cc' potem ko jc za nov rekord teka prejel lepo denarno ^onk "^ru8° mcsto med 115 udeleženci teka si je v močni An(lrUrC»nci naJDolJs'h gorskih tekačev pritekel atlet iz Maribora ^rcj Mesner. Tr0k:enski konkurenci jc imela v zadnjem, najtežjem delu Marija Scrg?C lz Kobarida več moči od smučarske tekačice Miše Zidar m bij n u *'PuSeck. V posebni kategoriji domačinov z (Jodešiča, je in ir"?hltrcJši Uroš Bertoncelj (28.47), drugi jc bil Marko Hafner bod0n j!OZc Hafner, tudi glavni organizator teka, na katercg.i m i*8 tak '•' zaram izvrstne organizacije, radi vračali: "Veliko dela *a(jnj.j'0 Prireditvijo. Skoraj deset ljudi jo pripravlja mesec dni. V l*id Pu Mn0 t*e'u'' !,amo še za ta tek, nič drugega." m"ski absolutno: 1. Novak (Šmarnogorska nlV.) 25.1 csnet (AD Maribor) 2538, 3. ogo Močnik (Calcit Kock 01, 2. Sliox team^oi 2n()o> 4- Tcraž (Acroni Jesenice) 26.11, 5. Hojak (Stop ^alav IT'26- 6- L- Urh (Proline) 26.40, 7. Ivan Urh (Stop) 26.54, 8. (Etiketa Žiri) 27.04, 9. Zore 27.19, 10. Kastelec (oba Zen20r8ka naveza) 27.42,... Zidar rr^ "b*»lutno: 1. Trobec (TK Kobarid) 34.22, 2. Hhrlich -V^K Olimpija) 34.35, 3. Lipuščck 34.42, 4. Kozjek (Proloco Sc zi)35-^ CBJUM 5. Lahajncr (Lj) 35.52,. jSJ JES^-P0 kategorijah, dečki: 1. (Jrom (Corning Vrhnika) !amer (Kondor) 42.14; članice 1:1 Ehrlich lai.2v%n« Novak; člani II: Tcraž; veterani 1: I >*r) 1 1 Troh, >ec Rogelj (BTC 1. Bertoncelj (Kondor) 30.39; deklice: Zidar, članice Močnik ALPINIZEM JJ^ EVERESTU V.ZTRAJA SLABO VREME u Rublja,,,,, |9 Sto <•■; ^EvcrCsU. maja - Najvišjo goro na svetu, Mount zajelo daljše poslabšanje vremena. Kot »o J, 8tfJ hrvalki odpravi s eianj i/ Slovenije. Vse druge '^ic, v tako imenovano k v/tiiijali na goii do konca rUsk-,V X{ sta v laboru na OllK) metrih ostali le Še t»KJv? rvaška ,u,iM',v baz0 sj" sc umaknile nižje, v tako ImeOOVanO lUfflliODlEo uai.-,' /vasi alPlniitl nameravajo b bo vrera« izboljlalo, bodo poskušali i vzponom rta s. s. ne pa za to, da bi iz tega (skupnega) denarja za investicijsko vzdrževanje sofinancirali še hokejsko dvorano in plastične skakalnice. "Ne sprejemam idej posameznikov, da je treba športne objekte spraviti med komunalo. Sem tudi proti zapiranju (getiziranju) objektov samo zato, da se tla ne bi obrabljala. Predlagani red na stadionu z nošenjem obešank, izkaznicami in drugim je žalosten korak nazaj," je še dejal Jože Hribar. Iz atletskega kluba Triglav so izšli številni uspešni aleti. Najuspešnejši je bil Polde Milek, edini kranjski atlet, ki se je udeležil olimpijskih iger, med najbolj znana imena kranjske atletike pa sodijo še Goran Kabič, Miloš Krampi, Metka Papler, Matjaž Polak, Simon Rudež, Dušan Prezelj, Leoni-da Jcsenovcc - Kalan, Iztok Kavčič, Franc Fister, Janez Sagadin. Lidija Osovnikar -Kustec, Slavko Udovč, Tone Kaštivnik, Marko Konc, Marko Dovjak - in še bi lahko naštevali. V zadnjih petih letih "kraljujeta" na atletskih stezah skakalka v daljino Marcela Umnik in tekačica Brigita Langerholc, ki letos "lovita" normo za nastope na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih. Kranjski veterani Stanka in Dušan Prezelj ter Ana Jerman so na svetovnih veteranskih prvenstvih osvojili že 14 medalj. Kar sedemnajst kranjskih atletskih sodnikov (vodi jih Jože Hladnik) bo letos sodilo na evropskem mladinskem prvenstvu v Ljubljani. Omeniti je treba še trenerski kader, ki ga sestavlja šesterica na čelu z edinim poklicnim trenerjem Dobrivojem Vučkovičcm. Zaplotnik, slika: T. Doki • C. Vojaki so tekli v spomin Boštjana Kekca REKORDNA UDELEŽBA, NAJHITREJŠI VELIKONJA Kranj, 16. maja - Minuli petek so slovenski vojaki - pripadniki stalne sestave in vojaki na služenju vojaškega roka - iz cele Slovenije tekli v spomin svojega sodelavca in tragično preminulega alpinista, Škofjeločana Boštjana Kekca. Na cilju v Kranju 5. memorialni tek med vojašnico na c potekal na okoli 40 kilometrov dolgi progi iohinjski Beli in vojašnico v Kranju. Na maraton se jc podalo kar 65 vojakov, kljub vročini, pa so vsi, razen dveh, pritekli na cilj Najhitrejši je bil Branko Velikonja iz Ajdovščine, ki je v cilju povedal: "Na memorialnem teku sem tokrat nastopil drugič, tako da sem progo, razen zadnjega dela, že poznal. Ker se tudi sicer rekreativno ukvarjam s tekom, ni bilo prehude krize, bilo pa je zelo vroče, zlasti zadnje kilometre proti kraniu, zato je škoda, da nimo startali že prej kot ob devetih dopoldne." Tudi ostali udeleženci maratona so se najbolj pritoževali čez opoldansko pripeko, vendar pa jih je večina (le dva so dajali krči) uspešno pritekla v cilj Zmagovalec, Brano Velikonja (VP 6.PPSV Nova (lonca) je za progo porabil 2 uri, 23 minut in 30 sekund. Na • hugo mesto se |c uvsiiil Dejan Koren (106. častna četa Ljubljna), iiriji je bil Tadej Drobnič (VP.4.PPSV), najboljši od Gorenjcev pa je bil Tomaž Perše (gorska šola Bohinjska Bela) na četrtem mestu. • V. Stanovnik, foto: T. Doki TRIATLON DAMJAN ZEPIC TRETJI V nALIJI Forte dei Marmi, 17. maja - V Italiji je bilo veliko mednarodno tekmovanje v triatlonu, na katerem je nastopilo 320 tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Češke, Nemčije, Madžarske in Slovenije. Tekmovalci so najprej preplavali 1500-metrsko razdaljo, kjer je bila najhitrejša skupina, v kateri je plaval tudi Kranjčan Damjan Žepič. Na krožni 40-kiiometrski kolesarski progi si je odločilno prednost pred skupino privozil kasnejši zmagovalec italijanski reprezentant Matteo Mormoruni o ostalih mestih pa je odločala 10-kilometrska tekaška proga, s katero sta najhitreje opravila Italijan Danilo Palmuci in Damjan Žepič in si tako pritekla drugo in tretje mesto. Rezultati: 1. M. Mormoruni 1:49,52; 2. D. Palmuci 1:50,42; 3. D. Žepič 1:50,50. • N. Podvršček "HOLE IN ONE" ZA ŠERFEZIJA IN GREGORIČA Bled, 16. do 18. maja - Minuli konec tedna so pod okvirom Mercedes 22. golf rallva potekali trije turnirji. V petek so se seniorji pomerili na Humko- Kompas seniorskem pokalu Bleda. V brutto (dosežen rezultat brez odbitkov) za moške je bil najboljši Karlo Faldini (Bled) 3., med ženskami je zmagala Amelie Ring (Dachau) 18, med super-seniorji pa Mirko Volk (Bled) 38. Prvi v netto (rezultat z odbitkom handicapa) A je bil Kurt Ring (Dachau) 39, prvi v netto B pa je bil Jack Becker (Bled) 43. Kot zanimivost turnirja z okoli 40 nastopajaoči zapišimo, da je izreden udarec hole in one (zdetek v luknjo z enim udarcem) na tem turnirju uspel znanemu pevcu Ivici Šerfeziju. To se je zgodilo pri luknji 13. V soboto se je okoli 50 golfarjev pomerilo na turnirju Golf&Park hotel Bled. V seštevni igri je v brutto za moške je zmagal Anton Štiherle (Bled) 76, prva med ženskami je bila Maja Božič (Bled) 90, med seniorji Kurt Ring (Dachau) 83 in med juniorji Miha Studen (Bled) 78. V netto A je bil najboljši Vaško Škapin (Ljubljna) 72, v netto B Franc Dreflak (Bled) 69, v netto C Mirjana Stoter (Bled) 69, v netto D pa Zlata Maher (Lipica) 80. Mošlveno je zmagala ekipa v postavi: Uroš Gregorič, Aleš Gregorič in Anton Štiherle. Aleš Gregorič je uspel žogico z enkratnim udarcem spraviti v 10 luknjo, imel pa je tudi najdaljši udarec, kar 260 metrov. V nedeljo je bil na sporedu še turnir Zlati lev, Grand hotel Toplice Bled, v stablefordu pa se je pomerilo 60 igralcev in igralk. V brutto za moške je zmagal mladinec Miha Studen (Bled) 34, med ženskami je slavila Astrid Tibaldi (Dolder) 25, med seniorji Marjan Štarvs (Bled) 27. V netto A je bil najboljši Drago Kvas (Bled) 39, v netto B Viktor Mohorič (Bled) 41, v netto C pa Andrej Rant (Bled) 42. Organizator tekmovanj na starem igrišču za golf je bil Golf&country club Bled, ki pa ga letos čaka še množica tekmovanj. Tako bo v soboto na Bledu odprto amtersko prvenstvo Ljubljane, naslednji vikend bo turnir Pegeout challenge - Class, v dneh od 13. do 15. junija pa bo - ob 60-letnici igrišča za golf na Bledu in golfa v Sloveniji- festival golfa z več turnirji, kulturno zabavnimi prireditvami in več kot 1000 gosti. • V.S. KOLESARSTVO NA DIRKAH V TUJINI IN DOMA Kolesarji kranjske Save tekmujejo na tridnevni dirki v okolici Dunaja. Na prvi kriterijski dirki jc v konkurenci 89 kolesarjev največ točk zbral bivši profesionalec J. Lončarič AUT, Rajko Petek pa je zasedel 4. mesto. Kolesarski klub Sava Kranj in organizacijski odbor iz Tržiča so v soboto, 17. maja, organizirali dirko za kategorije dečkov (10 - 14 let) POKAL DANA. Na krožni dirki jc nastopilo 79 kolesarjev iz vseh slovenskih klubov. Rezultati: dečki C: 1. Gregor Bole (Bled), 2. Vid Ogris (Bled), 3. Sašo Torkar (Bled); dečki B: 1. Leon Makarovič (HIT), 2. Matej Stolič, 3. Rozman Janez (Sava); dečki A: 1. Matej Starešinič (Črnomelj), 2. Senčar Gregor (Rog), 3. David Rozman (Sava). Na kriterijski dirki v Semiču so se zbrali vsi najboljši mladi slovenski kolesarji in sicer v kategorijah dečkov in mlajšh mladincev. Dečki so tekmovali za POKAL DANA, mlajši mladinci pa za lovoriko Kriterij slovenskih mest. Rezultati: mlajši mladinci: 1. Gregor Zagore (Krka), 2. Rok Remic (Sava), 3. Boštjan Krevs (Lenart); dečki C, dečki B, dečki A: 1. Grega Bole (Bled), 2. Vid Ogris (Bled), 3. Sašo Torkar (Bled); 1. Matej Stolič (HIT), 4. Janez Rozman (Sava); 1. David Rozman (Sava), 4. Miha Kraker (Sava). • M. Kavaš SNOWBOARD VALIČ JE PREDSEDNIK ISF Kranj, 16. maja - Na sestanku upravnega odbora evropske regije mednarodne snovvboard zveze ISF v Davosu je bil za novega predsednika ISF Europe izvoljen Kranjčan Goran Valič. Valič, predsednik Snowboarding zveze Slovenije, ostaja tudi predsednik združenja nacionalnih snovvboard zvez ISA. ISF Europe je krovna organizacija ISA, združenja poklicnih tekmovalcev PSA, združenja zimskošportnih središč ISRA in združenja evropske snovvboard industrije ESIF. Kranjska Gora bo od 5. do 8. junija gostila generalno skupščino in sestanek upravnega odbora ISA. Skupščine se bodo udeležili predstavniki 34 evropskih snovvboard zvez. NOGOMET Druga nogometna liga TRIGLAVU NAKLU NOVA TOČKA ŠENTJUR : TRIGLAV NAKLO 1 : 1 (0 : 1), strelca gojov Jožef za Triglav Naklo in Žiinik za Šentjur. Kranj, 20. maja - Triglav Naklo se je zaradi osvojene točke na gostovanju v Šentjurju povzpelo še za eno mesto na lestvici in ima sedaj realne možnosti za uvrstitev med deset najboljših. Gorenjci so odšli na Štajersko brez dveh najboljših mladih strelcev Čustoviča in Bogatinova, ki sta zaigrala za mladince Triglava Megamilka, ki vztraja na poti k naslovu državnega mladinskega prvaka. Člansko moštvo je bilo kljub temu v Šentjurju na pragu zmage, saj je po izredno lepem golu Jožefa vodilo do 71. minute, ko je žoga zadela domačega igralca Žilnika in se odbila v gol. Domači so kar dvakrat zbijali žogo iz praznega gola, sami pa imeli le eno resno priložnost. V naslednjem kolu igra Triglav Naklo doma s Piranom. Zmaga ne bi smela biti vprašljiva. Za Triglav« Naklo so igrali Černilec, Razdrh, Alibabič (Ahčin), B. Pavlic, Krupič, Pavlin, Dejan Markelj, Jožef, Egart, Durakovič (Žagar) in Zupančič. Uspešno so igrali tudi Domžalčani. BST Tehnik je v Piranu premagal istoimensko moštvo Piran s 4 : 1. Zmagi kadetov in mladincev V državni kadetski in mladinski ligi uspešno tekmujeta moštvi Triglava Megamilka. Oboji so v zadnjem kolu gostovali gri Dravi na Ptuju. Kadeti so premagali Dravo s 4 : 1. Gole za .ranjčane so dosegli Vujovič z, po enega pa Orehek in Konc. Mladinci so zmagali s 5 : 1. Gole so dosegli Džurkovič, Kolenovič, Oliver Bogatinov, RadosavljeviČ in Žnidaršič. Kranjčani so igrali odlično. Možnosti, da postanejo državni prvaki, so sedaj vedno bolj realnost. To bi bil velik uspeh gorenjskega nogometa. Poraz tretjeligašev Gorenjski tretjeligaši v tem kolu niso bili tako uspešni.-Naklo Triglav je igral s Telmontom iz Šmarij nad Koprom. Gostje, najuspešnejše moštvo spomladanskega dela prvenstva, so z golom Lokasa v 44. minuti povedli in zaradi tega gola tudi zmagali. Tudi domači so imeli svoje priložnostim (Mesaric, Sabljak, Zoreč, Božič), vendar so bili premalo zbrani, veliko sreče pa je imel tudi gostujoči vratar. Gostom se je pokazalo, da so izkušena ekipa, saj jo sestavljajo igralci, ki so nekdaj igrali v primorskoih klubih, predvsem v Kopru in Izoli. Mengeš je premagal Kolpo z 1 : 0, Radio Krka, vodilno moštvo lige, pa Lesce s 5 : 0. • J. Košnjek Gorenjska nogometna liga LOČAN ZMAGUJE Kranj, 20. maja - V soboto so odigrali 17. krog gorenjske nogometne lige. Doseženi so bili naslednji izidi: Bitnje : Šenčur 0 : 3, Ločan : Železniki 1 : 0, Trboje : Britof 2 : 3, Zarica : Sava 2 : 2 in Jesenice : Polet 2 : 2. Tekma med Velesovim in Bohinjem bo jutri. Vrstni red: Ločan 40, Polet 38, Britof 33, Bohinj 30, Zarica 29, Sava 29, Železniki 21, Šenčur 20, Trboje 20, Jesenice 17, Bitnje 10 in Velesovo 9. V gorenjski B ligi so bili doseženi naslednji izidi: Podgorje : Preddvor 1 : 0, Podbrezje : Bled 1 : 6 in Hrastje : Alpina 1:6.« Dj.S. €^ *A» Rl K aAt ZMAGA NI VEČ POMAGALA Košarkariji Loka kave so se od sezone sicer poslovili z zmago, toda uvrstitev v prvo ligo jim je za las "ušla" že v predzadnjem krogu. S tekmo Loka kava - Ilirija se je v soboto zvečer v ne preveč polni, a vseeno zelo vroči dvorani na Podnu končala letošnja Košarkarska sezona. Ekipa Loka kave, ki je v zadnjem delu prvenstva igrala za uvrstitev med prvoligaše je proti koncu lige utrujena popuščala, na zadnji tekmi pa so še zbrali toliko moči in premagali ekipo Ilirije /9:73 (33:33). Ločani bodo v novi sezoni ponovno igrali v drugi ligi. • V.S. Gorenjci med najboljšimi pikaderji v Evropi -Erzar s tremi lovorikami s Tenerifov O odhodu alovenske ekipe na Tenerife, kjer je bilo evropsko prvenstvo v pikadu v C ligi, smo že poročali. V njej je nastopal tudi gorenjski tekmovalec Vido Erzar. Izkupiček je odličen: 2-krat 3. mesto in 1 -krat 2. mesto. ekipno: 1. Nemčija, 2. Hrvaška, 3. Slovenija; pari: s sotekmovalcem iz ekipe sta osvojila 2. mesto v tekmi "501-dvojni krog za zaključek" in 3. mesto v tekmi "301 -zaključek s centrom". Pikado torej resnično postaja tudi šport Gorenjcev. Pa še to: mi smo vprašanje Evrope že rešili - smo na 3. mestu pred Avstrijo, Španijo, Švico, Češko in nekaj ostalimi "slabšimi" državami - pikadu... Seveda brez Gorenjskega glasa ne gre. Pred 3 leti smo začeli s popularizacijo tega športa, metali smo ga po vsej Gorenjski, organizirali 1. Gorenjski turnir v pikadu, metali so ga gorenjski direktorji itd... In rezultati so danes tu. K uspehu je pripomoglo tudi podjetje Hribar & otroci iz Krania, ki PIKADO proizvaja in zastopa najbolj poznanega angleškega proizvajalca pikada - UNICORN. Od tu je namreč pikado (darts) doma V naslednjih letih bo znameniti UNICORN svojo tekmovalno ekipo razširil tudi s slovenskimi tekmovalci. ROKOMET BALINANJE PREDDVORU JE USPELO Rokometašem Preddvora se je uspelo uvrstiti v 1. B ligo. V drugi finalni tekmi končnice so še drugič premagali Črnomelj, tokrat s 27-20. Tako so se po enoletni odsotnosti spet vrnili tja, kjer so že bili, v prvo B ligo. Rezultat govori o lahkem delu Preddvorčanov, vendar ni bilo tako. Prvi del so dobili Preddvorčani z dvema goloma prednosti (11-9), vendar so nadaljevali slabo, saj so gostje povedli 13-17, potem pa povsem obstali. Od 45. minute dalje so varovanci trenerja Kavčiča dosegli v desetih minutah delni izid 12-1 in zmagovalec je bil znan. Preddvor je tako napredoval zasluženo, saj je bil najboljši v drugi A ligi. Čestitke igralcem za uspeh, zahvala pa gre tudi Lojzetu Gfašiču, Bojanu Mehletu, Janezu Martinčiču, Dušanu Rozmanu in ostalim, ki so živeli in delali za in z ekipo. Brez teh ljudi enostavno ne bi bilo preddvorskega rokometa. Na skromni, a prijetni proslavi uspeha je igralcem in vodstvu čestital tudi preddvorski župan Miran Zadnikar in obljubil tudi vso pomoč občine pri nadaljnjem delu, saj so prav rokometaši tisti, ki bodo od jeseni najpogostejši vzrok pri omembi imena Preddvor. Čestitke tudi trenerju Andreju Kavčiču, ki je v kratkem času svoje delo opravil odlično. Druga tekma finale končnice: Preddvor - Črnomelj 27-20 (11-9) - v prov B ligo napreduje Preddvor 2. B liga - 20 krog: Jezersko -Duplje Gostišče Grmač 31-23, DOM Žabnica - Prule 67 C 24-26, CHIO Besnica B-Hrvatini 26-12, Radovljica - Šešir B 28-28. 2. liga ženske: Sava : Šešir 23-20 Kadeti • finalna skupina: Lisca - Šešir 20-16. Državni prvak je Slovan, drugi so Celjani, tretja Lisca in četrti Šešir. Kadeti - center, 9. krog: Preddvor A-CHIO Besnica 30-17, Sava - Alples Pohištvo 22-19, DOM Žabnica - Preddvor B 15-22. M. Dolanc, foto: Ti Doki JADRALNO PADALSTVO POKAL VELIKE PLANINE Kamnik, 20. maja - Društvo jadralnih padlcev Polet, v sodelovanju s podjetjem Velika Planina, ta konec tedna pripravlja tekmovanje za pokal Velike Planine. Tekmovanje se bo začelo v soboto s hitrostnim preletom s startom na Veliki Planini (Poljanski rob) in pristankom v vasi Godič pri Kamniku. V nedeljo bo organiziran kratek prelet okoli boje in pristanek v Godiču. Tekmovanji bosta oba dneva potekali med 12. in 16. uro, organizatorji pa pričakujejo udeležbo okoli 100 domačih in tujih tekmovalcev. • V.S. Na Bledu zaključek akcije Veter v laseh DVE ZMAGI ZA TRATO Škofja Loka, 18. maja - Na baliniščih po Sloveniji je bilo konec tedna zelo živahno, saj so igrali redne kroge v vseh ligah, superligaši pa so odigrali celo dvojni krog. Igrala ni edino ekipu Soviča, saj jih je disciplinska komisija Balinarske zveze' Slovenije zaradi nenastopanja v prvih dveh krogih kaznovala s prepovedjo nastopanja. Na Gorenjskem pa je bilo minuli konec tedna najbolj zanimivo na Trati pri Škofji Loki, kjer je domač superligaš, ekipa Trate, \ soboto gostila ekipo Balinčka, v nedeljo pa TIB Terminal. Ločani so obakrat zmagali: z Balinčkom 15:9, s TIB Terminalom pa kar 21:3. Tako so Tračani po štirih krogih s popolnim izkupičkom (9 točk) na prvem mestu super lige, prav toliko točk pa ima na drugem mestu ekipa Šiške. Sledijo: Balinček, Skala Evroservis, Polje, Brdo (6 točk), Sloga (3 točke), Planine Topole in Sovič pa še nimata točke. V soboto bo v Ljubljani derbi med Šiško in Trato. V 1. ligi so vse točke ostale pri gostiteljih. Tako je ekipa Huj doma premagala Virtus 16:8, Jeseničani pa so proti SGP Goric slavili kar 19:5. Na lestvici vodi Železničar z destimi točkami. Jeseničani so s sedmimi točkami na četrtem mestum Ekipa Huj na petem mestu ima šest točk, Vitrus pa je še brez točke. V soboto ekipa Huj gostuje v Velenju, Jeseničani v Pivki, Virtus pa gosti Jadran. V 2. ligi vzhod, kjer letos nastopa kar pet gorensikih ekip, so v soboto odigrali četrti krog. Ekipa Tržiča je izgubila pri Fužinah 10:6, Center in Primskovo sta se razšla z rezultatom 11:5 za Center, Radovljica je na gostovanju v Ljubljani igrala 8:8 z Zarjo, ekipa Bistrice pa je 13:3 premagala Plešivico. Na lestvici vodi Bistrica z dvanajstimi točkami, Radovljica Ahpetour je tretja l* točkami, Center na petem mestu ima štiri točke, Tržič in Primskovo pa po tri. V soboto bo v Radovljici srečanje med Alpetour Radovljico in Bistrico, v Kranju med Primskovim in Zario, v Tržiču med Tržičem in Megradom, Center pa gostuje v Ljubljani pri Svobodi. • V.S. ALPSKO SMUČANJE POKAL VITRANC PONOVNO JANUARJA Kranjska Gora, 19. maja -Minuli petek je bila v Kranjski Gori slavnostna seja OK Pokala Vitranc. Govorili so o uspešni izvedbi zadnjega tekmovanja za svetovni pokal, generalni sekretar OK Pokala Vitranc Vojteh Budinek pa je povedal, da bosta po sklepih FIS v Kranjski Gori tudi naslednji dve leti tekmi v prvem tednu meseca januarja. Ob tej priložnosti so se zahvalili članom OK za izjemno delo in izročili darila sponzorja Longines: dolgoletnemu predsedniku OK Francu Brelihu ter članom: Rajku Omanu, Matu Podrekarju, Hugu Oi/.ttu, Jožetu Kotnik11, Andreju Klinarju in Borutu Perovšku. • V.S. OBČNI ZBOR SK ALPETOUR škofja Loka, 19. maja - Smučarski klub Alpetour bo v Četrtek, 22. maja, ob 18. uri pripravil redni letni občni zbor. GovOfjjj bodo o delu v minuli sezoni ter načrtu za novo. Sprejeli naj 0 tudi nov statut in opravili volitve. • V.S. SPORT PROTI ZASVOJENOSTI Z DR0G0 Najprej tekmovanja v košarki in odbojki, potem pa še v rolanju. - Ob tekmovanji predstavitve preventivnih programov za mlade. Bled, 17. maja - V soboto so tudi na Bledu v organizaciji tamkajšnje enote Mladinskega servisa Radovljica s podelitvijo kolajn zaključili vseslovensko športno preventivno prireditev Veter v laseh • s športom proti drogi, ki se je po vsej državi odvijala na pobudo Špotne unije Slovenije. V akciji je sodelovalo več kot tri sto udeležencev, vsi zmagovalci po posameznih kategorijah pa se bodo udeležili zaključnega tekmovanja, ki bo 7. junija v Slovenskih Konjicah. Potem ko se je kar štirinast košarkarskih ekip teden pred tem pomerilo na osnovni šoli Gorje (v kategoriji letnik 1984 in 1985 je zmagala ekipa Spacc Jam, v kategoriji letni* 1982 in 1983 Blejski Dream Team, v kategoriji letnik 1981 in starejši pa ekipa SŠGT Bled 1), šestnajst odbojkarskih pa v telovadnici OŠ Bled (v kategoriji letnik 1984 in 1985 je zmagala ekipa Upnice, v kategoriji letnik 1982 in 1983 ekipa 7. a Bled in v kategoriji letnik 1981 in starjejši ekipa KRŠ 2), ie bilo to soboto na vrsti rolame na parkirišču pod hotelom Krim. Prijavljenih je bilo 42 tekmovalcev, ki so se Eomerili v šestih starostnih ategorijah. V kategoriji letnik 1986 in mlajši sta zmagala David Piber in Uroš Potočnik, v kategoriji letnik 1984 in 1985 Rok Zupan, v kategoriji letnik 1982 in 1983 Klemen Lebar, v kategoriji letnik 1981 in starejši pa Aleš Gros. Med deklicami je m zmagala Nina Harc, med mladinkami pa Petra Ambrožič. Sicer pa je bilo na sobotnem tekmovanju v rolanju kljub hudi vročini zelo živahno, saj so se tekmovalcem pridružili še učenci osnovnih šol z Bleda in Gorij, ki so risali po asfaltu. ( enter /a socialno delo K.ulovi jica in Društvo za zdrav osebnostni razvoj Radovljica sta na stojnicah predstavila preventivne programe, ki se v občini odvijajo /a mlade, mednje pa sta razdelila zanimive zgibanke, ki govorijo o preprečevanji uživanja in škodljivosti v'-u vrst drog, o nasilju, reševanja konfliktnih situacij, posredov^ Ea so tudi informacije °*Co0 am se mladi lahko obrnejo P pomoč, kadar so v stiski ljub resnosti tematike. * katere je bila prireO»% KI, adi katere |c bila pr sploh organizirana, je D1'°tc. soboto na parkirišču pod B* ^ lom Krim na Bledu kar se . veselo. Ne nazadnje tudi zar banda Hvvazaji i/. Ribnega. V L dodobra pretresel ušesa ti blizu in daleč. Kolajne je govalcem podelil blejski ' Vinko (iole. • M.A. . UMETNOSTNO DRSANJI NAJUSPEŠNEJŠA SEZONA ZA JESENIČANE j Jesenice, 17. maja - Pri Drsalnem klubu Jesneice so Poic$et črto pod dolgo in naporno se/ono, ki jim je prinesla tudi naj uspehov v vseh letih obstoja Predsednik kluba Jože Zidar sestanku s člani upravnega odbora in tekmovalci dejal Pove ^ se je Število tekmovanj, kjer smo sodelovali, tako, da je bila to najdaljša sezona. Pod trenerskim vodstvom Valerija in .. v0Ji Rabn ki smo naredili pomemben korak naprej, ki nas vse bolj v vrh slovenskega umetnostnega drsanja. -|„ih Uspehi posameznikov in kluba to potrjujejo Poleg <|(;V)kalU uvistitev posameznikov na državnem juvenstvu m Jj\um| Slovenije so I, los tudi klubski državni prvaki in diugi V ,,1S('()V v konkurenci Ne smemo pozabiti številnih uspešnih nastop Avstriji, na Češkem, Slovaškem, Poljski in Italiji. . u It Z načrtnim delom od najmlajših naprej danes pri klu dosegajo uspehe v pionirskih in mladinskih vrstah, kinalu P ^ lahko pričakujejo tudi v članskih Poleti bo za jeseniške un,c rayC, drsalce malo počitka, saj sc že pripravljajo na Kine pnR g, načrtujejo i>a |ih na Slovaškem, Ceskem lo celo v Kanadi V nedeljo so na parkirišču Merkurja v Naklem pripravili tekmovanje in zabavo z rolerji "ROLA VSE, KAR LEZE IN GRE" J nedeljo, 18. maja, je bilo v Naklem na parkirišču poslovno zgradbo Merkurja Organizirano za 4. odprto Prvenstvo Radia Kranj. Letos je bila to tudi prva tekma v sklopu tekmovanj za državni pokal, ki bodo potekala preko vsega leta v različnih krajih Slovenije. Že naslednjo sobo- v° rolarjih je pomembna hitrost V Naklem je bilo seveda največ "rosno" mladih. Nismo jih spraševali le po uspehih, ampak zgolj o tem, zakaj radi rolajo. Desetletni Luka Pintar iz Šenčurja: "Rolanje ni moj prvi šport, saj se resno ukvarjam z alpskim smučanjem. Že tri, štiri leta smučam pri Alpskem smučarskem klubu Triglav Kranj, prav toliko časa pa se že znam voziti z rolerji. Vožnja z rolerji mi pomaga tudi pri pridobivanju kondicije za smučanje. Letos sem na tekmovanu v Naklem že tretjič in vedno mi je šlo dobro. Najraje vozim slalom, ki ga fantje treniramo kar doma, po ulici. Mislim, da rolanje ni nevarno, le treba se je paziti avtomobilov. Sicer ne padem dostikrat, enkrat pa sem se že pošteno popraskal." Dvanajstletni Anie Gogala iz Kranja:"/ji devet let igram hokej pri Triglavu, sedaj igram v skupini dečkov. Prve rolerje sem dobil pri osmih letih, vendar nisem imel težav z učenjem, saj sem bil vajen drsalk. Največja razlika med drsalkami in rolerji jc pri zaviranju, vendar sem sc hitro privadil. Lani sem z rolerji tudi precej treniral, sedaj pa hodim bolj v "rampo". Enajstletna Ana Hajtelj iz Tene-tiš: "Hodim v peti razred, pred dvema letoma pa sem dobila prve rolarje. Največ sc rolam doma, po dvorišču in po cesti. Tekmovala do letos se nisem, vendar pa mi je tukaj v Naklem všeč. Sicer pa "svojega" resnega športa še nisem izbrala in tudi o tem, da bi kdaj prav zares tekmovala z rolerji zaenkrat nc razmišljam. Bolj mi je všeč tekmovati /a zabavo!" \'.Stanovnik, foto: T.Dokl ■ to, 24. maja, bo naslednje tekmovanje v Portorožu. Tudi letos pa se je v Naklem zbralo veliko ljubiteljev rolanja, tako tistih, ki šele začenjajo s prvimi koraki, kot tisti, ki že nekaj let redno trenirajo hitrostno rolanje. Tudi tekmovanje je bilo letos prvič ločeno za tekmovalce in rekreativce. Najuspešnejši klub na tekmovanju je bil domači klub ASA NAKLO. Rezultati tekmovalcev: ženske: prvi koraki - 1. Gradi-šar Nastja, ASA Naklo; začetnice - 1. Bogdan Manuela, Dokonča Lendava; 2. Kuhar Maja, Murska Sobota; ml. deklice - 1. Cvetko Lucija, Murska Sobota, 2. Lea Ficko, Murska niki - 1. Struna Andraž, ŠD Piran; 2. Stipanič Gašper, Pirueta Domžale; 3. Solarič David, Dokonča Lendava; ml. dečki - 1. Kalan Gaber, ASA Nako, 2. Plahuta Timotej, ŠD Piran, 3. Meznarič Krištof, ASA Naklo; st. dečki - 1. Stipanič Matej, Pirueta Domžale; 2. Markič Urban, ASA Naklo; 3. Letica Jernej, ŠD' Piran; kadeti - 1. Vinšek Jaka, ASA Naklo; 2. Stipanič Jernej, ŠD Pirueta; 3. Istenič Andraž, ASA Naklo; mladinci - 1. Ferlic Janez, ASA Naklo; 2. Šijanec Davor, Murska Sobota; 3. Bojanič Sašo, ASA Naklo; člani - 1. Ferčak Robert, Murska Sobota; 2. Gros Aleksander, ASA Naklo; 3. Letica Emanuel, ŠD Piran ... pa tudi stil Sobota, 3. Stipanič Ana, Pirueta Domžale; st. deklice - 1. Koren Tanja, Dokonča Lendava; 2. Šmid Tina, ASA Naklo, 3. Lagoja Bernarda, Pirueta Domžale; kadetinjc - 1. Šantavec Jasna, Murska Sobota, 2. Ku-šar Jerneja, ASA Naklo; 3. Plahuta Pavlina, ŠD Piran; mladinke - 1. Oblak Tjaša, ASA Naklo, 2. Abramovič Andreja, Pirueta Domžale, 3. Slavec Živa, ASA Naklo; članice - 1. Zibert Katja, ASA Naklo; moški: prvi koraki - 1. Struna Aljaž, ŠD Piran; začet- Rezultati rekreativcev: ženske: ml. deklice - 1. Markič Barbara, 2. Trampuž Kristina, 3. Kovač Spela; st. deklice - 1. Cernilec Nina, 2. Drinovec Mojca, 3. Cuznar Ajda; mladinke in članice - 1. Kalan Cveta, 2. Smajič Jasna, 3. Ko-muškič Meta; moški: ml. dečki • 1. Pintar Luka, 2. Mravlja Anže, 3. Gantar Dejan; st. dečki ■ 1. Kogovšek Matic, 2. Žura Luka, 3. Tomazin Jan; mladinci in člani - 1. Rehberger Miha, 2. Cuznar Igor, 3. Poljanšek Gašper. • A. Gros, foto: T. Doki ŠPORTNO PLEZANJE NOVI USPEHI MATEJA SOVE Matej Sova, član ŠPO Tržič, je v Mišji peči zopet splezal nekaj novih smeri. Potem ko je uspel v smeri Strta srca (8a+) v drugem poskusu letos oziroma v četrtem poskusu nasploh, je splezal še CHIOUITO (8b) in na pogled novo smer v Mišji peči 9A (7b+). Med prvomajskimi prazniki pa se je podal v Arco ob Gardskem jezeru v Italiji. Tam je preplezal številne smeri na pogled, med katerimi so najpomembnejše: Cannabis (7b+), Only Locals (7b+), II Vizz.ietto (7c), Bonsai (7c), 40 metrov dolga smer Abissi (7c) in Zelda (7c+). Po vrnitvi iz Arca pa je v Mišji peči na pogled splezal še smer Pinot (7b+). VATERPOLO POKAL DO 13 LET ZA TIVOLI Ljubljana, 18. maja - V ljubljanskem bazenu Kolezija se je v nedeljo končalo dvodnevno pokalno tekmovanje vaterpolistov do 13 let, na katerem je sodelovalo sedem moštev, kajti Kamnik se je tekmovanju odrekel in organizatorju s tem povzročil nekoliko težav. Moštva so v predtekmovanju nastopila v dveh skupinah in nato še po sistemu na križ igrala polfinala in finala. Zmagovalec pokala do 13 let je postal ljubljanski klub Tivoli in s te potrdil, da je v tej starostni kategoriji najboljši klub v državi, saj je pred tem osvojil tudi že prvenstvo. Vaterpolska zveza Slovenije je to tekmovanje izkoristila tudi za predajo kolajn in pokalov najboljšim v prvenstvu, ki sta jih mladim vaterpolistom izročila član Predsedstva zveze Aleksander Bassin in generalni sekretar Jože Marinček. Rezultati: polfmale za 5. - 8. mesto: GORICA : PROBAN-KA LEASING 7:7; polfmale za 1. - 4. mesto: TRIGLAV II : TIVOLI 3:15, TRIGLAV I : KOPER 8:7; za 5.mesto: PROBANKA LEASING : MOGOTA LJUBLJANA 2:3; za 3. mesto TRIGLAV II: KOPER 3:15 za L. mesto TRIGLAV I: TIVOLI 3:8. Zmagovalno moštvo Tivoli je nastopil v naslednji postavi: Koprivnikar, Dolničar, Artač, Kecman, Oblak, A. Herman, U. Herman, Tomič, Tovornik, Salkič, Čeh, Remeša, Treven. Vodil pa jih je trener Boris Margeta in pomočnik Aleš Trilar. Moštvo Gorice je igralo z nekoliko starejšimi vaterpolisti in so zato igrali izven konkurence. Končni vrstni red: 1. Tivoli, 2. Triglav I, 3. Koper, 4. Triglav II, 5. Mogota Ljubljana, 6. Probanka Leasing in 7. Gorica. • J. Marinček KARATE DRŽAVNO PRVENSTVO V POSTOJNI V soboto, 17. maja, je bila Postojna prizorišče državnega prvenstva v karateju za dečke in deklice. Konkurenca na tekmovanju je bila po pričakovanju izredno močna. Nastopilo je skupno 391 tekmovalcev iz 39 klubov. Karate klub Kranj je na to tekmovanje poslal štirinajst tekmovalcev. Nastopile so tri ekipe v katah pri starejših in mlajših dečkih, ter pri starejših deklicah. Ekipa starejših dečkov (Luka Podgorelec, Andrej Oblak, Matej Ristič) je branila lanski naslov državnih prvakov, žal pa to pot niso izpolnili pričakovanj in so pristali na sedmem mestu. Mlajši dečki (Tomo Kern, Aleksander Filiposki in Klemen Markun) so bili letošnje leto novinci na državnem prvenstvu in so v presenetljivo močni konkurenci svojo nalogo zadovoljivo opravili in tekmovanje končali na enajstem mestu. Izjemno presenečenje je pripravila ekipa starejših deklic v postavi Tadeja Zaplotnik, Nina Trebeč in Dragana Banjac, ki so bile prav tako prvič na večjem tekmovanju in so osvojile izjemno drugo mesto. Boljša od te ekipe je bila le ekipa KK Brestanica, v kateri je sodelovala letošnja državna prvakinja pri starejših deklicah, Katarina Racman. Tadeja in Nina pa sta nastopili tudi v katah posamično, pridružila pa se jima je še Sabina Jurič. Tadeja je osvojila peto, Sabina šesto, Nina pa deveto mesto. Največ smo seveda pričakovali od starejših dečkov, vendar pa stvari niso šle popolnoma po pričakovanjih. V drugi krog se nista uvrstila Luka Podgorelec in Matej Ristič, v finalni krog pa Matic Pelzel. Luka Kern in Andrej Oblak, ki sta se edina uvrstila v finalni krog, sta oba pri izvedbi kate naredila napako, ki je Luka stala medalje, ki pa jo je presenetljivo, kljub napaki, pobral Andrej Oblak, ki je osvojil tretje mesto. Vsi, ki so nastopali v kategoriji starejših dečkov, razen Luka Kcrna, so nastopili tudi v borbah. Luka Podgorelec, Matej Ristič in Matic Pelzel so izpadli že v prvem krogu, Andrej Oblak pa je po izjemno napeti borbi in zmagi v prvem krogu, izpadel v drugem krogu. V borbah je nastopil še Matej Bajželj, za katerega je bil to debitantski nastop, ki pa se je zanj končal izjemno uspešno. Prvo borbo je dobil, drugo, polfinalno izgubil, vendar pa je prišel v repasažne borbe in zmagal v borbi za tretje mesto in tako osvojil bronasto medaljo. Ob tej priložnosti pa bi rad še povabil vse, ki jih karate zanima, na zaključni turnir tekmovanja za pokal občine Kranj, ki bo v nedeljo, 25. maja ob 10. uri v telovadnici OŠ France Prešeren. Poleg tekmovanja v katah se bodo predstavile še vse vadbene skupine KK Kranj in izvedle demonstracijski program. • A.K. 15 OBRAZI ZAHODNEGA NEPALA od/St"^' odprave so dan pred najinim M„" ?.m baze odšli vsak v svojo steno. V'/'">// Ua pohitela 1't'ler Meinar in Matu Jošt te V ar. na na Zvečer sta vstopila v ju.'no steno Nampe srn ■ ^ P°n°či sta preplezala najtežji del z flri:.l^evet razletajev dolg zaledenel ozebnik slh'l do ,S'S Do ,<>ha ume. smer sta •v<-.vfo ! !""v "" vrh- sta tlvtllc'n S"/" 1 •'/"""< preplezal lomu* llurru devišk"1 ^'vaf<" v steni je 2, novembra ttopil ses. ' vrn Bobavja in ie enkrat bivakiral ... tvo/Jj s""7 'Zlato srce" (\ do 85) it posvetil dVl! ■ '"' Na sestopu ie vneti 1 'tpona dodal h ffffff varianti. (7132 \ "nf' predstavljala SV stena Apija lunkh V Ut'"" s'' vstopili Ihiian Debelak. /'/r-J, '" '<"»"■ ?ei,.\mk l'o treh dneh h,,,)""1" "' -'""lolaru-va iskanja najlažjih pre Toma**." tl"x,'Kn u'"'k "" v,<"" jOŠvm. Zaradi ^ul(l"j'V'.K" S'"'"'K" počutja sta zjutraj nadalje pr,., hdan tri Janko Sajvečje težave so V ,„ '{nll"le poledenele ploiče na \ i.smi bSOOm. lesu''"!'"'. v'" '/"ve.e/u vrh in se istega dne v,. P'.J" ''" srraku Naslednji dan so vsi trde po,1 P° snur' vzpona Prvenstveno smer so del in!"'"" AlP<>s lani; Solza za lasno. Prvi '<>svr,'r", SU' "Jm"v" sponzorja, siter pa so jo r+ l1'" {',""' Bratanie. Smer so ocenili s TD+, i y> '3, je visoka kar 2600m vzponi je odprava povsem upravičila PIŠE: ANDREJ STREMFEU vsa pričakovanja, sredstva in namen, s katerim je bila organizirana. Mlajša generacija aljnnis tov je dobila priložnost, da se je preizkusila v visokih himalajskih stenah do višine 70()0m. Najlepši okamneli in v led vkovani obraz zahodnega Nepala - J obraz Nampe. Pohvalen je čisti alpski način, kakor so bile vse tri stene preplezane. Odprava je bila relativno draga, vendar smo se ob vrnitvi vsi strinjali, da tako visokih, težavnih in deviških sten zlepa ni več mogoče najti. Vsi trije vzponi in torej odprava kot celota so dobili v tujini zelo visoke ocene, vzbudili veliko zanimanje tujih alpinističnih revij in utrdili sloves slovenskega alpinizma v svetu. Sam z doseženim seveda ne morem biti zadovoljen. Pokrajina zahodnega Nepala in same gore so name napravili močan vtis. Izkušnja s plazom je bila groba šola življenja. Se enkrat se je pokazalo, da je objektivne nevarnosti zelo težko predvideti. Vendar tako je življenje, pa naj bo doma ali v gorah. Ljudem ki tega ne razumejo, je zelo težko dopovedati, da vsakič odhajam od doma s trdnim namenom, da se vrnem. Res pa je, da se ukvarjam z relativno nevarno dejavnostjo, katere del je čisti šport, drugi del pa še marsikaj drugega. Med drugim je to tudi mukotrpno zbireanje sredstev na eni strani in čudoviti obrazi zahodnega Nepala na drugi, tudi tisti, ki so me spremljali na poti od doma do doma. Mojo udeležbo na odpravi so poleg Komisije za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije podprli še: Mestna občina Kranj, Gorenjski sejem, Zavarovalnica Triglav Kranj, IBl Kranj, Emona Merkur d.d. Ljubljana, Iskra Com-merce, Vnihem Medvode, ETP Kranj, Marmor Hotavlje, Planika Kranj, Papi sport trgovina, Vio Montana Tržič in Avto šola ing. Humar. Politični humor I prejeusmo & ranko Grims, z.vtnanji sodelavec Vedno obstajata po ena dobra in ena slaba novica. Dobra novica je, da je v zadnjih tednih v slovenski politiki vse več humorja. Slaba novica je, da se politični humor praviloma pojavlja takrat, ko gre drlavlja-nom slabo in od oblasti ne pričakujejo nič dobrega. Obdobje komunističnega totalitarizma je bilo zato zlat čas za politični humor, v katerem je bila svojevrstna filozofija, ki je danes najmlajši tal ne razumejo več prav hitro. Lep primer je legendarno srečanje domačega psa s svojim pasjim bratom, s katerim sta skupaj odraščala v komunizmu, potem pa je drugi več let Uvel v demokraciji "propadajočega" zahoda. Pa vpraša prvi drugega, kako se kaj oglašajo psi v demokraciji, kjer je svoboda govora, saj se v komunizmu oglašajo s "hov, hov". Odgovor se je glasil, da "se tudi na zahodu oglašajo psi s hov, hov, ampak kakšna razlika...!!" V minulih dneh je bdo domačega političnega humorja več kot dovolj. Zanj so poskrbeli kar predsednik in nekateri ministri slovenske vlade. Začel je predsednik vlade. Ko so ga na nacionalni televiziji zaprosili, da komentira dejstvo, da je prejšnji mesec uradno izmerjena mesečna inflacija presegla dva odstotka, je dr. Drnovšek hladno odgovoril, da "je inflacija v mejah vladnih pričakovanj" in da izmerjena stopnja mesečne inflacije pomeni, da "letna inflacija do konca tega leta ne bo presegla desetih odstotkov". Dr. Drnovška, ki je iz svojih beograjskih časov navajen še mnogo večjih mesečnih stopenj inflacije, opisani podatek najbrt res ni mogel spraviti iz tira. Humor predsednika vlade pa razkrije šele matematika. Obrestno obrestni izračun namreč pokate, da navedena mesečna stopnja inflacije pomeni skoraj trideset(!)odstotno letno inflacijo. Strah pred oiivitvijo inflacijske spirale je več kot upravičen, saj je vlada odobravala podražitve tudi potem, ko je bila le izmerjena tako visoka stopnja inflacije. Za povrh so lahko drlavljani prepričani vsaj o nečem - te podražitve niso bile zadnje! Podralitve pogonskih goriv vedno sprožijo verižno reakcijo podralitev. Celo če bi vladi uspelo zapreti vrata pekla, ki jih je sama odprla, in bi vlada obdržala mesečno stopnjo inflacije na ravni, približno enak mesečnemu povprečju iz minulega leta, bi po letu dni lahko št vedno izračunali skoraj petnaj-stodstotno letno inflacijo. Vladno serijo je nadaljeval minister za promet in zveze. Na prošnjo novinarke, naj pojasni, na katerih področjih je vlada omejila pravico železničarjev do stavke, je minister strumno naštel vsa dela, ki jih železničarji sploh opravljajo. Zaprepadena novinarka ga je nato (še preden je prenehal naštevati) vprašala, na katerem področju sedaj Železničarji sploh še lahko stavkajo. Minister se ni pustil ugnati in je zatrdil, da zagotovo še kje obstaja kakšna stavkovna "niša" in da vlada torej ni ukinila pravice do stavke. Vladna serija političnega humorja prejšnjega tedna se je zaključila z napovedjo, da "vlada resno razmišlja o omejitvi plač". Že ob omembi tega ukrepa je vsakemu jugonostalgi-ku zaigralo srce. Pravi realsocia-lislični ukrep, ki je v "jugi" vedno povzročil samo eno: tik pred in takoj po odpravi omejevanja plač so se plače vrtoglavo zvišale, zatem pa je tudi inflacija praviloma ponorela. Glede na to, da so v vladi ljudje z bogatimi izkušnjami vladanja in ekonomije iz Beograda, ni razloga, da bi sedaj bilo drugače. Dober dan, Balkan. Prefinjenost vladnega smisla za humor pa zaznamo šele, če vse te tri pojme poveiemo. Vladno predvolilno pometanje teiav pod preprogo je povzročilo pravo inflacijsko eksplozijo, katere obseg še ni znan. Vlada razmišlja o tem, da prikrije škodo, ki jo je sama povzročila, z omejevanjem plač, kar po domače pomeni - na račun slovenskih delavcev. Za povrh vlada posega po ukrepih, ki pomenijo poseganje v pravice delavcev, ki imajo pravico do stavke po naši Ustavi. Da smo dežela neomejenih možnosti, je vlada dokazala z "odkritjem" novega političnega pojma, ki zasluti častno mesto v učbenikih o delavskih oziroma človekovih pravicah: vlada odvzema pravico delavcem do stavke povsod, razen v tistem, kar obsega "stavkovna niša". Po zaslugi slovenske vlade tako znova prihaja čas za politični humor. Branko Grims je član SDS Čakajoč na župana Grosa podpis G. Tomaž Pivk ima na Kokrici novogradnjo, ki je bila namenjena za orodjarsko delavnico s stanovanjem v podstrehi. RS, Upravna enota Kranj, Kranj, Slovenski trg 1 je z odločbo 35100-0310/90-04/11 z dne 28. 4. 1997 ugotovila, da je objekt zgrajen do III. gradbene faze in da objekt odstopa od določil izdanega lokacijskega dovoljenja v legi, tlorisu in namembnosti. Zaradi tega dejstva mora investitor nedovoljenega posega v prostor - sprememba namembnosti orodjarske delavnice s stanovanjem v podstrehi v gostinski lokal na zemljišču pare. št. 146/6 k.o. Rupa plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Upravna enota pa ni ugotavljala, za kakšno vrsto odstopa od določil izdanega lokacijskega dovoljenja gre v legi in tlorisu. Zato je lupan Mestne občine Kranj kot zastopnik javnih interesov zoper zgoraj navedeno odločbo podal pritožbo. Tako teli g. Tomaž Pivk, da bo župan Gros njegovo samovoljo naredil za korektno s svojim podpisom in prevzel odgovornost za njegovo nepravilno ravnanje. Tako verjetno mislijo tudi mnogi drugi, kar pa je zmotno. Zato župan dvomljivih posegov v prostor, samovoljnih sprememb in podobno ni pripravljen podpisati, če tudi drugi soglasjedajalci in odgovorni za urejanje prostora s takimi kršitvami ne soglašajo. V omenjenem primeru je to D A RS. Poleg teg je parcela 146/6 k.o. Rupa mejna parcela z nasipom in nadvozom ceste Rupa - Kokrica, kjer ni vse v reau z mejo. Ministrstvo za okolje in prostor ima svojo izpostavo v Upravni enoti Kranj, vendar vsi zakoni za vsako gradnjo predvidevajo gabarite, od katerih ni dovoljeno odstopiti. Čer gre za odstopke, ki so preseženi, gre v tem primeru za preizkus gradnje in je za tako gradnjo potrebno ves postopek ponoviti. Tako je rok v tem primeru brezpredmeten, stvar je mogoče rešiti hitro, če so vlogam pridana vsa soglasja, kot to zahteva zakon, da so soglasja kar tista, ki so bila dana za drugo namembnost. Če pa objekt leži ob vplivnem pasu avtoceste, pa je potrebno vlogi pridati tudi soglasje DARS-a, na katerega lastnino omenjena parcela meji. Domplan tako zavaja z izjavo, da so bile upoštevane pripombe vseh sosedov. G. Tomaž Pivk zahteva od drugih, da prevzamejo odgovornost za njegovo nepravilno ravnanje. Župan bo ravnal tako kot vedno, v skladu z zakoni. Z omenjeno zadevo je seznanjen tudi DARS. Vitomir Gros, dipl. inž. Župan Kdo so minerji in kaj minirajo? V Gorenjskem glasu že nekaj časa poteka "vroče" dopisovanje med predsednikom Komisije za izdelavo premoženjske delitvene bilance prejšnje občine Kranj Jožetom Javornikom in "minerji" iz te komisije, ki so iz novonastalih občin Naklo, Šenčur, Preddvor in Cerklje. Kot svetnika Sveta Mestne občine Kranj me zanima, o kakšnem dokumentu se gospodje prerekajo? Je Dogovor o ureditvi medsebojnih premoženjsko pravnih razmerjih dokument, po katerem svetniki Mestne občine Kranj sprašujemo vodstvo Mestne občine že več kot leto dni? Do sedaj smo dobili uraden ali neuradne odgovor, da premolenjske bilance in delitve ne bomo dočakali! V pričakovanju odgovora Svetnik Sveta Mestne občine Kranj Matevž Kleč "Ozadje" in "Miniranje" Užaljeni član skupne Komisije za izdelavo premoženjske delitvene bilance g. Pil i p Vesel iz Šenčurja kot kaže, da ne razume ali da ne zna brati, kje je bistvo miniranja skupnega dokumenta, ki ga je podprl tudi on na 6. seji 18. februarja 1997. Vse moje trditve lahko kadarkoli in kjerkoli utemeljim z dejstvi in dokumenti. Očitek o pisanju neresnic pa je njegova izmišljotina. Moj odgovor (6. maja) je bil obema piscema o isti vsebini in je logično, da je vsebina glede župana Mestne občine Kranj letela na g. Gradišarja, ki je o tem pisal. Velika neresnica pa je, g. Vesel, da so vsi občinski sveti, razen Kranja, sprejeli Dogovor, ki ga je pripravila skupna Komisija. Kot predsednik skupne Komisije še nisem o tem prejel iz občin nikakršnih obvestil ali zapisnikov sej občinskih svetov. Le občina Šenčur je poslala (9. maja) izsek iz zapisnika 19. seje občinskega sveta z dne 11. marca 1997, torej dva meseca po seji. Velika hitrost, kajne g. Vesel! Nihče ni sprejel Dogovora skupne Komisije, tudi občina Šenčur ne, ker je predlagala vrsto sprememb, ki jih bo potrebno uskladiti. Dogovor bo namreč sprejet, ko ga bodo vsi občinski sveti sprejeli v enaki vsebini. Če Mestna občina Kranj še ni obravnavala Dogovora, ni moj problem. Dokument je dobila isti dan kot ostale štiri občine. Sicer pa je v ostalem v njegovem članku v glavnem razglabljanje' v "ozadju" in "ospredju". Na kaj sem mislil Z besedo "ozadje", pa g. Vesel dobro ve. Jože Javornik, dipl. oec. Predsednik Komisije za izdelavo premoženjske delitvene bilanc bivše občine Kranj Slovenski razlaščenci sporočamo javnosti V zvezi z zadnjimi dogodki, ki govorijo o spremembi Ustave RS (68. člen), izražamo ogorčenje nad predvideno razprodajo slovenske zemlje. Razlaščenci zahtevamo, da je potrebno najprej vrniti zemljo nam - pravim lastn-kom, ki imamo edini pravico razpolagati s svojo lastnino. španski kompromisni predlog, podpisan s strani predsednika Vlade RS brez temeljitega pred hodnega konsenza, povzroča današnjo kaotično situacijo, saj državljani preprosto ne vedo, da se pred njihovimi očmi dogajajo stvari, ki bodo imele daljnosežne posledice za slovenski narod. Razlaščenci branimo slovensko zemljo, se v tem trenutku še zanjo borimo je zato ne nameravamo nikoh razprodati tujcem. Predsedstvo ZLRP Slovenije Ratečani ne smejo prek meje in Preimenovanje Titove ceste na Jesenicah Kot bralca Vašega lista me je presenetil zapis o Ratečanijj in visokih kaznih, ki naj bi j* plačevali Italijanom. Stare prikolice in druga vozila nO' ših kmetov resda ne sodijo nO ceste države Italije, ki je članica "Nato" in ima urejene cestne predpise, ki jih m} šele hitimo urejati. Toda Vi' soke kazni na vozila nis° edini vzrok pritiska na rate-ške kmete. Zemlja pač moro biti obdelana, tako kot so j° doslej obdelovali, neobdelo' vana zemlji pa je tudi škodo za obe državi Slovenijo 'j! Italijo, toda Italijani bi rad* pokupili vso zemljo rateških kmetov, mi pa se spreneveda mo, ker jim tega ne zabrusimo v obraz oziroma ne zapišemo na papir (v Gorenjskem glosi* pod navedenim naslovom)' Izgleda, da je to bolna točka i vseh meddrlavniških odnosov in obiskov, ki se vedno kofl' čajo na dnu", to pa dokazu]*' da naši odnosi z Italijo le niso tako "pristni in prijateljski , kot se (včasih) zapiše v tisku-. Beremo pač med vrsticam1 in odtod tudi moj zapis! Sprenevedamo se tudi prl preimenovanju Titove ceste nt* Jesenicah, čeprav novi našlo1 prinesejo tudi nove stroške-Smešna je trditev, da tufi skrbi, če smo s Titovo ce n povezani še vedno s sWr SFRJ! Pa če smo poved"? samim hudičem, tujce nirn kaj skrbeti, kako se imenuje) naše ulice. Če že moramo kQ storiti, pa jo preimenujmo "Nato - cesto", morda bomO potem hitreje "notri", ali pO "? nekatere tujce skrbelo tudi tO Titova cesta je del naK zgodovine, tako kot so D, goše, kar bi nekateri karneleo' ni tudi raje spremenili? *. kdaj pade takšen očitek "j sestankih KS Sava, gosp0" župan? a Vam gospod Ivan Jon r vsa čast, ko kameleon0*J jasno in resnično dnkalUl dokam Nadaljevanje na 31. s,r'"" 156 ~ • Ko se nam svet podre Prva leta so bila lepa. Bila bi krivična, če bi trdila kako drugače. Rodila se je Matejka, začela sta kovati načrte za hišo, hkrati pa sta izkoristila vsak dopust za morje ali plani-narjenje. Če se je hotela tašča vtikati v njune drobne prepire, ji je odločno rekel, da ju naj pusti pri miru. "Vse skupaj se je začelo spreminjati, ko sva se lotila zidave. Najprej sva se sprla zaradi parcele. Domači so mu dali svet tik ob cesti, čeprav je bilo na drugo stran, za kozolcem, še veliko primernih mest. Toda oče je bil neomajen. Istočasno sem izvedela, da so pri meni doma dovolili mlajšima sestrama, da sta se vpisali v srednjo šolo. To me je prav tako prizadelo. Jaz, ki sem bila prav dobra ali celo odlična, pa se nisem smela. Ko že nisem vedela, kje se me glava drži, so mi zdravniki povedali, da ima Matejka težave s kolki in da jo moram voziti na razgibavanje. Kako, sem vprašala zdravnika, ko pa ni nikogar, da bi naju peljal. Sredi tiste norišnice sem se lotila še izpita za avto." Ravno na Brankin 22. rojstni dan so zapili prvo ploščo pri hiši. Vino in pivo je teklo v potokih. "Nekaj dni kasneje sem izvedela, da sem spet noseča. Bruhala sem in kar jemalo me USODE Piše: Milena Miklavčič je, tako sem hujšala. Kaj pa, če bi raje splavila, sem Ga vprašala. Cisto je ponorel. Ali ti ni bilo dovolj, da si bila enkrat morilka? Mi je vrgel v obraz. Zelo me je prizadelo. Videla sem, da mu je zame malo mar. Ker sem imela slabo kri, sem bila skoraj celo nosečnost na bolniški. Že tako nisem veliko zaslužila, ker sem imela cel kup kreditov... Včasih ni bilo niti za hrano, kaj šele za kaj drugega. Frizerja nisem videla že več mesecev. Da bi si kaj novega sešila, ni bilo misliti. Vsak prosti trenutek sem bila pri hiši. Niti pomisliti nisem smela, da bi se vlegla in malo odpočila." Ko se je rodil Simon, so ji povedali, da bo imela nekaj težav z zadrževanjem vode, ker ima preveč povešeno maternico. Še to, si je rekla Branka. Dva otroka, rojena drug za drugim, delo pri hiši in vedno slabše plačana služba... Nobene svetle točke ni videla pred seboj." Toda vse bi še nekako šlo, če bi bil On tak, kot se spodobi. Zmeraj je našel izgovor, da sije lahko umaknil. Najraje je, skupaj z delavci, odšel v gostilno in tam vlekel svoj meh do polnoči ali še čez /m prijatelje se mu ni nikoli zdelo škoda denarja. Doma pa je varčeval še pri plenicah. Zmeraj je govoril, da se v napol izdelano hišo ne bo nikoli vselil. Pa se je. Strašno se mu je mudilo. "Z otrokoma sem imela toliko dela, da sem bila že čisto zmešana. In tiste preklete malice, ko so se mi vsakič cedile sline, ko sem dajala na mizo zrezke in druge dobrote, mi pa že za zelje in repo nismo imeli. Nobenega veselja nisem imela, nobene želje, ničesar. Kdaj bo tega konec, sem se spraševala. Ničesar drugega me ni brigalo " V dobrih treh letih je bila hiša nared. Pri selitvi so jima pomagali sorodniki in prijatelji. In spet se je pilo in praznovalo. Simon je bolehal za bronhitisom. Nihče se ni oziral na to. Le Branka je le bogvedi kolikokrat preklela vse skupaj. "Nisem še imela trideset let, počutila pa sem se kot "stara baba". Tetave z mehurjem so se stopnjevale, z denarjem sem bila vedno bolj na tesnem, pa še z Njim sva se iz dneva v ilan slabše razumela Za vsako flgO seru jokala in zganjala histerijo Ko sem ostala na cesti, je bilo še stokrat huje. Nobenega razumevanja ni pokazal Nekoč je nalotll otorka v avto in ju odpeljal. Meni pa je zabrusil, naj se stulim in jih potem pokličem, ko bom spet "normalna". Joj, kako sem trpela/" Branka je bila vseskozi prepričana, da je nova hiša kriva za vse. Zato je ni marala, On pa ji je to ob vsaki priložnosti vrgel v obraz- "Zmeraj pogosteje je začel izostajati od doma. Sprva mi je bilo prav, da sem lahko najnujnejše postorila v miru. Potem pa mi je postalo vedno bolj sumljivo..." Branka je spet planila v jok. "Ne da bi mislila, kaj hudega, sem ga zadnjič vprašala, zakaj ga ni nič dotna-Nekaj časa je bil tiho, potem pa mi je rekel-zato, ker imam drugo. Sprva nisem niti razumela, kaj mi je hotel povedati. Zraven pomivalnega stroja sem se sesedla na da-Zdaj veš, mi je še rekel, pograbil jopo "l izginil ' Branka jui je ostala sama. Sedaj jo hoa spraviti iz hiše, hoče ji pobrati vse, kar sta skupaj ustvarila, le otroka ji namerava pustiti Nekje je slišala, da je ona druga te tudi noseča. Z njo pa ni spal te celo večnost- Kaj naj stori, kam naj gre? Kako r\a] razloli Matejki in Simonu, ki imata očka zmeraj rada? Kako naj začne tivljenj^ znova, ko so njena najboljša leta le mindu-Nenazadnje tudi nima nobenih prihrankov Vse, kar ;e kdajkoli zaslutila, so "po'''1 Ulovi Ko bi bila vsaj verna, bi lahko verjela, * mi bo Bog pomagal lako pa ni"""n nikogar..." mi je rekla na koncu. ,-Bilo je hudo še meni, ker sem vedela, da g bila vsaka tolalilna beseda v njeni stisk zaman. vanje s 30. strani Nadalje Pomen naše pretekle zgodovine in partizanskih spomenikov v Dražgošah! Rad bi pa videl, če bi pokojni borci vstali od mrtvih, kako bi se sprenevedal gospod Dežman (sedanji vsestranski branitelj domobranstva)? Zato pogumno naprej, gos-Pod Ivan Jan, z vsemi dokazi, *Or jih še imate! S spoštovanjem! Alojzij Vovk Planinska razpotja Nerad se spuščam v časopisne polemike, saj običajno n* prinesejo nič dobrega. Košček po košček nekoga slačijo, največkrat pa kar vse udeležence. V intervjuju novinarke D. ^dej s predsednikom Planinskega društva Kranj, g. Francijem Ekarjem, so se Prikradle tri netočnosti, ki so ^rjetno posledica nepoznana Zakona o društvih (VI. 60/1995). .J. Nobeno društvo, ki je delovalo pred sprejetjem no-v.ega Zakona o društvih, za-K°n ne sili v ponovno fgistracijo. V prehodnih in k°nčnih odločbah Zakona, ki M nekateri tako radi prezrejo, ■** člen govori o tem, da Morajo le ustanovljena društva pnlagoditi svoje temeljne akt? temu Zakonu. Rok za Prilagoditev, če je seveda Potrebna, je dve leti. Res pa le< da bi mnogi radi, da se livljenje nekaterih društev začne šele z novim Zakonom. Vendar razlogi za tako stališče ne tičijo v samem Zakonu, pač v zgrešenih predstavah o privatizaciji in denacionalizaciji. Takim seveda pomeni Zakon o društvih le masko za prikrivanje pravih razlogov. 2. V isti koš sta vrgla družbeno in društveno lastnino. Po pravici povedano podobno zanese včasih tudi kakega državnega uradnika, pa tudi nekateri župani večkrat pomešajo te pojme. Planinske organizacije (Planinska zveza Slovenije in več kot 200 planinskih društev) imajo večji del premoženja, s katerim gospodarijo, v svoji lasti. Pomeni, da je to premoŽenje pravne osebe zasebnega prava in kot tako nedotakljivo. Manjši del premoženja pa je družbeno premoženje v upravljanju planinskega društva. O tem premoženju pa govori 37. člen in zanj dejansko velja moratotij. Z večjim problemom kot planinska društva se ubadajo mnoga športna društva. Morda tiči razlog, da ustrezne rešitve Državni zbor še ni sprejel v apetitih z različnih koncev za tem premoženjem. PZS hoče v dobro slovenskega planinstva zavarovati imetje PD in PZS, ki bi se ga tudi nekateri "dobro misleči planinci" radi znebili. Nekateri najemi planinskih domov in koč to potrjujejo. Nesprejemljivo se mi zdi pVE NAGRADNI VPRAŠANJI RADIA NTR ROGATEC [i TRGOVINA FANTA Z Y, DUNAJSKA 48, U-BEŽIGRAD-POD-PLAVE LAGUNE, TEL 061 328 877 J*« Napi§itc 5 artiklov, ki jih lahko kupite v njihovi trgovini J^ja: Danim bon 5000 sit KaSZNarstvo JOŽEF KOROŠEC, SPODNJA UPNICA 35a, Br^A gorica, tel m 714 571 ojjo' spišite bolj natančno, kjer se nahaja Spodnja Lipnica ^^^Krznena kučma v vrednosti 10.000 sit govore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 23. 5. 1997, na obejV.NTR LOGATEC, Tržaška 148, Logatec, za oddajo "99 minut za «^^jy*»81 za grde, umazane in zle." fel^kizdne 18. 5. 1997: • AVTn BAR P,PA BAR: Irena Scčnik-Logatec (odg.: 10 let) ■rli„ HlSA MAGISTER: Marija Žitnik, Vodice (ode.: Cl Be Obe rlingo) (odg.: Citroen Pokrol/t ',sl0 .0 o D C0)-y DMJD-fJast '.<.,.... . T.i.m. 141 ■ „> ginu »u . c. o.i/T.i tu 23 Kmetija ŠOŠTAR **med osrednjih kmeti), »lalo ki imajo zelo tudi stališče g. Ekarja, ki na vprašanje "Ali se vam zdi prav, da ima, denimo, Ljubljana Matica v lasti Kredarico?" odgovarja: "Ne, ne zdi se mi prav - pripadati bi morala društva na katerega območju leži." Priporočam, da to vprašanje preveriš v vašem P D, ki ga že nad 20 let vodiš kot predsednik. Kaj P D Kranj potem še ostane? 3. Tretji spodrsljaj se je prikradel v intervju ob trditvi, da Zakon o društvih prepoveduje vsakršno pridobit-veno dejavnost. Ravno nasprotno! 22. člen govori o tem, "da društva lahko neposredno opravljajo pridobitveno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa Zakon ". Planinska društva s svojimi planinskimi domovi in kočami morajo dejavnost voditi v skladu z Zakonom o gostinstvu. Tu pa se je nakopičilo kar nekaj problemov. Nekdanje oprostitve plačevanja prometnih davkov, ki so bile še v domeni občin, so uglasnile, država pa še zdaleč ne vlaga nazaj v gore tistega denarja, ki v obliki davkov pridejo v gore. Tudi del turistične takse je nekdaj kanil za urejanje in čiščenje planinskih poti, sedaj pa nam pravijo, da jo nujno rabijo za promocijske dejavnosti... Rezultati pozitivnega poslovanja niso obdavčeni, če se vračajo v temeljno dejavnost. Zelo pazljivo sem prebral Planinska razpostaj v rubriki Prejeli smo 9. maja, s podpisom P D Kranj. Z vsem spo-šotavnjem do 100-letne tradicije me je vaše pisanje začudilo. Prav je, da vključujete mlajše planince v odgovorno delo PD. Predsednik ni PD v eni osebi. To smo tudi g. Ekarju že dopovedovali. Letna skupščina PZS in tudi sestanki MDO Gorenjske pa le zaslužijo toliko pozornosti, vsebine in takta, da se jih udeleži predsednik PD. Res je v planinstvu veliko sivih in plešastih glav. Skozi desetletja so dajali planinstvu vse, tudi svojo mladost. Mnogi so lahko pe tako koristni in učinkoviti. Takih kar nekaj poznam tudi v PD Kranj. Bodite brez skrbi, da jih bodo nadomestili mlajši, ki bodo tudi postali stari, če bodo imeli to srečo. PD Tržič ima to srečo, da ima predsednika Iva Bergan-ta. To je PD, ki planincem nudi gostoljubje svojih koč na zelenici, pod Storžičem, na Kofcah in Dobrči skozi vse leto. Društvo je trdno, člani držijo skupaj, skozi leto naredijo stotine prostovoljnih delovnih ur, objekte dobro vzdržujejo. Te napake, da se je kot upokojenec pustil izvoliti za predsednika PD, mu PD, ki kaj nase da, ne bi smelo očitati. Lahko mi v odgovoru zapišete, da niste tako mislili, da ne znam brati. Morda tudi to. Poznam pa avtorja tega članka. In spet je pred nami nova planinska sezona in spet bomo imeli kaj početi. Jože Stanonik Usklajenost pokojnin Gospa Dobršek in gospod Kranjc sta v petkovi oddaji za upokojence na Radiu Slovenija omenila iz mojega pisma samo nebistvene stvari. Bistveno, to je primerjavo, da je bila povečana pokojnina pri najvišjih pokojninah pokojninska osnova za okroglih 7.200,- SIT, pri najnižjih pokojninah pa le za okroglih 1.500,- SIT. Primerjava je narejena med uskladitvami pokojnin konec novembra in konec decembra. , Tak način usklajevanja pokojnin je krivičen do upokojencev z nižjimi pokojninami. Usklajevanje pokojnin ne izhaja iz nekih pravic pred upokojitvijo iz časa zaposlitve, pač pa na podlagi gibanja plač vseh zaposlenih v določenem obdobju pred uskladitvijo. To je pa bistvena razlika v pravni podlagi za izrek sklepa o uskladitvi pokojnin z gibanjem plač. Jože Dolhar, Kranj foto bobnar Uubljanska 1a, KRANJ, tel.: 064/221-112 _Nama v SkofJI Loki_ Posl, prostora okrog osnovne hiše in gosp. Piše: Mirko Križnar Kmetije na stražiških ulicah Novinar s kapo Jože JWovafe, z. unan ji sodelavec Alija H. Žetdina je slovenska , 'V' \ javnost spoznala v 'času procesa proti Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu poleti 1988 kot novinarja radia Študent. Partijska vrhuška je takrat preprečila da bi Delo in televizija redno poročala o procesu proti četverici. O tem je sproti poročal le Radio Študent, zato si je javnost zapomnila glas mladega novinarja Radia Študent, ki je poročal neposredno z Roške. Devet let kasneje se je Žerdin oglasil s obselno knjigo Generali brez kape, in s podnaslovom čas Odbora za varstvo človekovih pravic. Knjiga ima več kot 400 strani in kar 133 kratkih poglavij. Žerdin skuša v vsakem poglavju predstaviti posameznika, ki je v obdobju 1988/ 89 odigral določeno, majhno ali veliko vlogo. Portrete posameznikov niza v časovnem zaporedju od marca 1987 ko se je Niko Kavčič prvič oglasil na uredništvu Časopisa za kritiko znanosti in potem opisuje izid Dnevnika Staneta Kavčiča. Žerdin potem opisuje zaostritev političnih razmerij v Sloveniji in nato niza dogodke do aretacij laneza Janše, Ivana Borštnerja in Davida Tasiča, ki so povzročile nastanek Odbora za varstvo človekovih pravic. Na koncu Žerdin opisuje zborovanja Odbora in dogajanja v slovenski in jugoslovanski politiki do razpada Odbora pred volitvami 1990. Ko primerjate opise v Žerdinovi knjigi z dokumenti in pričevanji objavljenimi v knjigah Sedem let pozneje in Osem let pozneje, ki so jih izdali Janša, Tasič in Borštner, potem lahko ugotovite, da je Žerdin namerno izpustil nekatere bistvene stvari. Jeseni 1988 je večini v Odboru postalo jasno, da so nekateri v uredništvu Mladine pred aretacijami izdajali JLA in Slulbi drlavne varnosti (SDV), kajti drugače slovenska SDV sploh ne bi mogla aretirati Janeza Janšo in Davida Tasiča, JLA pa ne Ivana Borštnerja. Takoj sta se oglasila urednika Mladine Robert Botteri in Franci Zavrl. V člankih z ironičnim nadnaslovom Spomini prvoborcev sta popisala svoje stike s Slulbo drlavne varnosti. Botteri je jasno povedal, da mu je januarja 1988 takratni sekretar za informiranje Marjan Šiftar (danes šef Kučanovega kabineta!) rekel, naj se sestane z agentom SDV. To Žerdin še navaja, toda v svojem pregledu dogodkov šele v drugem delu Knjige in sicer septembra 1988, čeprav bi logično sodilo na začetek. Žerdin predobro pozna tudi pričevanje Roberta Botterija pred skupščinsko komisijo, ki je v letih 1989/90 raziskovala ozadje procesa proti četverici. Botteri je takrat jasno povedal, da sta agenta SDV Mirana Frumna najbolj zanimala Janez Janša in Marko Hren. če bi Žerdin dal to na začetek knjige, potem bi bilo bralcu takoj jasno, kakšno vlogo je Robert Botteri odigral zgodaj spomladi 1988, še pred aretacijami. Ivan Borštner je kasneje celo ugotovil, da je Botteri, ko je Borštner prinesel sporni dokument JLA 5044-3 na uredništvo Mladine, takoj poklical na komando JLA. Tudi Franci Zavrl se je oglasil jeseni 1988 in opisal, kako so ga zasledovali neki čudni tipi. Dokumenti objavljeni v knjigi Sedem let pozneje dokazujejo, da se je Zavrl srečeval z vodilnimi v ljubljanski policiji (ali SDV?) in to le leta 1987. Manj znani so njegovi stiki s takratnim predsednikom CK ZKS Milanom Kučanom. Zavrl sam omenja le eno srečanje in sicer nekje sredi maja 1988, torej pred aretacijami. Ker sem bil v tistem času sodelavec Mladine, lahko rečem, da sem imel stalno občutek, da se Zavrl dogovarja z nekom "višjim", kaj sme objaviti in kaj ne. Ko sem jeseni 1987 naredil intervju z Jernejem Vilfanom, ki je v Sloveniji prvi javno zagovarjal večstrankarski sistem, mi je Zavrl rekel, da ne ve, če ga bo objavil, toda kasneje ga je vseeno objavil. Prej sem mu dal pismo Ljuba Sirca, v katerem je odgovarjal na obtožbe Mitje Ribičiča in Staneta Dolanca, toda Zavrl pisma ni nikoli objavil. Danes je jasno, da sta ravno Mitja Ribičič in predvsem Stane Dolanc omogočila vzpon Milana Kučana na mesto šefa partije in zato je razumljivo, zakaj Zavrl ni objavil pisma Ljuba Sirca. Zato je razumljivo da je Zavrlova firma Pristop danes finančno podprla izid Žerdinove knjige. Sodelovanje s policijo oz. SDV škoduje poslovnemu ugledu enega najbogatejših Slovencev, ki je svoj vzpon med novopečene bogataše začel tako, da nam je plačeval mizerne honorarje. Bodočim raziskovalcem ozadja procesa proti četverici je Ali Žerdin zbral nekaj zanimivih drobcev, ker je jasno da bo o procesu proti četverici napisanih še veliko knjig. Vrednost Žerdinove knjige je v tem, da jc vsaj priblitno pokazala, da je bil Odbor široko gibanje za človekove pravice. Proces JBTŽ je nočna mora ne le za Milana Kučana, ampak tudi za številne intelektualce. Neki debelušni in nosljajoči filozof je v tistem času, ko je postalo vroče, večkrat enostavno izginil "na obisk" k teti čez mejo v Gorico. Danes lahko mirne duše rečemo, da smo bili poleti 1988 vsi prestrašeni, ker nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo. Žal je Žerdin opisal le lepšo plat celotne ljubljanske intelektualne scene in tudi lepšo plat partijske vrhuške. Takrat je bil njihov glavni nasprotnik Janez Janša. Danes je takratni predsednik predsedstva SRS in sedanji upokojenec Janez Stanovnik na sestanku vodstva borčevske organizacije marca letos spet direktno rekel, da je njihov glavni nasprotnik spet Janša. Nas čaka nov proces? Jože Novak simpatizer SDS }PlJ> je kmetija z domaČim imenom ter°Snovu je stara kmetija, ki jo najdemo v btMpanskem m kasneje leta 1826 v alfa tov) St'^n»mu lastnikov zemljišč (grun-obs V ohčmi StraiiSče pod štev. 136 in losbSi 6 /w""s"^'/' Številk in hišo štev. 72, km' ''" J"k"h ( e PnP0lial° Več'k' n'k"! H"d ' /M :'7"/'"'1 Voli Motnosti za preživljanje. Poma Pod S' U,kl>' (ia sta oba še v sluinan pn Zavn^' 'rmulno lm Kmetijski zadrugi in ' fr)ka) il°br° obdelu^ta' s'ral Prect trati*!" itse vme pridelkov, kakor ostali '•*' kmetje, t. j. krompir, ki ga tudi 1 Pr°data; prav tako velja za zelje, repo, Soštar na dvorišču peso in korenje. Precej pridelata koruze za siliranje. Na krmljenju imata vedno okrog 13 telet (govedi) in kakšno kravo (za mleko) in 6 prašičev. To živino, potem ko je dorejena prodasta mesarjem ali klavnici. Vesela sta, Če ni bolezni pri živini. Vedno so imeli konja do leta 1976. Zdaj imajo nekaj traktorejv in več priključkov tako, da jima je olajšano delo pri obdelavi zemlje in spravilu vsega kar pridelata na polju. Skoraj vsako leto zadnja leta pa vsako leto zaseje nekaj žitaric (letos po pol ha ješprena (ječmena) in pšenice. Pri obdelavi in pripravi zemlje pa uporablja poleg hlevskega gnoja (prvenstveno za njive) tudi umetna gnojila za travnike. Tudi pri tej kmetiji lahko ugotavljamo, da je kmetijska obdelava zemlje pravzaprav tudi le veliko veselje do kmečkega dela, pa čeprav je ekonomska korist (dohodek od kmetije) samo dodatnega značaja za družinsko preživljanje. Vsako leto je treba in morajo upoštevati popravila in obnavljanja poslopij in orodja, da ne zaostanejo za splošnim napredovanjem. Hiša nosi sedaj štev. 30 na Škofjeloški cesti. Sosedje pa so Pukl, Jenka, Grehe in Anžon, čez cesto pa še Lukš in Lavtar. NESREČE Nevarne tržiške ceste Kranj, 20. maja - Medtem ko so bile tržiške ceste minula leta relativno varne, se je letos, v skopih zadnjih dveh mesecih, ubilo kar šest ljudi. Tudi zadnja smrtna prometna nesreča na Gorenjskem je bila v soboto v tržiškem koncu. Sicer pa se je prejšnji teden na Gorenjskem zgodilo osem hujših prometnih nesreč, ki so terjale enajst ranjenih in, kot rečeno, novo smrtno žrtev. Letos je promet vzel skupaj enajst življenj, lani v enakem času štirinajst. S kolesom na drugo stran Kranj - V petek, 16. maja, ob 18.30 je še ne polnoletni David P. iz Kranja z gorskim kolesom vozil po levi kolesarski stezi od osrednje stavbe lekarne na Bleiweisovi proti C. Staneta Žagarja. David je med kolono stoječih vozil tako rekoč pred vrati policije zapeljal proti drugi strani ceste, tedaj pa je iz nasprotne smeri Bleivveisove proti Staneta Žagarja s fiatom tipo pripeljal 28-letni Samo K. iz Kranja. Čeprav je kolesar v zadnjem hipu zaviral, se je zaletel v levi bok avta. Huje ranjenega so odpeljali v Klinični center. Izsiljeni mopedist Kranj - Le pol ure kasneje pa je počilo na Likozarjevi cesti. 63-letni Ciril O. iz Kranja je vozil suzuki svvift po Likozarjevi od C. Staneta Žagarja in v križišču s C. na Klanec zavijal levo. Pri tem je izsilil prednost 15-letnemu mopedistu Aleksandru B. iz Kranja. Fant je z glavo udaril v vetrobransko steklo avtomobila, varnostna čelada je padla po tleh, hudo ranjenega Aleksandra pa zdravijo v Kliničnem centru. Vztrajal na levi Kranj - V petek ob 22.45 je bila še tretja huda prometa nesreča. 23-letni Ljubljančan Alen Š. ie s peugeotom 306 XSI vozil po hitri cesti od Kranja-zahod proti Torovem. Med viaduktoma Rupovščica in Kokra je prehitel nekaj vozil, nato pa po levi nadaljeval, čeprav sta se nasproti približevala dva tovornjaka. Sopotnika sta Alena opozorila na nevarnost, vendar ni reagiral. Najverjetneje je bil prepričan, da je že na avtomobilski cesti. Prvi tovornjak se je peugeotu oziroma trčenju z njim uspel umakniti, pred skorajšnjim trčenjem z drugim tovornjakom pa je sopotnik v peugeotu Siniša B. prijel za volan in ga sunkovito obrnil v desno. Avto je začel drseti prek desnega in odstavnega pasu v jarek ter se prevračal po njem. Sopotnikoma ni bilo nič, voznik Alen Š., ki ni bil pripet z varnostnim pasom, pa je med prevračanjem padel skozi strešno okno. Hudo ranjenega zdravijo v Kliničnem centru, avto pa je povsem uničen. Sopotnik mrtev Tržič - V soboto, 17. maja, ob štirih popoldne je 19-letni Aljoša B. iz Bistrice brez vozniškega dovoljenja z jugom 60 peljal po makadamski lokalni cesti od Brezij proti Tržiču proti V desnem ovinku gaje zaradi neprilagojene hitrosti in neizkušenosti na makadamu začelo zanašati, po dobrih 33 metrih je sunkovito zavil v desno in drsel še dobrih 33 metrov. Nato je avto zadel v kup peska ob desnem robu ceste, dvignilo ga je v zrak, letel je 6,5 metra, trčil v travnati iiasip, ki ga je ponovno dvignil, po štirih metrih je z desnim bokom trčil v hruško. Sopotnik na prvem desnem sedežu, 20-letni Saša L. iz Pristave, je umrl na kraju nesreče, voznik Aljoša B. in sopotnika na zadnjih sedežih, devetletna Anja U. iz Retenj ter 17-letni Zoran A. iz Tržiča, pa so bili lažje ranjeni. • H. J. Policijska pisarna tudi v Šenčurju Šenčur - V četrtek so v prostorih krajevne skupnosti Šenčur odprli policijsko pisarno. Vodja okoliša Omar Zukanovic bo vsak torek med deveto in enajsto dopoldne v njej sprejemal prijave, pritožbe, pobude šenčurjanov, ki zadevajo bodisi prometno ah drugo varnostno problematiko kraja. • H. J. Višje sodišče pritrdilo kranjskemu NAGRADNA KRIŽANKA PIZZERIA & SPAGHETTERIA ANTONIO Zg. Bitnje 44 a, tel.: 310-081 del. čas: ponedeljek - petek od 12. do 24. ure sobota od 10. do 24. ure nedelja od 10. do 23. ure Dobrodošli vsi ljubitelji izvrstne italijanske hrane! Za reševalca križanke Pizzeria & spagheteria Antonio razpisuje naslednje nagrade: 1. jedača in pijača za 3.000 SIT 2. jedača in pijača za 2.000 SIT 3. jedača in pijača za 1.000 SIT Rešitve križanke (nagradno geslo) pošljite na dopisnicah do srede, 28. maja, na naslov: PIZZERIA & SPAGHETTERIA ANTONIO, Zgornje Bitnje 44a, 4209 Žabnica. B. Drinovec proti F. Goloreju S pisanjem v Gorenjskem glasu, Delu in Slovencu je Franc Golorej žaljivo obdolžil takratnega direktorja Cestnega podjetja Kranj Bogdana Drinovca. Kranj, 20. maja • Sodbo prvostopnega okrožnega sodišča v Kranju, ki je Franca Goloreja obsodilo na pogojno kazen dveh mesecev zapora, smo v Gorenjskem glasu povzeli konec januarja, aprila pa Je senat Višjega sodišča v Ljubljani razsodil tudi o pritožbi. Sodba, s katero je Višje sodišče v vsem pritrdilo kranjskemu, je pravnomočna. Torej bo moral Franc Golorej vsaj naslednje leto dni zelo paziti na vsebino svojih pisanj, saj mu ob morebitni naslednji izgubljeni tožbi grozi uresničitev pogojne zaporne kazni. Plačati bo moral tudi lepo vsoto sodnih stroškov, pravnomočna sodba za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve pa je tožniku Bogdanu Drinovcu lahko tudi osnova za odškodninsko tožbo. Višje sodišče je v celoti pritrdilo kranjskemu v sodbi, da je Franc Golorej s pisanjem o "kuhinjskih managerjih" decembra 1993 oziroma januarja 1994 v Gorenjskem glasu, Delu in Slovencu žaljivo obdolžil takratnega direktorja Cestnega podjetja Kranj Bogdana Drinovca. Drinovcu je očital, da je na goljufiv način in z manipulacijo delavskega sveta dosegel potrditev managerske pogodbe. Golorej resničnosti svojih trditev na sodišču ni dokazal, niti s pričami lastne obrambe ne. Razen tega sodišče Go-lorejevega pisanja v časopisih ni ocenilo kot reakcijo na nepravilnosti v Cestnem podjetju, saj Golorej v času pisanja ni bil več zaposlen v Cestnem podjetju. Višje sodišče je zavrnilo tudi predlog Golorcjevih zagovornikov za odreditev psihiatričnega pregleda obdolženca, saj iz zdravniških izvidov izhaja, da po ozdravljenju od februarja 1993, torej več kot deset mesecev pred objavo pisma, ni več potreboval niti zdravniških kontrol. Policijski akciji Kranj - Gorenjski prometni policisti so imeli konec minulega tedna spet dva skupin*" ka nadzora prometa. V petek so med drugo to četrto uro popoldne s petimi cestnimi patruljami in helikoptersko posadko nadzorovali hitro cesto med Torovim in Vrbo. Promet se je odvijal v kolonah, tovornjake, ki so bijj najbolj počasni, so izločali, ujeli pa tudi ve* prekrškarjev. Tri voznike bodo predlagali v postopek sodnikom za prekrške, dvajset pa so jih denarno kaznovali. Helikopter so prometniki izkoristili tudi za to, da uresničijo obljub0 trem nagrajencem za likovna dela na temo prometne varnosti, dano v tednu prometne varnosti UJV Kranj. Andan Varrnaz, Den* Kolman in Luka Finžgar so lahko tričetrt u*6 iz zraka opazovali prometni vrvež pod seboj; V noči s sobote na nedeljo so policist preverjali treznost voznikov. V akciji, je sodelovalo 36 policistov, nekateri tudi | laserskimi radarji, ki so ustavili 627 vozil $ sešteli 152 kršitev cestnoprometnih predpisom Napisali so 73 predlogov sodnikom za PrC/ krške (25 pijanih voznikov, šestnajst tin J6 preizkus odklonilo). Brez vozniškega dovoljenja je bilo devet voznikov, dva nista spoštovala odredb policistov, dva pa sta vozila v času prepovedi vožnje. V času akcije. so policisti opravili tudi štirinajst intervencij in osem ogledov prometnih nesreč. • H. J« CM (D J* "> 4) +■> > O) O) T- .2. ' LU o o < z LLi Z 5 t •o o -I o o 5 UJ < Z m LU C/) > J5 © e to 'c tO to c o tO > B ko C © I* cd (0 e «= TJ o, e M- I i to a c to §8 jc »n "E ro kj « KO JC : =- 10 b! KJ 0) ko ^ t "D N c 2. « N j® C fl.. 03 CC a; «|| to 9- 0-o m o c c C Ic.c e:: a, a. © © °Ff . o o C 13 C ►o tri 2 kj 5T ° © to o. LU ~~) -J CC LU O < z >o CQ <2 LU -j O 22 < N z < * Z O CD iS z lu »n O 5fT lu a> rr o> a *- Q IO O oŠ 2 «n < >c/> o > ž g* Nog LU o uj < 5 cc — o_«o O ca a. O s* LU >N < Z co o 9 P KJ > ko © 11 Nc S| n co > c *- o tO c li > °E o J0 8. O (0 C C N © a> E "D B v O a 5 o t 2 to* 8 -a 2 © co O. O P 4- co « i i S- Čf-D O o E © Cl O ±; co to « 2^ (0C 3- to, c 2 o «■■§ Srp P 9)0. O co 2 c CO c :p <*> © q3 S N 31 C 2 © > £ 5,3 o. co KO O 7 — 3 u- C 2.2 fig >o CO KO C N co C -c . c iS .2 ni O co gj g>OC3) N C č 0 £ Jc > N -r? 9 rs o c7) ro kj tt o o 0 co »o C C0 N j; 9 9? c 00 KJ CO co ob . ._ co 05^ ? >to o. co (/) Z CC CJ> cnj w č " to KO C0 »J C0 0J D O." 3 0J C O C KJ E KJ CO 0.2 ^.y> I -o e ^ > -2 C0 > TJ .> "O § > £ « O .. cl^ c - -3- cd — . c < ^ ^ *- Z (0 ^ d) co co w <Š o o -S C/) C C (D 0 b — tj «■ li«sff oj - cl'č 5 o cd £ q) c -.ti P c co c o 1 i i c S TJ o c co 3? > ca" a c £ c o "5 "2 o -2 o — to.™ > "~ co » ca ČO C co at o *- o ^ -c > a>č -S P KJ O £ 1J> 2 C kj g — 2' c > ~ c -g 2 o-co n Tč o c © o o c« co.- a? 9, c - co .£ ^ © cd ffS o" Z g 1 <„-<= co Z) P > co .52. ">o 5 O > ČT oj © co c.g^s S c'c« > co »o jc n ra o c 52 c « clkj fe 9 c D č 55 n ca 8 o ^ >"D or n o $ ^ -5. o O >. m •- CL CLo C ■ T3 TD - 03 i g«-g.iS-* c5 'c £C n c p co tO o — 2 5^03 a.2 p «1? - -ca "o 55 -n co a N '= m o ffi w o £ * *3> ^CO C0 C0 il £ co > ČT 'c °-' 9 x 9 (O 3 = >s Kfl f n n > C" CT Jl-ilil ■g E 2 S 2 a5 .2 3 o.jc ao o) ^2 o »o 2 X) o. O co C > ti) CO ^z« w S oj o .E CL >0 s° V) o E o T3 (0 C KJ b © J 1 E CL © . © c ^ Oco > © ;<3 J1? o £ ko "S 0:=.« 1 i 2 «NK^ c ca 5 C C O) _© © © ©_ KJ CO 5 C r JC ^ tO - C W o * -2 o * - < KJ -Q CO _j o ca n i" E ojo ^ o 3 © > KO * 11 i O JC ci © 3 o E E a "5 o o co S"a"S o _J LU S S < z •o 5 a LU CO I CC LU I < Z < o m o c\! O o — o to —jc ._tj o ■ ni 55 P C Č g) © iMfPi ■n 0 5 to O ^1 •i > ^ O Ifl o jc © to cl._- o 'čt"d -8^.2 2 S g.22 I wnco g .2 o "2 č o,E 5 i 1 S i.w čo.2 5 clo-B 2 c c o — m t/> ■— 3 Jt to_< p |g © I o £ § co co r- 5" .9 X3 N © CO N © - © JC > CO " ' C C o Q ©-^ 2 to c o C © c o 2£ c >to 11 C "D n i c5 -2 S cTto o 2 a> i " o ■ cl to "d E cl cl © č cl -^05 to :c o>3 o c3 O T3 10 O) h h © c c p ta © g co fo It o g too© 1111* c §> 21 © co . N > b 2C-^ 2?«^ I K0 O > „ N C 2 > o E .to 00 to © 28.© iii o 2 o B1° to > to •2> .2© g © Z a »o c o KO O >o co co co o n © jc c ^ > co > C0 ■ - 2 'a to o--o o C C*. © co <«>l¥ Z KJ — ir u icr s7 > © n w % .2-* > > 9 -^-5? © O © .•p © co ** o e g|.S .2aEEf ==• d 9 ° "2 2-o tt® 2 o © © C © c > ca o > w It TO f! c Lu" >— © < C i i o. o Z) "o * 2 C0 to o co to o C > TO K cl N © ^ c c S 5 g č 73 « 2 > E c -Q © ~ , g gj- c a.2 > 2 c .2 t O« 3 CL CO JC T3 *- 3 c c ca oj coSS E 2 n © £ o g , © CL ol.2 li (Jj C0 n 't* to 2 o S 5 © tO II co -c o TO > TO C0 _J © c^.o ■ 29TJ o E c © s 0 S o to-^.2 §. E «2 1 S to o O KJ *S C T3K0 (O g> © CO O w KJ c £ 01 b" Bil 3 N C > *S to ® w a. © © © £ cofe to jc čo E E i* U to to 2 2 Jt: O cl E ca c ca o ■2 E ® -p » >o 2 •- E ^ E o © > w = 5, ca +- 5 C0 jo —O O C o N JC »S .2 ko Tjj I s © o E n o ;rr>o E -D O co .2 O © c'č"c 2 TJE 2 o 2cl^o3 KO C0 TO -=■ I ti I © — . . CO - - © JC co ta © > č C >KJ t TO >cCD .52. n 2 cl--KJ o 75 c t _ TO O) C0 TO j-- g « O 6% 1 ©.2 TO ® ca . - cn čo 2^.2-2 o :č? © o 2 to 05 ££>N ' co o «'£ w v^. CD ■o™ -2 8.8 o 'g c0j2 2 co o -D JC £ 2 3 E © 2>n o) © 3 t to o. co > iS No O CO © o © TO 52 2"«= o 4= O ^ 11*1 sli g ©-DK0 o §111 TO CD > raCE _i N o D) © .Jfi TO TO co co" ^j- to > JC CJ O O — C — CL _: O v- O O = O.CD cl> o"*1 ta c © c _E JC c£ TO CD s o o a c o oio fl co co II ca "© S c to > E2 to © co co .2° C ._ KO JC ■ txf# CL TO .. -c 5 n ca o jc _ ■2jz c kj č ;č3 E ^ o jQ tO .— O cn cl /,661 BfBUJ OZ '5|3-«OX NVM1S €£ • SVIO IMSfN3H09 Na podlagi proračuna občine Cerklje za leto 1997, ki je bil sprejet na 22. seji, dne 25. 1. 1997 župan občine Cerklje objavlja RAZPIS STANOVANJSKEGA POSOJILA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM J splošna določila - rTu'''0 '8 namenieno za : akup stanovanja na obmoju občine, razen za stanovanja PO VIII. Poglavju stanovanjskega zakona; stanovanjsko gradnjo na območju občine; Prenovo stanovanj na območju občine, s katero se poveča D|valna površina. J višina sredstev kupni razpisni znesek je 8.000.000,00 SIT. s tem, da razdelitev Posamezne namene določi župan na ugotovljene potrebe. razpisni pogoji m. sta|PS P030''1 ie namenjen državljanom Republike Slovenije s - Če1"71 val'š^em v občini Cerklje na Gorenjskem in sicer 2 nakupom ali gradnjo stanovanja prvič rešuje svoje - novan)sko vprašanje; r 'lm Jo zaradi spremembe družinskih, zdravstvenih in socialnih " Černer' ^ose(Janle stanovanje postalo neprimerno; Sl svoje stanovanjske razmere izboljšujejo ali razrešijo - darenov°; grac?19'0 9radDeno dovoljenje izdano po 1. 1. 1996, če gre za p0 ^nio stanovanjske hiše, oz. veljavno priglasitev del, izdano - da ' '■ I997, če gre za prenovo; » odoh ■ niki a" solastniki nepremičnine, za katero prosijo oDritev posojila, oz. so lastniki ali solastniki nepremičnine . jnjVl zakonci; - da im edl,no sposobni; naki 0 sklenjeno in overovljeno pogodbo ali predpogodbo za - da inf stanovanja v letu 1997; sta~ |0 v's)° ,a^o izgradnje in s tem omogočajo rešitev '.daanb^ani»^avpraS«ija; razlik° V Primeru nakupa večjega stanovanja, zaprosili le za stanovanPOVrS'n' med dosedan''m in novim ustreznim a imajo večjo lastno udeležbo oz. dosedanja vlaganja. VjSjV,SlNA p°sojiuv in posojilni pogoji % Docf^"8, ki 98 ,ahko dobi upravičenec, je lahko največ 30 Pnpart ia vrednosti primernega stanovanja oz. vrednosti . t « J,lJoča novogradr^ i >tnovi n krači") posojila 115oooPoot|rr/a2 a' p°9°dbena cena 02 na've* - Za nrIa'idno 9rac|njo 97 000.00 SIT/m2 Gled VO (adaP«acijo) 77.000.00 SIT/m2 »me n?3 s,ev,l° družinskih članov kvadratura stanovanja (hiše) ne Posegati naslednjih normativov: l č an 45 m2 4 člani 85 m2 ^ člana 65 m2 5 članov 95 m2 3 člani 75 m2 Za vsakega nadaljnega ožjega družinskega člana se prizna povečanje za nadaljnih 10 m2 stanovanjske površine. Obrestna mera za odobreno posojilo je T + 4 %. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah, ki ne morejo biti nižje od mesečne neprofitne najemnine za povprečno stanovanje v občini Cerklje na Gorenjskem. Odplačilna doba je največ 15 let. Posojilojemalec mora odobreno posojilo zavarovati z hipoteko. v. kriteriji za oblikovanje prednostnega vrstnega reda za dodelitev posojil Višina odobrenega posojila je odvisna od: 1. Načina reševanja stanovanjskega vprašanja; 2. Primernosti in kvalitete sedanjega stanovanja; 3. Materialno premoženjskega stanja prosilca in njegove družine; 4. Socialnega iz zdravstvenega stanja prosilca in njegove družine; 5. Delovne dobe prosilca, ki je brez stanovanja ali podnajemnik; 6. Dobe bivanja v obini Cerklje na Gorenjskem; 7. Primernost oblike in načina gradnje stanovanjske hiše, ki jo kupujejo ali gradijo: 8. Energetske varčnosti; 9. Vpliva okolja. Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost in večje ugodnosti pri delitvi kredita: - mlade družine, - družine z večjim številom otrok, - družine z manjšim številom zaposlenih, - razširjene družine, - mladi prosilci. Za mlado družino se šteje druina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 35 let. Za družine z večjim številom se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Za družine z manjšim številom« zaposlenih se šteje družina, v kateri je zaposlen samo prosilec ali zakonec. Za razširjeno družino se šteje, v kateri živijo tri generacije ožjih družinskih članov prosilca ali zakonca, kot jih opredeljuje 6. člen Stanovanjskega zakona. Za mlade prosilce se šteje samske osebe, mlajše od 35 let. Za daljše bivanje v občini se šteje, če to traja najmanj 8 let. Za daljšo delovno dobo se šteje, če traja najmanj tretjino polne delovne dobe. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalidnost s 100 % telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo. vi. razpisni postopek Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo svoje vloge na predpisanem obrazcu v 15. dneh po objavi. Poleg podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo, na vlogo sami, morajo prosilci glede na namen porabe posojil k vlogi predložiti še: - potrdilo o državljanstvu; - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca; - potrdilo o številu družinskih čanov; - potrdilo o netto OD za eno leto za prosilca in družinske člane z vsemi odtegljaji; - dokazila o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiško knjižni izpisek); - overovljeno kupoprodajno pogodbo, sklenjeno v letu I997 v primeru nakupa; - veljavno potrdilo o priglasitvi del - izdano po 1.1. L997 v primeru prenove; - gradbeno dovoljenje, izdano po 1. 1. 1996 v primeru gradnje; - zemljiško knjižni izpisek; - potrdilo o šolanju otrok za srednje, višje in visoke šole; - potrdilo o času bivanja v občini Cerklje na Gorenjskem, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o invalidnosti. Vloge za posojilo se oddajo samo osebno v tajništvu ali na način objavljenem na obrazcu, ki ga dobite na sedežu občine Cerklje na Gorenjskem, ulica Franca Barleta 23, vsak ponedeljek od 8. do 12. ure in ob sredah od 8. do 16. ure. Vse zahtevane priloge k vlogi morajo biti predložene v originalu, razen gradbenega dovoljenja in potrdila o državljanstvu. Potrdil o izteku razpisa ne vračamo. Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje župan, obravnavala popolne vloge in pripravila predhodni vrstni red upravičencev, s tem, da bo predhodno preverila stanje na terenu z ogledi. Komisija pismeno obvešča prosilce o morebitnih dopolnitvah nepopolnih vlog. Prosilci so dolžni nepopolne vloge dopolniti v roku 8 dni po poslanem obvestilu, sicer se te vloge obravnavajo kot nepopolne in se ae upoštevajo v postopku dodelitve posojil Če se posamezni prosilec ne strinja s sklepom komisije, se lahko v 15 dneh odločitve pritoži na Svet občine Cerklje na Gorenjskem. Svet občine Cerklje najkasneje v 30 dneh po prejemu pritožbe odloči o opravičenosti pritožbe. Številka: 613/97 Datum: 14. 5. 1997 ŽUPAN FRANC ČEBULJ & HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Harollle xa objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku Izredno ugodna. AVTOŠOLA B in B - tel. 22-55-22 I KRANJ - CPP SE ZAČNE V PONEDELJEK, 26. MAJA RADOVUICA - CPP V SREDO, 21. MAJA, OB 18.00 NOVO, B & B TUDI NA JESENICAH NAJVEČ tel. 86-33-00 IZPIT OD MOTORJA DO AVTOBUSA NAKUPOVALNI Madžarska Lenti 24.5., 29.5., 31.5., Palmanova 3.6., Trst 1.7., Gardaland 31.5., - možnost IZLETI plačila na dva čeka. Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 METEOR a\ o.o. 422-781 Lenti 31.5. popoldanski nakupi tovarna čokolade Palmanova 20.5., celodnevni cHka tel.: 411-510 nakupi Palmanova - Portogruaro 5. 6., Gardaland 25.6., GSM: 041/660-658 Gardaland 25.6., Trst 5.6. NUDIMO VAM: ženske bluze 3.900 do 4.900 SIT, ženske obleke od 6.390 SIT dalje, ženske hlače 3.500 SIT, ženski kompleti 8.190 STT, otroške majice tiskane 890 SIT, velika izbira majic za odrasle od 590 SIT dalje, otroški kompleti, bermuda, obleke in še in še... VABLJENI! Del. čas: 9. do 19. ure, sobota 9. do 12. ure AVTOBUSNI PREVOZI BRINOVEC, 731-050 ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA UCVETKA"TEL: 225-162 C Staneta Žagarja 16, Kranj VlUp\i TI1RJST Obveščamo cenjene potnike, da pričnemo s kopalnimi izleti od 24. maja dalje vsako soboto in T„i . i m- nedelio v terme Čatež. V času počitnic po naročilu. Naročila sprejemamo vsak dan od 18. do 22. ure. ««..' 064/451-542 VRTNE KOSILNICE FRIZER na vašem domu foto bobnar ŽSilPtelom Jelef2 MOTORNE, ELEKTRIČNE, SAMOHODNE, S KOŠARO ALI BREZ. UGODNE CENE V PRODAJNEM CENTRU STARI DVOR, tel.: 064/634-800 za mlade in starejše, ki zaradi zdravstvenih ovir ne morejo k frizerju. UGODNE CENE - POPUSTI! Marjeta Kosmač, s.p., tel.: 451-836 4 fotografije v 3 minutah = 700 sit GRADITELJI POZOR '/POSOJA GRADBENIH JROJEV IN NAPRAV KONKURENČNE CENE! *°«f.V cLo.o. '"•'/a*: 064/332-341 Izposoja vseh vrst elektropnevmatskih kladiv in vrtalk, diamantnih rezkalnikov. (HILTI, BOSCH, ISKRA, AEG) za štemanje in vrtanje. Izposojamo tudi druge stroje in ročna orodja za zaključna dela v gradbeništvu, kot krožne žage, kotne brusilke, mešalce za beton, dvigala, avtomobilske prikolice itd. VSE S STROJNIKOM ALI BREZ! KMALU TUDI DIAMANTNO VRTANJE ŽELEZOBETONA DO PREMERA 160 mm MOKO KOMBI PREVOZI četrtek in sobota Lenti; ponedeljek in petek Celovec; torek Italija -,f'~' $3-876 in 57-757 ve^ smeri (prevozi po dogovoru) Imovina PIS LankQrjeVa 70, Radovljica Računalniška in programska oprema, CD rom igre, telefoni Panasonic šolarji 10 % popusta + darilo. Tel.: 712-399, 714-774, pon. - pet 13. -17., sr. 9. -12. V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA KARSKE RAZSTAVE: V avli hotela Dobrna 30. maja razstavlja slikar Dušan Naglic iz Žalca. TURIST 064/451-542 Turistični in poslovni prevozi po Sloveniji in tujini. Nakupovalni izleti vsak teden na Madžarsko in Italijo. NaroČila sprejemamo vsak dan od 18. do 22. ure. Se JJ**« imovina, Ljubno 29 ln>ci A. T. fe^tavS?lutri- v sred°. ob 19.30 JN* 5 n!V,pesn,Ske *blrke Agate S 9ltah?8lovom Vonl nasmeha operno večera bo j.*.'.., Kr£Kl večer s pesnico * * V Modri dvorani gradu Khislstein bo v četrtek, ll. maja, ob 19. un gostja muzejskega večera pisateljica, pesnica, lončar-ka Ifigenija Simonovič iz Kranja, živeča v Londonu S pesnico se bo pogovarjala dr. Manca Košir. Svetloba jutrišnjega dne Tržič - Območna organizacija Rdečega križa Tržič organizira pod pokroviteljstvom Občine Tržič m švagula d.o.o. Celje humanitarno prireditev "Svetloba jutrišnjega dne", katere izkupiček bo name- njen tržiškim otrokom iz socialno ogroženih družin. Prireditev bo v soboto, 24. maja, začela se bo ob 13. uri na drsališču za Virjem (v primeru slabega vremena bo prestavljena v halo Živila, pri tovarni BPT). Nastopile bodo številne znane skupine in posamezniki; Albartos, Monroe, The Drlnkers, Kalifornija, Andrej šifrer, Riko, Abrakadabra, Gimme 5, Orkester Mikola, Ansambel Mikola, Duo Free Styl, Vesele štajerke, plesna skupina Pik Pok m folklorna skupina Karavanke Ansambel Vita na Loškem odru Škofja toka - Ansambel Vita bo ob svoji peti obletnici delovanja nastopil tudi na Loškem odru v Škofji Loki. Glasbena prireditev bo v petek, 23. maja, koncert pa je že trteji v sklopu praznovanja njihove V. obletnice. Člani ansambla Vita bodo to slovesno priložnost izkoristili tudi za predstavitev svoje nove kasete - že tretje po vrsti, ki ima naslov Bom! Ja, nocoj pa. Srečanje otroških pevskih zborov Gorenjske Tržič - V Osnovni šoli Bistrica bo v petek, 23. maja, ob 18. uri srečanje otroških pevskih zborov Gorenjske. Proslava ob 25-letnici Kokrica - TD Kokrica ob svoji 25-letnici delovanja prireja proslavo, ki bo v soboto, 24. maja, začela pa se bo ob 20. uri v Kulturnem domu na Kokrici. Koncert Gašperjev z gosti Preddvor - 7. junija bodo Gašperji ponovno zaigrali pred domačo publiko, torej v Preddvoru. Prireditveni prostor bo tudi letos dvorišče Vzgojnega zavoda v središču Preddvora, soorganizator prireditve pa je Občina Preddvor. Vodja ansambla Brane Tičar obč-jublja pester program. Avtor veznega besedila bo Franci Trstenjak, prebirala pa ga bosta Betka šuhel in Janez Dolinar. Vsem, ki so vam pri srcu polke in valčki izpod peresa Slavka Avsenika, in vsem ljubiteljem Gašperjev so karte že na voljo v kavarni Vencelj v Preddvoru, tel.: 451-168 in na prodajnih mestih Gorerjjskega glasa v Kranju, Cerkljah, Tržiču in Radovljici. Mednarodni dan invalidov škofja Loka - Društvo invalidov škofja Loka praznuje mednarodni dan invalidov hkrati s 23-letnico delovanja društva v Škofji Loki v soboto, 24. maja. Srečanje bo v dvorani Superstar v nekdanji kasarni, začetek praznovanja s kulturnim programom pa bo ob 15. uri, v družabnem srečanju vas bo razvedril ansambel Kvatro Bend. Prevoz iz Železnikov in Žiri je zagotovljen. Avtobus iz Železnikov bo odpeljal ob 14. uri, iz Žiri pa ob 13.30. Člane bo pobiral na vseh avtobusnih postajah do škofje Loke. Prijave za udeležbo sprejemajo poverjeniki. Brigadirsko srečanje in klepet Kranj - Klub brigadirjev MDB Kranj vabi člane kluba, njihove družine in prijatelje na brigadirsko srečanje ob 50-letnici gradnje ceste Celje - Šempeter, ki bo v soboto, 24. maja, na letališču celjskega Aero kluba v Levcu. Odhod bo ob 7. uri izpred OŠ Simon Jenko, IN. XXI. divizije 7/a in ob 7.15 uri izpred hotela Creina v Kranju. Prijave in vplačila sprejemajo na KS Vodovodni stolp, Begunjska 10, Kranj, tel.: 22-66-67 do vključno srede, 21. maja, in sicer v času uradnih ur, ki so ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 10. do 12. ure, v sredah pa od 14. do 17. ure. Vabijo pa tudi na brigadirski klepet, ki bo vsako prvo sredo v mesecu in sicer v poletnih mesecih v Balinarskem klubu Center - poleg mini golfa pri letnem kopališču v Kranju. Prvo srečanje bo v sredo, 4. junija, ob 18. uri. DU Naklo vabi Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na dve prireditvi: v petek, 30. maja, bo ob 15. uri družabno srečanje na Okroglem, v četrtek, 19. junija, pa bo srečanje upokojencev Slovenije v Celju. Prijavite se pri vaših poverjenicah, kjer boste dobili tudi vsa podrobna pojasnila. Pogovor z Jernejem šugmanom Kranj - V mesecu ljubezni se bo v knjižnici Gimnazije Kranj spet zgodilo nekaj lepega - literati, novinarji in knjižničarji so na pogovor povabili Jerneja šugmana. Ce bi radi spoznali mladega in že priznanega dramskega igralca, 50 let zavoda Smlednik Ljubljana, Smlednik - Ta petek, 23. maja, bo ob 10. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani osrednja slovesnost ob 50-letnlcl Vzgojno-lzbraževalne-ga zavoda Frana Mllčlnske-ga Smlednik. Pokrovitelj praznovanja je prodsednik države Milan Kučan, slavnostni govornik na prireditvi pa bo predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik. Po slovesnosti v Cankarjevem domu bo drugi del programa praznovanja potekal v prostorih zavoda v Smledniku. pridite v šolsko knjižnico jutri, v sredo, 21. maja. ob 13. uri. Odprti dan OŠ Antona Janše Radovljica - Učenci in učitelji Osnovne šole Antona Janše iz Radovljice vabijo na odprti dan šole in otvoritev Janševega čebelj-naka pred šolo, ki bo danes, v torek, ob 9.30 uri. Razstava o Antonu Janši bo odprta še 21. in 22. maja dopoldne, nato pa ves junij v Čebelarskem muzeju v Radovljici. Kongres klinične kemije in laboratorijske medicine Bled - V četrtek, 22. maja, bo ob 15. uri v Festivalni dvorani na Bledu odprtje 4. svetovnega kongresa klinične kemije in laboratorijske medicine Alpe Adria. Na kongresu bo sodelovalo več kot 300 strokovnjakov iz vseh osmih držav Alpe Adria: Slovenije, Italije, Švice, Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Madžarske in češke. Kongres bo potekal do 24. maja. Nadaljevanje na 36. strani T'k bo fleten na Andreju Gorenjci meseca in poslušalci Sore Andrej nad Zmincern, 19. maja - Pri Ivanu Ruparju na Andreju nad škofjo Loko hitijo s še zadnjimi pripravami na prireditev pod naslovom Tk bo fleten. Kot smo že napovedali, so bomo v nedeljo, 25. maja, popoldne srečali z Gorenjci meseca in njihovimi protikandidati iz celoletnega izbora bralcev Gorenjskega glasa ter poslušalcev radijskih postaj, in s poslušalci Radia Sora. Zbirati se bomo začeli kmalu po opoldnevu, program pa se bo potem začel ob 14. uri. Skupaj bomo in veselo bo vse tja do štirih popoldne, ko bo za ples in veselo zabavo začel skrbeti ansambel Lojzeta Siaka. Da pa bo beseda raje stekla z jezika in se bodo lažje vrtele pete, bo poskrbel Ivan Rupar z jedrni in okrepčili v gostišču. Skratka, veselo bo in zares fleten, Zato nič ne razmišljajte, kam se boste podal) v nedeljo popoldne. Dobimo se na Andreju nad Škofjo Loko v družbi Gorenjcev meseca in njihovih protikandidatov, poslušalcev Radia Sora In s člani ansambla Lojzeta Slaka. • A. Žalar Šport - glasba - ples Na Ermanovcu bo veselo Ermanovec - Planinsko društvo s Sovodnja v Poljanski dolini bo v nedeljo, 25. maja, ob 15. uri ie tretjič pripravilo zanimivo prireditev: "Šport -glasba - ples". Ob njihovem planinskem domu na Ermanovcu bodo ljubitelji športa in glasbe zares prišli na svoj račun. Na Ermanovec zagotovo pridejo: nekdanji odlični telovadec Miroslav Cerar, ultramaratonec Dušan Mravlje, plavalna asa iz Plavalnega kluba Radovljica - Park hotel Nataša Kejlar in Marko Milenkovič, kapetanka ienske rokometne reprezentance Slovenije Tanja Polajnar, člani cerkljansko-idrijskega orientacijskega kluba Azimut, triatlonec Igor Kogoj, kasač Marko Skube... Prireditelji pa se dogovarjajo še z nekaterimi drugimi športniki. Ermanovec bo zagotovo gostil še vsaj enega od zanimivih slovenskih alpinistov ter predstavnikov "belega športa". S športniki se bodo pogovarjali novinarji Gorenjskega glasa, Radia Cerkno in Radia Sora Žiri. Tudi ljubitelji glasbe in plesalci bodo zagotovo prišli na svoj račun. Za to bo poskrbel priljubljeni ansambel domače zabavne glasbe - Ansambel bratov Poljanšek. Kaj več o prireditvi pa še v petkovi številki Gorenjskega glasa. Prireditelji pripravaljajo tudi bogat srečelov, vstopnine pa ne bo. Pokrovitelji so: Gorenjski glas, Radio Cerkno, Radio Sora Žiri, Termopol Sovodenj ter občini Cerkno in Gorenja vas - Poljane. • J. Govekar Planinski odmev Čez Golte na Uršljo goro Smučišče na Golteh je kar dovolj poznano, le malo ljudi pa ve, da je tod bruhal ognjenik. To je bilo na Smrekovcu, ki je naš najmlajši ognjenik. V terciarju je okrog smrekovških vulkanskih stožcev še valovalo morje, na njegovo dno se je usedla izbruhana lava. Zaradi nenehnih izbruhov so se skladi magmatskih usedlin strjevali v kamenino, se kopičili in oblikovali pokrajino. Oblika kraterja je že davno izginila, geološka sestava tal pa zagotovo pove njegov izvor. Zaradi vulkanskega izvora se Smrekovec razlikuje od sosednjih gora tudi po vegetaciji. V neposredni bližini so nahajališča lignita. Ta je nastajal ob prisotnosti izbruhanega pepela in vode, ki ga je naplavljala v dolino. Tod je nekoč tekla meja med Koroško in Štajersko. Obisk opisanega območja je vsekakor zanimiv tudi za ljubitelje cvetja in tišine gozdne miline. Kranjski planinci pripravljajo v ta okoliš izlet, ki bo vodil še na Uršljo goro (1696 m). Z njenega razglednega vrha se ponuja široka panorama koroške in štajerske deželice, na njem je cerkvica svete Uršule iz leta 1602 ter televizijski stolp. V dolini pa več vrelcev (Rimski) in tudi jezera (Ivačko). O obisku teh krajev, morda ob že omenjeni priložnosti, se lahko pozanimate pri Planinskem društvu Kranj. p Ij GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' 21. maja - Avunikov večer 23. maja - Slovmalđ]. pet 29. maja - promocija \>i,h, t, anHaniola Grega AveHnik 30. maja - Gorcnj«l Prodam SENO in TRAVO v 0332-005 _J^> V bližini Krania oddam KC-SN^ nekaj več kot 2000 m2. O 324-«;' po 17. url_ Ugodno prodam ROŽE za bilK0^ okna. 0403-332 ]!5 POSLOVNI STIK* ODKUPUJEMO DELNICE ^37*' Petrola, Krke In ostalih 0310'3" 3873 ,________J** CERTIFIKATNE DELNICE. UN'0^ SAVA, PETROL. KRKA. LEK, W'0 BENZ In ostale odkupimo z g°'° ^ In pridemo na dom O3l2-3o^^ Kompletno proizvodnjo ',nl^9«ri Izdelavo polietilenski vrečk 3 dimenzij, prodamo OOei/B^" STROJNI TLAKI hitro in poceni brmacije: f:061/84M89 " 49-514 ■ STROJNO 1ZDELOVAME rsivih o v Klemene k tel. 471-813 0609/632-047 POSESTI Takoj kupimo več manjših hiš in več zazidljivih parcel v okolici Šk. Loke in 22 že znane kupce. PIA ^PREMIČNINE, 623-117, 622-318 Večjo opuščeno KMETIJO do 10 km likanja kupim. »212-367 sreo sSčL° 2^'DLJIVO PARCELO ali ^rejšo hišo ob vpadnicah v Kranj ^^0212-367 dS°,DAM0 Boh. Bela zazidljivo r>i 600 m2 z vsemi dokumenti, ^-bEVEK 1300 m2 zazidljivo parcelo ?rw?° d°kumentacijo, TU PALICE ^JO m2 za2ic||jive parcele. SENIČ-kW, 74 zaz'dljivo parcelo. K 3 785 221 ~353' 222"566 in fa* 221- ^__ 7666 vit',e,^iki " Prodamo novo STANO-Urvvn K° Hlš0 V k0nčni GF' Cena aodna. Prodamo tudi starejšo spomeniško zaščiteno HIŠO v Železn.-npdd6-^3"3' vseljiva takoj. PIA ^PREMIČNINE ©623-117, 622- -~______ 8635 Pjfe PARCELI po 6000 m2, sončna H2 v tolminskih hribih pri Tolminu, na n elektrika 'n porušeno stavbišče unnwrcel1, Primern° za vikende, takoj lAs 0 Prodamo. »061/373-476 rSSdtW0 stanovanjsko hišo, Kranj. arw)e starejša, vendar v celoti I6v?nrana' vsi Priključki, tloris hiše Do h parcela meri 1800 m2. Cena RopPpovoru. PIA NEPREMIČNINE, ^2-318, 623-117 9345 ULučr. F'9ureSalons 'S?*tHm m v ENIURI OMAGAMO: poveča razgibanost sklepov da se izognete glavobolom da izboljšate prekrvavitev, prebavo, odvajanje vode *da zmanjšate telesno težo *da odstranite celulit *da pravilno oblikujete postavo Ma k znebite bolečin v hrbtenici *da sc znebite stresov in popolnoma sprostite umn Vse to dosežete z oriznano in dol9°znano me,odc eo*i priporočamo astmatikom, . S'inim bolnikom in "JLOlelim za multiplo sklerozo PUCLJA 3 Tel.: 064/331-819 ^Od 8 30 - 12. ure in 15. do 20. ure stare,*3™0 poliar|ska dolina več rnest',0 namenjenih za nado-PlA tsiPiioac,ni9 'n zazidljivih parcel. 117 REMlČNINE 622-318. 623- """p---------- "241 delavni0 n°dokončano HIŠO z 'a l80nZV Pritličju na Blodu, parce-portoS,m2' VRS™0 HIŠO v Luciji v kerm i ' Cena 260 000 DEM K3 f8X2?i 7°o° «221-353. 222-566 In ->-~-ily°5 11263 Par?oan?° s'are|šo HIŠO v č.rčah na DvojAr^° m2. v Podbrezjah HIŠO Cena on Mx 95 m, parcela 386 m2, HlSo °°. pOO DEM, Kranj starejšo °00dph, !nl k°Pališča, cena 138 Parče,, 1UUBN0 starejšo HIŠO na Bitniah 0 m2' cen« 75 000 DEM, V s,ropnonia^od,lćnl lokac,l| »nonad-dejawn S0' spodaj za poslovno DO( stanovanje, RAVA - prodamo obnovu cela s«7no stanovanjsko HIŠO, par u m2, cena 178 000 DEM ,'9anja Parcel Al " HI^A v 3 0r,azi-^LOGri0 rn2, 145 000 DEM, hi*a z ,iH 1 CERKLJAH - montažna DUp, ,paano kletjo, parcela 977 m2, Sr^bort;,^rejšo KMEČKO HIŠO s °°0 DPiu ^ Poslopjem, cena 105 353. g}"- K3 KERN d.o.o. «221--^■»^j>o6 'n fax 221-785 m« prodam7t--- slar0js^y v Strahln|u pritlični del 56,no ohll E- v Hotemaiah starejšo S^?yRil")9no HISO na Parceli H|SO na n. ^ »tare|so obnovljeno Pritličje noTSl500 m2. v Sebenjah na Orehk?ye HlftE P«rc«ll 800 m2, ^•N iffi08 HiSa z delavnico na •2auic?0™2- K3 KERN d.o.o. ^L!!3^2^^ f.x 221-785 Dualom ^ HlS0 « Bostln.-vNmo Z*.obr*tovan|u v Kran|u. LS3n# Ki'feJT o^epoevalnlco 5i'2?? l£> ^ERN d°o »22t- |(g--^n_fax 221-785 1125» K, te^hcS!™ H,S0 V* * t2m) ^»Parcel. 400 m2 MANDAT parcelo v Besnici, 1300 iSŽ? rrS'/^'^J'VC) PARCELO llgjnj^ 7^*1 "»SflSte --— — * I Žirovnici. MANDAl 11418 ^^hlL0^0'-!' po5,ovno »tano-^.fJ?22K1 3785ERN- "1 -363' KRANJ okolica novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km), novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, prodamo BLED ZASIP dvostano-vanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PRODAMO KRANJ BITNJE dvostano-vanjsko hišo 12x10 z dvema garažama, ob zelenm pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM, KRANJ PRIMSKOVO novejšo hišo na parceli cca 500 m2, uporabne površine cca 250 m2, 220.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 11573 PRODAMO MOJSTRANA novo hišo na parceli 800 m2 ob zelenm pasu, 280.000 DEM, PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na izredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2, GOZD MARTUUK dvos-tanovanjsko hišo na parceli 500 m2, 25 let, 275.000 DEM, PODLJUBELJ hišo v III. gr. fazi na parceli 1000 m2, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11574 ODDAMO KRANJ okolica manjšo hišo za 400 DEM/mes, predplačilo, ODDAMO Zalog pri Cerkljah hišo z vrtom, 700 DEM/mes, predplačilo, ODDAMO KRANJ novejšo dvostano-vanjsko hišo z vrtom, 900 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11575 KUPIMO DRULOVKA del dvojčka, AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km starejšo hišo z vrtom, GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, KRANJ z okolico novejšo enostanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11576 PRODAMO KOVOR dve zazidljivi parceli 806 m2 travnika in 2744 m2 gozda, POD DOBRČO 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM, NAKLO zaz. parcelo za poslovno stan. hišo (delavnico, ZG. DUPLJE zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo, 70 DEM/m2, KAMNIK PEROVO 540 m2 z gradb. dokomentacijo, 90.000 DEM, Zg. Bela 2x600 m2, zazidljivo parcelo z lokacijsko dokumentacijo,, MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna ob gozdu, 65 DEM/m2, lok. dov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11577 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ In okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA več manjših parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123 1157« VIKEND PRODAMO Stiska vas: hiša s teraso v IV. gr. fazi in 10.000 m2 zemlje pred hišo, lep razgled. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/ 650-123 11934 POOMEŽAKLA prodmo ZAZIDLJIVO PARCELO 612 m2, MOSTE v kompleksu prodamo zazidljivo parcelo, 5000 m2. Cene po dogovoru. NOVAK NEON.d.o.o. Jesenice, 862-877 12170 JESENICE na Razgledni prodamo zazidljivo parcelo. 2000 m2, HRUŠI-CA parcelo 4000 m2, cena po dog. NOVAK NEON.d.o.o., Jesenice 862-877 12171 DOVJE prodamo ali zamenjamo tristanovanjsko hišo za enostanovanjsko na območju Gorenjske In Ljubljane. NOVAK NEON, d.o.o. Jesenice, 862-877 12172 RADOVLJICA prodamo stanovanjsko hišo. v dveh etažah, 30 let, manjša Rarcela, takoj vseljiva, 150.000 DEM. EPREMIČNINE OZIRIS 267-535 12223 2lRI Idilično okoljo prodamo bivalni vikend, stanovanjske površine 190 m2, na gozdni parceli 1400 m2, kompletno opremml|eno, tel., elektrika, voda, takoj vseljlvo, cena 170.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267- 535 12224 ŠKOFJA LOKA - prodamo samostojno hišo, stanovanjske površine 150 m2, parcela 580 m2, obnovl|ena kompletno, CK, tel., cena 250.000 DEM\ NEPREMIČNINE OZIRIS, 267- 535 12225 Na sončnem Dovju prodamo dvos-tanovanjsko hišo. 212 m2 stan. površine, 700 m2 parcele, na čudoviti lončni Iniji .' ' ' |i'-«'.iri.m ba/i-nom na vrtu Cena ugodna. PIA 863-145 12226____ Na Jesenicah prodamo dvo stanovanjsko hišo, garaža, tel., na lepi lokaciji z vrtom. 338 m2. PIA 863-145 12227 _ Prodamo zazidljivo parcelo, 1800 m2. okolica šk. Loka, dokumentacija za nadomestno gradnjo, soglasja, hišna številka Voda, elektrika. Cena 70.000 DEM PIA NEPREMIČNINE 622-318.823-117 12231 V Tržiču prodamo poslovno stanovanjsko hišo v centru mesta, staro, potrebno obnove, 135 m2 uporabne površine, cena 130.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Šenčurju prodamo zazidljivo parcalo, 354 mi. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V škof|l Loki PRODAMO parcelo z načrtom za nadomeetno gradnjo, cena 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. Ugodno prodam PARCELO za vikend v okolici Golnika. O461-021 12191 V Podbrdu ob Bači občina Tolmin prodam starejšo HIŠO z vrtom. Hiša je potrebna popravila ali možna nadomestna gradnja. V hiši je voda, elektrika, telefon, garaža. Cena po dogovoru. O064/66-721 12201 ISEPQEMICISINE domplan kranj, p.o. 40 B kranj,bleiweisova 14 p.p.139, 11 ©t ■ tel.064/268-700. fax:064/211-864 uprcMjorje in vzdrževanje stonovanj NOVO promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh. RAZNO PRODAM Prodam ŠKODO 120 L, I. 88, reg. 8/ 97, ELEKTROMOTOR 11 KW, 1450 obr. in mešana drva, cena po dogovoru. »688-501 11351 Prodam okvirjena GOBELINA Zadn-ja večerja in Zimska idila. B228-322 Otroško GORSKO KOLO 20" in fantovsko obhajilno obleko prodam. 1B228-173 12113 Brezplačno ODDAM 12 kom VRATNIH KRIL, masivne izvedbe in 3 RADIATORJE in eno HLADILNO SKRINJO. S66-402 12154 Prodam bukova DRVA. 13622-639 STAN. OPREMA Ugodno prodam preproge različnih dimenzij. O67-790 12190 ŠPORT TENETIŠE Orli prodamo zazidljivo parcelo 500 m2. Dokumentacija je urejena. Sončna lega. cena 52000 DEM. POSING, 22 2-076 12246 TRŽIČ KRIŽE prodamo enodružinsko hišo 190 m2, stanovanjske površine z manjšo parcelo za 130.000 DEM. POSING, 224-210 12254 Prodamo ZAZIDLJIVE PARCELE od 500-800 v bližini Begunj, Rateče pri Kranjski Gori ZAZIDLJIVO PARCELO ob glavni cesti, vel. 1754 m2, v centru Zirov ZAZIDLJIVO PARCELO 1000 m2, večjo ZAZIDUIVO PARCELO v Domžalah, vsi priključki so plačani. K3 KERN d.o.o. «222-566, 221-353 in fax 221-785 12262 Prodam nov ŠOTOR za dve osebi. «324-612, zvečer 12122 Prodam KAMP PRIKOLICO Adria 450 L. «422-682, Sp. Brnik 55 12188 Prodam manjši GLISER z prikolico. Cena 2700 DEM. ©324-528 12189 Prodam BAZEN 3 m premera, 65 cm globina s kovinskim obodom. Q223-253 12195 Kupim POČITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA. 18733-106_12286 ROLERJI - odkup, prodaja, menjava staro za novo, ugodna cena. RUBIN Kokrica. 245-478 12309 24 UR DOBRE GlttVBE!!! V Kranju oddamo POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO v Britofu, oddamo 4 ss z vso opremo, v Kranju oddamo 2 ss na Planini z opremo, V Zapužah oddamo 2 ss v 1. nadstr. hiše in 1 ss v pritličju hiše. K 3 KERN d.o.o. «222-566, 221-353 In fax 221-785_12263 Bistrica pri Tržiču prodam GARAŽO. «50-406 12279 PARCELE PRODAMO RADOVLJICA - bližnja okolica, 4 zazidljive parcele, 600 m2, za poslovno stanovanjsko Bradnjo, 80 DEM/m2. DOM NEPRE-IIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 12317 PARCELE PRODAMO ČIRČE 600 m2 + 700 m2 ob zelenem pasu. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 _uju BOHINJSKA BISTRICA - stanovanjska hiša na večji parceli z zidano garažo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 12331 STORITVE PRIREDITVE TRIO BON-BON, vam ponuja prijetno glasbo za vse priložnosti. IB632-170,50-303 11337 Sobota, 24* 5., ob 21. uri veselica s skupino PTUJSKIH S Sindikalni dom KROPA VABLJENI! TRIO ALI DUO IGRA ZA OHCETI. OBELTNICE, VELIKO PETJA IN HUMORJA. «731-015 uru TRIO GORENJSKI NAGELJ igra na porokah, obletnicah, v zaključenih družbah. »58-353 ION GAULOISES BLONDES KoroSka cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel.:064/213-650 POJUTRIŠNJEM. v ČETRTEK, f S.5.: koncert BORISA NOVKOVICA s skupino Club j« odprt ob četrtkih, petkih in lobotah od 22. do 04. ure. SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji...»242-037 3232 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. »738-333 ali 0609/628-616 3426 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite »332-053 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE po telefonu alt osebno 090-41-43 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo in POLAGANJE LAMINA-TOV. «422-193 10130 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, OKNA, HARMONIKA VRATA - izdelujemo, montiramo, popravljamo In obnavljamo. »211-418, 714-519 10347 SANIRAM DIMNIKE z vstavitvijo nerjavečih tuljav primeren za vse vrste kurjav in novogradenj. »0609/643-925 10497 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTlin PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIK In PRALNIH PLOŠČ. »061/813-642 po 14. uri 10510 ŠIVANJE po naročilu in popravila. »326-839 10679 Prevzamem vsa gradbena dela. »326-287_10788 Nudimo strokovno, kvalitetno in ažurno vodenje poslovnih knjig za s.p. In podjetnike. AJK, 222-754ios38 Izposoja orodja HILTI za štemanje, vrtanje, globinsko čiščenje KIRBY. »411-808, popoldan soso Izposodite si video kamero Sony, uporaba Je enostavna, posnetki pa odlični. »222-055 7010 TV, STOLP, VIDEOKAMERO, REKORDER in ostalo zabavno elektro-niko popravimo v PROTON SERVISU, Bleivveisova 2 (kino Center) Kranj. »222-004 9275 TLAKOVANJE in ASFALTIRANJE, priprava terena, urejanje okolice, izkopi, prevozi, garancija za kvaliteto Konrad. »242-356 ali 0609/626-834 9300 LEDO SERVIS - popravilo hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih strojev, štedilnikov. »064/242-766 9834 Pooblaščeni servis SAMSUNG, Gorenje popravila na domu. Montaža anten. NOVO servis in trgovina gospodinjskih aparatov. Akcijska prodaja TVC Gorenje, Jezerska c. 22 Primskovo. »241-493 9951 LAMELNE ZAVESE 2.370,00 SIT/m2 z montažo. Roletarstvo Bercan s.p. Tel.:06I/342-464 in 0609/630-700 OBDELAVA MANSARDE Z IZOLACIJO, predelnih sten v KNAUF SISTEM, ARMSTRONG spuščeni stropovi. »064/491-425 ali 064/ 224-373 7189 LAMELNE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE, TENDE, PLISE in SCREEN izdelujemo in servisiramo. »061/ 715-816, 061/722-174 in 061/371- 646 11288 Nudimo brezplačne prevoze betona do 20 km. Cena betona je ugodna. BIHI,d.o.o., Kranj, 041/626-643 ali 211-534 11410 Popravilo avtolekektrike na traktorjih, delovnih strojih, tovornjakih, popravilo alternatorjev in zaganjačev tudi na domu. »268-512, 0609/ 641-662 11474 Izvajamo vsa gradbena dela, vse vrste fasad, ometov, kamnite in betonske škarfe z materialom ali brez. »212-046 11556 Prevzamem vsa gradbena dela z materialom ali brez. Pokličite ob 20. uri »326-303 H664 Skupina zidarjev opravlja vsa zidarska dela (fasade, notranji in zunanji omet. »421-049, mobi 041 666-872 11703 Popravila vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE, tudi na domu. »331-199 Sinko 11775 asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. s. BOR, d 0.0., 061/813-870, gsm 041/667-076 HIŠA, STANOVANJE. LOKALI -okolica od A do Ž. Izdelava, storitve, oprema In usluge na ključ. 9 in fax 332-260 rsse Oljno gorilnike, avtomatiko, solarne bojlerle, servisiramo, montiramo dobavljamo »HM 0'>lJ m ih Prevzamemo vsa zidarska dola z materialom aH brez. »401-316 9174 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na »324-698 od 9-17 h. čujič Jože. Smledniška 80, Kranj 7463 Poceni in hitro TIPKAM VSE VRSTE BESEDIL. »22-44-04 12137 Popravila TV, dalj. upravljalcev, vgradnja teleteksta na vašem domu. »331-199 12215 BOJLERJI, PIPE, VENTILI, KOTLIČKI - popravila in montaža! »325-815 12259 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJLERJI, ELEKTROINSTALACIJE, VODOVODNE INSTALACIJE - popravila in montaža. »325-815 12260 SERVIS MONTAŽA * okna- vrata- senčila * suhomontaina prenova oken in vrat * stenske in stropne obloge * predelne stene * montaža pohištva OGODNE CENE-HITRA IZ« TEL /FAJt 064/54-063 ČIŠČENJE sedežnih garnitur, TALNIH OBLOG, avtomobilov, obnova namazov. LESKET 211-338 H824 VODOVODNE INSTALACIJE in POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC. Prevzamemo tudi kompletno prenovo kopalnice. »81-124 12138 Opravljam zidarska in keramična dela. »77-780 po 19. uri 12144 Čistilni servis METOD.d.o.o., vam nudi čiščenje vseh vrst talnih površin (zaščita, premazi), sedežnih garnitur, STEKLA, PRANJE ZAVES...»064/ 326-969 1218O S.P. ZIDARSTVO in FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela, notranje omete, fasade (z lastnim odrom). »227-031 po 20. uri 12186 OBČINA GORENJA VAS - POLJANE Poljanska 87 in OSNOVNA ŠOLA POLJANE Poljane 100 razpisuje prosta delovna mesta za novo osnovno šolo v Poljanah 1. 1 UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA - za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. 1 UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA - za nedoločen čas s polnim delovnim časom 3. 1 UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA - za nedoločen čas s polnim delovnim časom 4. 1 UČITELJA MATEMATIKE - za nedoločen čas s polnim delovnim časom 5. 1 UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE - za nedoločen čas s polnim delovnim časom 6. 1 UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE - za nedoločen čas s polnim delovnim časom 7. 1 UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE - za nedoločen čas s polnim delovnim časom 8. 1 UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE ZA OŠ GORENJA VAS - za nedoločen čas s polnim delovnim časom 9. 1 UČITELJA GLASBENE VZGOJE - za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom 10. 1 UČITELJA LIKOVNEGA POUKA IN GOSPODINJSTVA - za nedoločen čas s polnim delovnim časom 11.1 UČITEUA KEMIJE IN GOSPODINJSTVA ZA OŠ GORENJA VAS - za nedoločen čas s polnim delovnim časom 12. 1 ŠOLSKI SVETOVALNI DELAVEC - DIPL. PSIHOLOG ALI PEDAGOG ZA OŠ GORENJA VAS - za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom 13. 1 TAJNICO - za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nastop dela 15. 8. 97 14. 1 RAČUNOVODSKI DELAVEC - za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nastop dela 15. 8. 97 15. 2 ČISTILKI - za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nastop dela 1. 9. 97 Pogoji: Za delovna mesta od zap. št. 1 do 11. visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri. Za del. mesta pod št. 13. srednja in 14. višja ali srednja šola ustrezne smeri. Nastop dela za delovna mesta od 1. do 12. je 1. 9. 1997. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 8 dni na naslov-OSNOVNA ŠOLA GORENJA VAS, "Za razpis", Trata 40, 4224 Gorenja vas. Kandidati bodo o izbiri'obveščeni v zakonitem roku. MALI OGLASI GORENJSKI GLAS+TA ODISEJ NAGRAJUJETA VSE S kuponom, ki ga lahko pošljete na TA Odisej, Maistrov trg 2,4000 Kranj ali vržete v njihovo KOLO SREČE, ki stoji pred agencijo, pridobite 5 % POPUST za katerekoli počitnice iz njihovega kataloga MOJE POLETJE. Pravilni odgovor na spodnje vprašanje (odgovor lahko najdete v katalogu MOJE POLETJE) pa vam prinaša možnost, da prejmete SUPER NAGRADO: 7 dni počitnic v Tuniziji z letalom. Žrebanje bo 21.6. Vprašanje: Nastejte tri dalmatinske otoke: i. x. Priimek in ime:....................................................... Naslov: LOKATV LOKATV LOKATA/ LOKATV LOKATV LOŠKI VRISK LOŠKI VRISK LOŠKI Oddaja, ki predstavlja narodnozabavne ansamble, zanimivosti iz tega glasbenega sveta in ljudi, bo tokrat LJUDSKO OBARVANA. Voditeljica JANKA ŠUŠTAR bo s pomočjo organizatorja MARETA MOHORIČA v studiu gostila FOLKLORNO SKUPINO TEHNIK ŠKOFJA LOKA. Nagradno vprašanje pa se tokrat glasi: KOLIKO SPLETOV PLESOV PLEŠE FOLKLORNA SKUPINA TEHNIK ŠK. LOKA? a) 5 b)8 c) 10 Dopisnice s kupončki pošljite najkasneje do Četrtka, 22. maja 1997, na naslov LOKATV p.p. 114 Škofja Loka. Kompletna zidarska dela in adaptacije, tlakovanje dvorišč in zidanje škarp, opravljamo hitro in kvalitetno. «061/817-727 12277 Sprejmemo vsa ZIDARSKA DELA. popravljamo strehe. Oder imamo svoj 0 325-594 12306 Priprava dvorišč, polaganje robnikov in tlakovanje. «221-832 po 19. uri 12313 Polagajnje keramike, marmorja, naravnega kamna in porfide. Izdelava umetnega kamna. Tel.: 061/812-721 stanovanja Prodamo garsonjero v Šk. Loki v izmeri 26 m2. opremljena -bela tehnika vsi priključki, starost 20 let. Cena po dogovoru. PIA NEPREMIČ-NINE, 623-117, 622-318_si« Prodamo 2,5 ss z atrijem v šk. Loki Frankovo nas., nova kuhinja z belo tehniko, vsi priključki. Vseljivo julija 97. PIA NEPREMIČNINE, 622-318. 623-117_6877 Prodamo dvosobno stanovnje škofja Loka Gorenja vas, 56,50 m2, vsi priključki. Prodajna cena 75000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_rsa4 šk. Loka - Podlubnlk : prodamo 3 ss stanovanje v Izmeri 75 m2, vsi priključki MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. PIA NEPREMIČNINE «622-318 in 623-117 sese Prodamo 2 ss v škofji Loki, v izmeri 70 m2, etažna centralna, tel. 2. nad., renovirano, 2 klati, drvarnico, 10 m2 vrta. Prodajna cena 85000 DEM PIA NEPREMIČNINE 622-318, 623-117 10377_ Prodam v Kranju atrijsko stanovanje na Planini 3, 91 m2 z lastnim vhodom, 2 as 85 m2 na Planini, 2 ss 66 m2 pri sodišču. K 3 KERN, 221-353, 222-566 in fax 221-785 10696__ Na Jesenicah 2 ss 64 m2, plačilo po obrokih (30.000 DEM takoj, ostalo po dogovoru), v Tržiču 3 ss 79 m2 na Deteljici. K 3 KERN d.o.o., 221-353. 222 566 in fax 221-785_ioeae Kupim manjši del hiše oz. stanovanje v stanovanjski hiši z vrtom. Nudim terapevtsko pomoč. «634-622 _iom* Prodamo PIRAN, 3 ss na Tartinije-vem trgu v 1. nadstropju. K3 KERN do o «221-353.'222-566 in fax 221- 785__]^ Prodamo v Kranju - na Zlatem Pol|u 2 ss 48 m2 v pritličju, cena 76 000 DEM. K3 KERN d.o.o «221-353. 222- 566 in fax 221-785_iiwa Prodamo v Radovljici 2 ss stano-vanle, 50 m2 v 2. nadstropju z vrtom, cena 75 000 DEM. K3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 In fax 221-785 11247 Prodamo: v Kranju - 3 ss na Planini v 5 nadstr.. 2 ss, 62 m2 na Drulovkl. 2.5 ss 68 m2 na Planini, na Zlatom Poliu mansardno stanovanje, 77 m2 po 1300 DEM/m2. K3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 in fax 221-785 Prodamo v Kranju - 2 ss, 54 m2 na Kebetovi v 3. nadstr., po 1600 DEM/ m2, 2 ss , 52 m2 na Valjavčevi v 3. nadstr., po 1500 DEM/m2. K 3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 n fax 221- 785_11249 Prodamo 3 ss, 80 m2 na Gorenjske- Ža odreda v 3 nadstr., cena 140 000 lEM. K 3 KERN d.o.o. «221-353, 222- 566 in fax 221-785 11252 PRODAMO: 3 ss stanovanje v Tržiču, CK, 84 m2, 2 balkona - ZELO UGODNO, 3 ss stanovanje v Podlub-niku, Šk. Loka, 75 m2, CK, 2 ss, komfortno, Planina 3, 63 m2, 3 ss, obnovljeno, 68 m2, na Zlatem Polju, 1 ss, 44 m2, Planina 1, 2 ss, komfortno novo stanovanje, 42 m2 v Tržiču ali zamenjamo za manjše v Kranju. MANDAT «22-44-77 H414 ODDAMO; 2 ss komfortno, lepo opremljeno stanovanje v centru Kranja, 4 ss luksuzno, opremljeno podstrešno stanovanje v Kranju. MANDAT «22-44-77_11417 ŠENČUR 1ss 44 m2, 1700 DEM/m2, PRODAMO Kranj Planina II, 2 ss/V, 78 m2, 1500 DEM/m2. PRODAMO KRANJ Planina I, 2 ss/IV, 65 m2, 95000 DEM, Kranj Planina II 3 ss/XII, 85 m2. 2 balkona, 123000 DEM DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/650-123 usee PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss 70 m2/VII, 130.000 DEM, PRODAMO KRANJ Planina I, atrijsko, 92 m2, 136.000 DEM, KRANJ Stražišče 3 ss, 60 m2/l, etažna CK, tel. garaža, 1300 DEM/m2, PRODAMO ŠKOFJA LOKA atrijsko novo 2,5 ss, 70 m2, 40 m2 atrija, 140.000 DEM, PRODAMO RADOVLJICA okolica: novo sončno 2ss, 70 m2, 2000 DEM/m2, PRODAMO RADOVUAICA 2 ss, 50 m2/IV, CK. tel., 82000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11569 KUPIMO KRANJ, LESCE, RADOVLJICA, GARSONJERO ali starejše stanovanje. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00. 0609/650-123 11570 ODDAMO ŠENČUR novo poslovno stanovanjsko hišo, cena po dogovoru, ODDAMO KRANJ 1 ss, 20 m2, opremljeno, tel., 350 DEM/mes, letno predplačilo, KRANJ šorlijevo nas. 3 ss, 75 m2/l., opremljeno, 700 DEM/ mes. RADOVLJICA 2 ss, 50 m2, 500 DEM/mes, poli. predplačilo. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/ 650-123 11571 NAJAMEMO KRANJ 1 ss, neopremljeno za samsko osebo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 11572 Prodamo 2 ss stanovanje v Kranju, v izmeri 55 m2, vsi priključki, adaptirano, staro 20 let. Cena 86 000 DEM. PIA NEPREMIČNINE «622-318. 623-117 12084 Prodamo 4 ss stanovanje - duplex, v Izmeri 120 m2, Šk Loka - Frankovo nas. Cena 1600 DEM/m2. PIA NE PREMIČNINE «622-318 in 623-117 12066 Menjamo 1 ss stanovanje za garsonjero z doplačilom, šk. Loka -Frankovo n., 36.80 m2. Cena 70 000 DEM. PIA NEPREMIČNINE »622-318 in 623-117 12057 Prodam 3 ss v Podlubnlku, ugodno. »621-224 12106 delniška družba Šentjur V naselju Planina III, Ul. Janka Puclja 7 Za popolni piknik ni potrebno veliko, le nekaj sonca, neokrnjene narave, dobra družba in... YURIJEVE MESNE DOBROTE Posebna ponudba v mesecu maju: Vse vrste svežega mesa nudimo po diskontnih cenah. Delniška družba JURMES iz Šentjurja vam v svoji poslovalnici v Kranju nudi kvalitetno meso živine kozjanskih rejcev in okusne mesne izdelke po ugodnih cenah: • junčje stegno brez kosti.............. 880,00 SIT za kg • svinjski kare................................. 763,30 SIT za kg • masa za ćevapčiće .................... 650,00 SIT za kg Želimo vam obilo kulinaričnih užitkov! mrijcve mcsiic tloLrbtt' GARSONJERO V 26 M2 PRODAM V CENTRU Radovljice. O714-902n747 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 60 m2/lll, 95000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11933 Prodamo 3 ss v 1. nad. v Šorlijevem nas., cena 130.000 DEM, 2 ss50 mj2 v 6. nad. na Planini II, ceba 74599 DENm 2 ss 67 m2 na Planini I v 2. nad., cena 99200 DEM, 3 ss 85 m2 v 5. nad. na Planini, cena 125.000 DEM. K 3 KERN, 222-917, 221-353, 221-785 12039 Menjava 2 2 ss z dvema kabinetoma v pritličju na Planini-menjamo za 2 ss, tudi v pritličju z doplačilom. Prodamo v Radovljici 2 ss 50m2, v 2. nadstropju z vrtom, cena 75000 DEM. K 3 KERN, 222-917, 221-353, 221-785 12040 JESENICE prodamo 2,5 ss v hiši, 64 m2, 100 m2 zemlje, klet, garaža, 65000 DEM. Prodamo ali zamenjamo komfortno 3 ss za starejšo hišo, sončna lega, 72 m2. Cena po dogovoru. NOVAK NEON, D.O.O., Jesenice, tel.fax 862-877 12166 JESENICE nasproti železniške postaje, 3 ss, 74 m2, cena po dogovoru. NOVAK NEON.d.o.o. Jesenice, 862- 877 12167 Takoj vzamemo v najem stanovanja na Jesenicah ali okolici za že znane najemnike. NOVAK NEON.d.o.o. Jesenice, 862-877 12173 ZLATO POLJE - oddamo opremljeno trisobno stanovanje za 700 DEM/ mesečno. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 12217 KRANJ najamemo GARSONJERO, ENOSOBNO ali večje STANOVANJE, opremljeno ali neopreml|eno. lahko s predplačilom. Najemodajalec nima agencijskih stroškov. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 1221a JESENICE Javornik 1 ss v hiši 48,71 m2 sončna lega, obnovljeno, CK, tel. za 50.000 DEM. POSING, 863-150 12244 Kranj Šorlijevo naselje prodamo 3 ss 73 m2, vsi priključki, cena 122.000 DEM. POSING, 224-210 12245 Škofja Loka Frankovo nas. prodamo 1 ss 37,60 m2, komfortno z atrijem za 73000 DEM. POSING, 224-210 12247 KRANJ PLANINA I prodamo 2 ss 60 m2, komfortno za 95000 DEM. POSING, 222-076 12248 KRANJ ZLATO POLJE prodamo 1 ss 37 m2, komfortno za 63000 DEM in 2 ss 48 m2, nizek blok za 70.000 DEM. POSING, 222-076 12249 KRANJ VAUAVČEVA prodamo 3 ss 75 m2, vzdrževano za 105.000 DEM. POSING, 224-210 12250 KRANJ Planina III prodamo 4 ss 118 m2, komfortno z samostojnim vhodom, dvema atrijema, stanovanje je povezano s kletjo za 177.000 DEM. POSING, 222-076 12251 Kranj Planina II prodamo 3 ss 84 m2, komfortno, dva blakona za 123000 DEM. POSING, 224 210 12252 KRANJ ul. Gorenjskega odreda prodamo 4 ss 93 m2, komfortno takoj vseljivo za 135000 DEM. POSING, 222-076 12253 JESENICE TITOVA prodamo 3 ss 61 m2 II. nad., obnovljeno, komfortno za 61000 DEM in 2 ss 50 m2, vsi priključki, balkon, nizek blok, za 60.000 DEM. POSING. 863-150 12255 JESENICE PLAVŽ prodamo 3 ss v hiši 66 m2, I. nads., vrt, garaža za 60.000 DEM. POSING. 863-150 12256 Prodamo KRANJ - 2.5 ss v 3. nadstropju na Planini, cena 135 000 DEM, KRANJ - 1 ss 40 2, cena 70 000 DEM, Bled - alpski bloki apartma z balkonom v 4. nadstr., cena 58 000 DEM. K3 KERN d.o.o. »221-353, 222-566 in fax 221-785 12261 Dvosobno STANOVANJE CK, CATV, Bistrica pri Tržiču, prodam. »50-406 12282 V najem oddam 1 ss s kabinetom ( Vodovodni stolp). »212-070 122M STANOVANJA PRODAMO Šorlijevo nas. lepo 3 ss, obnovljeno, 70 m2/IX, 119.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 12319 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE MAMO ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE! DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650-123 12330 mi^mi obutim tel: 064/24 21 21 , r M KRANJ Šuceva 27 e'©/bn/ * Šk.Loka tel: 064/62 33 97 3.1cn *6 0rf BREZVRVIĆNI TELEFONI, ™ 00 b W GSM, CENTRALE, MONTAŽE, r**Po ZAŠČITE, ISDN, TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR VODOVODNI STOLP prijetna okoli ca, prodamo TROSOBNO stano vanje 65 m2, maximalno vzdrževano, 110.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS. 267-535 12219 ZLATO POLJE prodamo trisobno stanovanje 62 m2, IV. nadstropie, obnovljeno, CK, tel, 105.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 12230 KRANJ PLANINA I prodamo DVOSOBNO STANOVANJE 65 m2, VII. nadstropje, komfortno, takoj vsel|ivo, vzhodna lega, velik balkon, 95000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 12221 BLED prodamo kompletno opremi leno. KOMFORTNO, TAKOJ VSELJIVO stanovanje za 80.000 DEM NEPREMIČNINE OZIRIS, 267 536 12222 Prodamo 3 sobno stanovanje v centru Kranjske gore, v Izmeri 65 m2, tel .priključek, etažna CK. olje, 2 veliki kleti, stanovanje renovirano, mirna In sončna lokacija, cena 138 000 DEM. PIA 863-145 1222« Prodamo 2 sa 61 m2 na mirni lokaciji v Kranjski gori za 128.000 DEM. PIA 863-145 KRANJ Planina II prodamo 2 sa 68 m2, 2. nads. vsi priključki, cena 105.000DEM. POSING. 224-210i2239 ŠKOFJA LOKA Podlubnlk prodamo 3 sa 75 m2. Val prlkl|učkl, cena 116.000 DEM POSING. 224-210 12240 RADOVLJICA center prodamo en-osobno stan 40 m2. staro 7 let, balkon, komfortno za 1900 DEM/m2 In 2 ss 54.12 m2, staro 14 let. komfortno za 1660 DbM/m2. POSING. 863 150 12241 KRANJ Planina III prodamo enosob-no stanovanjo Nove|Se, 1. nadstr, 43 m2. Takol vsel|lvo, cena /9000 DEM POSING, 222 0/6 12242 KRANJ DRULOVKA prodamo 2 ss 62 m2 I. nadst tnkoj vseljivo. cena 105 000 DEM. POSING. 222-0/6 V Kranjski Gori PRODAMO 3S stanovanje v pritličju nizkega bloka. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V RADOVLJICI PRODAMO 3S stanovanje v prvem nadstropju novejšega bloka, 77 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V FRANKOVEM NASELJU PRODAMO 1S stanovanje v pritličju, z atrijem. 37 m2, In v drugem nad stropju. 45 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V PODLUBNIKU PRODAMO lepo ohranjeno 3S stanovanje, 75 m2, delno opremljeno, za 116.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini I PRODAMO več 2S stanovanj, od 55 m2 do 65 m2, v cenovnem razredu od 85.000 DEM do 100.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. Na Planini lil PRODAMO 1S stanovanja v prvem nadstropju, cena 79.000 DEM In 2S stanovanje v drugem nadstropju. 63 m2, cena 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Za zdravstvenim domom v Kranju PRODAMO 3S stanovanje. SVET NEPREMIČNINE. 330-112 V Drulovkl prodamo pritlično 2 S stanovanje. 66 m2. z atrijem, In 3S mansardno stanovanja, 86 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Bistrici pri Tržiču prodamo 3S stanovanja v 1. nadstropju. 80 m2, dvigalo. CK. balkon, cena po dogovoru In 3S stanovanje v nizkem bloku, 73 m2 za 95.000 DEM. SVIT NI PRt MIČNINE, 330-112. varstvo če potrebu|«to varstvo za svojega otroka pokličite »320-039 10732 Iščemo osebo za varstvo dve letno deklice nn našem domu blizu Tržiča. »5/ 258 liti} vozila deli Prodam FIČOTA za rezervne d»g »310-615 121» vozila Odkup, prodaja, prepis vozil, može" kredit. AVTO AS.d.o.o., Polica W Naklem, »471-340 ali 312-255^ Odkup, prodaja vozil ter možnj| menjava staro za staro. ADH"* AVTO, »634-148 in 0609/632-577 3525______, ODKUP-PRODAJA, MENJAJ STARO ZA STARO TER PRENp* LASTNIŠTVA. »325-981, 041 660;, 283__*2! Prodam VW HROŠČ 1200, l«tj* 1975, potreben manjšega poprav"3, »326-657___1^ NAKUPOVALNI IZLET v Italije in n* Madžarsko vsak teden. »491-442 "m__^~> GOLF D i. 88, prodam. »714-902* MITSUBISHI ECLIPSE TURBO, 2& PS. I. 91/4, 88000 km, servisiraj veliko dodatne opreme, lepo °nr*I jen, prodam. »0609/644-991 MITSUBISHI SPACE RUNNER 2-V 93/4, prva lastnica, 43000 rrw servisiran, veliko dodatne oprer^f lepo ohranjen, prodam. »061/7'^ RDS S Ti Rl O RADIO SORA MA VALOVIH SORE Prodam VW JETTA D. 715 ali 0609/618-417 85 «421^ 11** Prodam BX 1.6 TRS, rdeče t>arv • reg. do 3/98, garažiran, rodno sey slran, cena 6500 DEM »710-7»' 12100 ^* Prodam JUGO FLORIDO, ]• H prevoženih 75000 km, reg. do 97, črne barve »861-532 __J>» Prodam R 19, t. 93. rog do 98 ' 442___JL^ FORD ESCORT 1.8 D, letnik I**) prodam. «62? 5/8, popoldan^" Prodam ZASTAVO 101 GTL, - 85. «/40-153 J>- ---latniK Prodam OPEL KADETI 1.4 1989. reg. do 10.1.98. «421 12126 GOLF JGL, letnik 1980, rocj ^ 97, cena po dogovoru. 086305' 12126__——^k Z 101 I. 85, cona 1100 DEM, jU3d 55 I. 87, cena 1400 DEM fBnA'J 12127 Prodam Z 128, letnik 1986, ug« «634 002 Prodam GOIF JXD, I 9\u,f^ Uiiv.. rou do / ') M V-V.' ' 101 ^ 12132 _______ ---TnA^ Prodam GOLF I. 81. reg. o° ^ •55-148. po 20.uri Prodam GOLF dlosel, I. 84/A2,|opO 170 000 km, cena 3700 DEM. ^ ohranjen «83-469 ____+ ----g v, Prodam AX 1.1 TRE. •■ %.i9? metalno siv. 100.000 km »4JI 12136 _____-| Prodam ŠKODO FAVORIT Glfa 93. rdeča, 7000 DEM. rog do ^ «731 620, 061/1375-195, pO 10' I M II INA 1 B RT rn.tl.iH*« rdeče barva, stara ^ HVUNDAI PONY 1 5 GLS, sive barve, 5 V. I 90. ŠKODA f*$0 IT 138 L, bele barva. 1.91/92. J , jj, 45 KORAL, vinsko rdeče D*(r' ugodno prodam. «863 4jo. GflNTflR BralovPmprOtn* 10. NAKLU Tel /fax064»471-035 PRODAM IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TIR & AVIOMOBIISKIH BIA/IKIV ~ LSKIH C^-fctf JUGO 45, 1.87, bele barve, 88 000 km prodam. O330-288 Mitsubishi colt i. 84, iso.ooo l^reg. do 3/98, rdeč. «326-514 — prodam R 5,1.92, reg. celo leto, lepo glnfrfl. ©53-659 12155 Prodam R 5 CAMPUS, I.90, metal-"°s sive barve, 5 V, garažiran, redno j^rvisiran, cena po dogovoru. E221-731 ali 461-633 12156 J"?RD SIERRA 1.6, 1.82, ugodno [J^^a^-tt 801-235 12163 ^0LF |, |. 79/8O, lepo ohranjen. •431-350 12176 ALFO 155 1.8 TS, letnik 1993, 50000 i - ~ i .o i o, lei ieL0c"'cno ohranjeno, prodam za I!ggP_DEM. O325-880 12177 ,prodam LADA KARAVAN 1500, ^n'k 1993, garažiran. »312-323, i^dan 12178 ,Pr0dam JUGO 45, I. 89, manjen. O874-160 dobro 12181 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL.:064IM-965 Prod »»685- arn FIAT TIPO 1.6, letnik 1993. 238 HROSČ 1200 J letnik 1973, prva c«r! ci'a 76> re9- d0 novembra 97, ^JJO dogovoru. 0688-738 12198 |U§?aS° Prodamo: R 5 CAMPUS 3 v ii p' Skoda favorit 135 l i. 92, rno* 164 v 6 1 93 Za vsa vozi,a $eiv n kredit Drez Pol°9a- Vozila so 5?,ls'rana. Informacije po »422-<^RENAULT Preža Cerklje 12200 r^am JUGO KORAL 55, I. 89/11, ^- cena zelo ugodna. 0621-344 uri 122,o lqr°dam SUZUKI BALENO 1.6 GLX, Ji Dole barve, cena 22 000 DEM. *^504 12214 rW.6 GL, 91, metalik rdeča. laMniw8 'eto- čredno ohranjen, prvi I. 89, rdeče barve, »332 178 cena 12216 »041-662-698 -.VADa.d.O.O. AVTOINTEX proda " AUDI 100 2.8 A VAN T fii ^«r0 1. 92 p0RD p sibRRA 2J Sodno Prvi lastnik. »325-497 r0dar ani,„^° Z 1°1 GTL 55, 1.87. "n|ena- »76-453 12265 JXB, '3t,d° 10 GOL? Prvi la«^0, lotnik 89/9°- bela barvo' V»431 'n,k. lepo ohranjen, prodam. JjfSoOu!?*0 89/1?. reg. 97/12, ^J?8 UKm, prodam »325-160 »Mu barv»- r* MNS Računalništvo in telekomunikacije Planina 3, 4000 Kranj Tel.: 064/330-128, fax: 064/330-128 Podjetje za računalništvo in telekomunikacijo, d.o.o., Kranj Zaposlimo PROGRAMERJA za razvoj programske opreme v VVindovvs 95 in Windows NT okoljih z izkušnjami pri programiranju v Visual Basicu in/ali Visual C++. - Zaželeno je poznavanje TCP/IP komunikacije in relacijskih baz podatkov. Aktivno znanje angleščine je obvezno. Delo je za nedoločen čas. Prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v roku 15 dni na naslov: MNS Računalništvo in telekomunikacije, d.o.o., Kranj, Planina 3,* 4000 Kranj. Iščem delo v frizerskem salonu ali v trgovini. Možnost prekvalifikacije. »56-090 12153 Zaposlimo SAMOSTOJNEGA POLAGALCA (PARKETARJA) z večletno prakso in izpitom B kat. »0609/638-725, 324-943 12158 Za delo na žagi redno zaposlimo več NK ali PK delavcev in enega KV delavca ali tehnika lesne stroke. Prijave na naslov: POLES d.o.o., Smoleva 2, 4228 Železniki 12162 FERRUM CAFFE zaposli NATAKAR-JA-ico za pomoč v strežbi. OD po dogovoru. »0609/628-949, 649-244 12307 Prodam KRAVO simentalko brejo 9 mesecev. »422-143 12207 Prodam TELIČKO simentalko staro 11 dni. »731-664 12212 Podarimo mlade prijazne MUCKE. »324-457 12264 Prodam 3 TELETA simentalce po 120 kg in 3 TELICE stare dno leto za nadaljno rejo ali zakol. Mrak, Mlaška c. 72, Mlaka Kranj 12275 Prodam PUJSKE stare 10 tednov. »403-188,403-189 12287 Prodam en teden staro TELIČKO mešanko, simentalka-limuzinka. »061-627-502 12291 Prodam BIKCA simentalca, starega en mesec. Cena po dogovoru. »51- 047 12308 Prodam ŽREBICO Haflinger staro eno leto. »64-266 12316 Prodam KOKOŠI v 10. mesecu nesnosti, talna reja, cena 300 SIT. Možna dostava. »64-226 12322 Prodam 10 dni staro TELiČKO simentalko. »59-040 12323 ŽIVALI FIAT REGATA 100 S, I. 86, GLISER 6 370 I. 81. AVTOGARANT 634-231 12298 Prodamo MERCEDES 208 D I. 92, OPEL KADETT 1.4 I. 90. AVTOGARANT 634-231 12299 Prodamo GOLF JXB, I. 87, GOLF JXD I. 87. AVTOGARANT 634-231 12300 Prodamo R 5 I. 93, R 4 I. 85, R 4 I. 87. AVTOGARANT 634-231 12301 Prodamo JUGO 55 KORAL I. 90. AVTOGARANT 634-231 12302 Prodamo RENAULT MEGAN 1.6 E I. 96. Avtogarant 634-231 12303 TV-VIDEO-AUDIO-H1-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA Cd) piomboi 8Shervwod SvvVf^ * G0LF JXD 1 -6 I.89, SUZUKI 8MwJ 3 Gl- 94. JETTA JX 87, 19 Tš I. 85. 87. R 9 TL I. 82, R VW TRAM«' K0MBI ZASTAVA 86, 88. Možnani 0RTER 251 1600 L 84 na krodit6n'ava s,aro za s,ar0> nakup irnamo v APrepisi vozi1, na zalo9' rePubiiir 1 Vozil za izvoz v DivSe Jugoslavije. «224-029 MAJUOODNEJŠI DOLBV SURnOUNDj PRO-LOGIC HtCElVEH RV-40S0R 3x BOW IN 2x Ž2W (DIN) Prodam HYUNDAI PONY Prevn]J1u90, avtomatsko zapiranje. 0araii>an - 000 km'reg do 11-/97 IN KOMPLET PETIH ZVOČNIKOV S SUBWOOFERJEM SP-1W (2x l ?OV», 1x50W In 2x50W) PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONV VtOEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 ZAPOSLITVE UKVARJAMO SE S PREDSTAVLJANJEM, REKLAMIRANJEM IN ZBIRANJEM NAROČIL ŽELJNIM ZASLUŽKA IN USPEHA BOMO POSREDOVALI INFORMACIJE NA TELEFON 634-064, 56-105 IN 0609/ 637-492 8926 Zaposlimo 10/ KUHARJA-ICO, za-željena več letna praksa. » 64-255 10486 IŠČEMO ZASTOPNIKE ZA PRODAJO MEDICINSKIH APARATOV. MOŽNA REDNA ZAPOSLITEV. »55-446, 50-274 11851 Sprejmem delo: čiščenje poslovnih prostorov, lokalov ali stanovanj. »223-197 11941 Če ste ostali brez zaposlitve vam mi nudimo redno zaposlitev. Pokličite v kolikor vas ne moti terensko delo. »0609/645-186 11988 Zaposlimo dobro PRODAJALKO za redno delo v živilski trgovini. »225- 034 12038 Komunikativni sposobni akviziterji -javite se na »226-394 po 20 uri 12069 Idealno delo za mljaše upokojenke, ni akviziterstvo. »718-465, od 9. do 15. ure 12108 Dekle dobi redno delo v strežbi. Prevoz obvezen. »310-155 12111 KOMERCIALIST na področju terenske prodaje dobi redno ali pogodbeno. «04 1 665 741 12112 Iščem delo ŠOFERJA C kat., honorarno ali pogodbeno. «53-349 popoldan . 12119 Zaposlimo dekle za strežbo. CC BAR. Britof pri Kranju «061/877-560, 0609/636-818 12141 TAKOJ ZAPOSLIMO več KV ali PKV pleskarjev in mizarjev. «245-340 Iščemo KUHARJA za nedoločen čas. «622-270 12152 Prodam TELICO brejo 8 mesecev. «061/612-575, po 20. uri neee Prodam PSIČKO in PSA, pasme BRAK JAZBEČAR, jelenje rdeča, cepljena in tetovirana, stara 9 tednov. «622-492 11816 KOKOŠI za zakol ali za nadaljno rejo prodam. Oman, Zminec 12, »621- 475 11825 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. »682-745 12102 Kupim bikca simentalca, starega 7 dni. »738-054 12117 JAGNJETINO domačo prodam. »441-146 12118 Prodam KRAVO s teličkom in telico. »061/740-075 12120 Zbiramo naročila za mlado domače piščančje meso. »422-638, popoldan 12124 Prodam dva meseca staro rjavo KOZICO od dobre mlekarice. »620-981 12143 LABRADORCE odlično leglo, ugodno prodam. »311-471 12145 Prodam breji TELICI in KRAVO simentalko. »682-694 12146 Prodam 14 dni starega BIKCA. Urbanček, Velesovo 14 12149 Prodam PIŠČANCE za dopitanje ali zakol. »421-668_12157 TELICI simentalki prodam. Ena breja, druga za zakol. »57-96312165 Prodam dve telici simentalki eno loto, 18 mesecev. »718-641 12197 OSMRTNICA V 76. letu starosti je umrla MILKA KALAN roj. VIDIC, iz LJUBNEGA 54 Žara drage pokojne bo danes od 8. ure dalje v domači hiši. Pogreb bo jutri, v sredo, 21. maja, ob 17. uri izpred domače hiše. VSI NJENI V SPOMIN Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še iiviš, ne mine ura, dan, ne noč, da ne bi bil z nami Ti navzoč. 21. maja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, očka, ata, tast, brat in stric ANTON JANKOVEC iz Škofje Loke Hvala vsem, ki se ga na kakršenkoli način spominjate. Žena Nežka v imenu vsega sorodstva letnik 1988, ohranjen, prodam »66-701 Prodam R 4 letnik 1988, reg. celo lato. »311-279 1231? Prodam Z 128 SKALA 55, lotnik 1989, cena 2400 DEM. »725-693 12314 Prodam GOLF, letnik 1988. 087 1411 12316 1.4, letnik 1990. cena 7600 DEM. 12260 JU^~ 190(1 DeL*^1' lotnik 11/88. cona «^_utM. »624 941 Prod"""" d°Saoh?^EL ASCONO 1.6 S. I. 84, »H3-948 1?2M £° do 2/q„ SLD, I. 93, 108000 km. patike nr, nove univerzalne pnev-°EM tt;70a '••tnlca, cer- ™ p^-^lH90. 881-680 10200 12289 —[^GARANT 634-231 1*245 AVTOUARANI 634:231 |n9°oA'iS|»0 2 3E.I.92, BMW au AVTOGARANT 634-231 GARANT 634-231 ,2*7 SUZUKI BALENO 1.3 GL. I. 95, HYUNUAI PONY 15 GLS HB.I. 90, HYUNUAI PONY 1.3 LS HB, I. 91, HYUNDAI PONY 1.3 L, HB. 1.90. FORD FIESTA 1.8 D. I. 95. GOLF CL 1 4 .1 v, I 93. Prodamo tudi na kredit aH menjamo za cenejše vozilo. Poo blaščen servis In prodaja vozil Hyurj-dai in Suzuki Lušlna škofja Loka. 632-286 12324 PASSA! 1.6 C L VARIANT KARAVAN, I. 90, OPEL KADETT 1.7 D karvan, I 91, AUDI 80 16 kat, letnik 90, ŠKODA 136 L. letnik 1990, ZASTA VA 126 P, I. 88, ZASTAVA 128, I 90 Možna menjava aH nakup na bančni krodit Servis In prodala HYUNDAI m SUZUKI vozil LUŠINA Škofja Loka, »632 286 12326 ISUZU ASKA 2 0. 74 KW. 100 konj. I. 91. 70.000 km. rdeč, reg do 1/98. Vsa dodatna oprema razen ABS In AIR BAG. cena 7000 DEM «633- 085 12326 Prodam P 126, letnik 1986. registrir an do aprilu 88, cena 850 DtM «327 682 12329 JAVNI POZIV Na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, upravičenci JAVNO POZIVAJO prejšnje člane, pravne naslednike Vaške skupnosti Čabrače, da pristopijo k ponovni organiziranosti vaške skupnosti. Vaška skupnost Čabrače je ponovno vzpostavljena na podlagi sklenjenega sporazuma upravičencev o ponovni vzpostavitvi vaške skupnosti. Izraz volje k pristopu je podpis izjave, ki je na voljo do 24. maja pri upravičencu, spodaj navedenem. Čabrače, 14. maja 1997 Janez Rant V SPOMIN Vsaka nova pot je novo rojstvo novo jutro, ki v nov dan se dviga in prek mraku prestopi v noč, na ta neskončni prag pred ničem ali NOVIM ROJSTVOM 20. maja minevata 2 leti od tragične izgube ljube hčerke in sestre ANDREJE PAVLOVIČ Hvala vsem, ki se je spominjate, in obiskujete njen grob. Mami, očka, Tina ZAHVALA V 65. letu nas jc zapustil FLORUAN PURGAR iz Lesc Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Zupancu za prizadevno zdravljenje, gospodu župniku za lep pogrebni obred, cerkvenim pevcem za zapete žalostinke in Žagarievim za vsestransko pomoč. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste te težke trenutke delili z nami in nam stali ob strani. VSI NJEGOVI /,i čiščori|n poslovnih p'uMomv na območju Kranja, škofje Loko, Krope Iščemo delavke. Cenjene ponudbe posilite pod šifra: VESTNA IN POŠT-FNA__ sem 1718- 12205 Iščem delo v gostinstvu kvalificiran - kličite zvečer. 568_ Za pomoč v strežbi v gostilni ob vikendih iščomo dekle z izkušnjami. »43 1 26 7 12213 ZA SIROJNO VI /1 NJfc honorarno zaposlimo DELAVKO aH DELAVCA v popoldanskimi času Roloro Oblak d 0.0., Zasavska 60 a, Kranj «332- 3/7 12234 Honorarno zaposlimo deklo za delo v strežbi. «422-341 1227J V SPOMIN /Vfi TAKO! Kričim v to brezodmevno goro časa, v ta naš nedeljski brezodmevni vikend. NE TAKO! in čutim, da je to beseda, ki it hkrati rojstvo in smrt, potem nič drugega. pesnik s Krasa Ciril Zlobec 19. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek LADO BLAŽ1Č iz Škofje Loke Hvala vsem, ki sc ga spominjate in obiskujete njegov prezgodnji grob. ' *'. VSI NJEGOVI lim j KABELSKA TV UE^T] KAMNIK • DOMŽALE VC47V Maistrova 16, Kamnik A telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -*__ZADOVOLJNI BOSTE! ZADNJE NOVICE Minuli petek so v Frankfurtu podpisali pismo o nameni Sava se je odločila za Goodvear Predvidena je ustanovitev dveh družb, v obeh gumarski koncem Goodvear Akron iz Ohia. Kranj, 19. maja - Odločitev koncema Sava, d.d., Kranj bo imel večinski delež vodilni ameriški je naposled padla, kamor je bilo moč pričakovati že nekaj časa, se je kranjska Sava po izteku pogodbe s Sem-peritom oziroma Continen-talom odločila za novega poslovnega partnerja. V petek, 16. maja, je namreč v Frankfurtu podpisala pogodbo z ameriškim gumarskim koncernom The Goodvear Tire and Rubber Companv iz Akrona v Ohiu. Dokument predvideva ustanovitev dveh novih družb z omejeno odgovornostjo, prvo za proizvodnjo in prodajo avtopnevmatik.v kateri bo Goodvear prevzel 60-odstotni poslovni delež, drugo pa za proizvodnjo in prodajo gume-notehničnih izdelkov (pogonskih elementov, zračnih vzmeti in avtomobilskih cevi), v kateri bo imel Goodvear 75-odstotni poslovni delež. Novico sta danes oba partnerja objavila hkrati in istočasno. Predsednik uprave Janez Bohorič je ob tem dejal, da je pismo o nameri rezultat več kot dveletnih prizadevanj uprave, kolektiva, nadzornega sveta in institucionalnih delničarjev Save, da se ob izteku 25-letne pogodbe s Semperitom oziroma Continentalom in v času glo-balizacije gumarske industrije zagotovi Savi takšno mednarodno strateško povezavo, ki bo omogočala doseganje njenih temeljnih strateških ciljev. To pa so dolgoročna rast in kontinuiteta zaposlenosti na proizvodni lokaciji v Kranju, povečanje tržne vrednosti podjetja ter krepitev blagovne znamke Sava in s tem lastnem identitete ob svobodnem dostopu do vseh evropskih trgov z lastno marketinško in prodajno organizacijo. Goodvear je eden od treh globalnih gumarskih koncer-nov v svetu. Lani je vrednost njegove prodaje presegla 13 milijard ameriških dolarjev. Na vseh kontinentih Goodvear zaposluje več kot 100 tisoč sodelavcev. V 21. stoletje želi vstopiti kot najboljša gumarska firma na svetu in ohraniti ali še pridobiti prvo ali drugo mesto na vseh svojih tržiščih. Na področju avtopnevmatik bo vključitev Save v Goodvearovo evropsko strategijo pomembo prispevala k realizaciji tega cilja v Evropi, na področju izbranih gumeno tehničnih izdelkov pa gre za prvo strateško poslovno enoto v Evropi, ki bo služila podpori obstoječega kroga Goodvearovih kupcev predvsem v avtomobilski industriji. Sava je s tem napravila odločilni korak pri preoblikovanju iz uspešne regionalne firme v parnerja najboljšega Stavka železničarjev Bodo vlaki danes stali Kranj, 20. maja - Ker je sindikat železničarjev še vedno vztrajal pri pisnem dogovoru z vodstvom železnic, kateri vlaki naj bi vozili v času za danes napovedane desetdnevne stavke železničarjev, tudi za danes lahko pričakujemo ohromljen železniški promet. Kot so zagrozili železničarji, danes ne bo vozil noben vlak, če do dogovora z vodstvom Slovenskih železnic ne bo prišlo. Vodstvo železnic pa zatrjuje, da je dogovor nepotreben, ker o tem, kateri vlaki naj bi vozili, natančno določa sklep vlade. Vodstvo se je bilo pripravljeno pogovarjati samo o najbolj spornih tarifnih točkah kolektivne pogodbe. Ker pa se na pogovorih, ki so se začeli včeraj ob 15. uri in se do zaključka redakcije Še niso končali, obe strani dogovarjata o popolnoma različnih stvareh, lahko za danes spet pričakujemo ohromitev železniškega prometa. • M.A. Aprilske analize krvi Nekaj treznih, še več nakresanih Kranj, 20. maja - Gorenjski policisti so aprila zahtevali odvzem krvi za analizo za 34 udeležencev prometa. Rezultati ponovno potrjujejo, da za volan sedajo bodisi povsem trezni, ali pa krepko nakresani vozniki. Od 34 analiz jih je bilo trinajst negativnih. V treh vzorcih krvi je bilo od pol do enega grama alkohola na kilogram krvi, v petnajstih od enega do dva grama, v dveh od dva do tri, aprilski rekorder pa je 43-letni mopedist Franc M. iz Tržiča, ki so mu izmerili kar 3,36 grama alkohola. V dveh primerih so policisti zalotili tudi drogirana voznika, oba je omamil kanabis. • H. J. G.G. Kaj pa amandma? Med obiskom Gorenjskega glasa na Senici je občinski svetnik iz KS Senica poudaril, da je njegov projekt v občinskem svetu krajevna skupnost ne pa strankarstvo. Povedal pa je tudi, da so se na začetku borili za pravno osebnost krajevnih skupnosti. Odlok je le lep čas pripravljen, vendar pa se SKD bori proti njemu. Očitno je ocena, da je boljša preizkušena metoda zavlačevanja (utrujanja), kot pa nastop z amandmajem. bpfcapjggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel BinvINHKI (>,•*..«. T M. NMT • K»M rutp www mobilrl |i izmed globalnih gumarskih koncernov. Prodaja Save je lani znašala 245 milijonov ameriških dolarjev, od tega na področju avtopnevmatik 177 milijonov ameriških dolarjev, sava zaposluje približno 3.600 sodelavcev, od tega jih bo ob obeh joint venture dolgoročno zaposlenih približno 2 tisoč. V projektu Sava - Goodvear je v vseh fazah s strokovnimi nasveti pomagala mednarodna finančna korporacija IFC iz Washingto-na, ki je Savin dolgoletni finančni partner. Vse pogodbe bodo predvidoma sklenjene do sredine poletja ter predložene v potrditev nadzornemu svetu in skupščini delničarjev. Več bomo o tej pomembni odločitvi pisali v prihodnji številki. • M.V. VABIMO VAS NA PLES NEKDANJIH GIMNAZIJSKIH MATURANTOV ob 100-letnici zgraditve kranjske gimnazije, ki bo v petek, 30. 5. 1997, ob 20. uri na Gorenjskem sejmu PROGRAM: - pozdrav ravnatelja: mag. Franci ROZMAN - slavnostni govor: mag. Valentin PIVK - kulturni program: Sabira HAJ DAROVI Ć, Petar MILIC, Zoran PREDIN, Sašo HRIBAR - plesna skupina nekdanjih maturantov - igra ansambel Petra UGRINA - svečanost bo povezoval Rado ČASL V kulturnem programu bodo pod vodstvom prof. Nataše JERKOV1Ć nastopili tudi letošnji maturantje. Prodaja vstopnic samo v predprodaji v tajništvu Gimnazije Kranj, vsak delavnik od 9. do 16. ure. Cena vstopnice 6000 SIT. V ceno vstopnice je vključena tudi bogata hladno-topla bifejska postrežba, ter razne publikacije. Vsak udeleženec bo prejel jubilejni Zbornik ob stoletnici zgraditve kranjske gimnazije, redno gimnazijsko publikacijo in spisek svoje generacije. Sponzorji: MERKUR KRANJ, ŽIVILA KRANJ, KRKA NOVO MESTO, GORENJSKI SEJEM, GORENJSKI GLAS, OBČINA KRANJ, TISKARNA P0ŽGAJ, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, SKB, POŠTA, ISKRATEL, KANJA MEHANIZMI, INF0NET, L0N Gimnazijci, izkoristimo edinstveno priložnost, da se zopet srečamo' KRIMINAL Luskovčev morilec še neznan Kranj - Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal Simon Velički iz urada kriminalistične službe UJV Kranj, intenzivno raziskovanje umora Cirila Luskovca iz Srednje vasi pri Šenčurju šc vedno traja. Razloga za utemeljen sum, kdo je moril oziroma umor naročil, kriminalisti še nimajo. Zlasti okoličane, ki bi lahko pomagali osvetliti dejanje, prosijo, naj pokličejo "anonimni telefon" pri ministrstvu za notranje zadeve (080 12 00). Na vprašanje, kakšna usoda je doletela avtoprevoznika Ivana Grilca, ki naj bi sc že vrnil z vožnje v Belgijo, je Simon Velički odgovoril, da od Grilčevih sorodnikov niso prejeli nikakršnega obvestila o pogrešitvi oziroma zahteve za poizvedovanje. Govorice pravijo, da naj bi Grilca, ki je delal tudi za Hartmana iz Bitcnj, v tujini prijeli zaradi sumljivega tovora, uradnih potrditev ali zanikanj pa šc ni. Vlomi, tatvine Kranj • Za kriminalno dogajanje prejšnjega tedna so značilni predvsem vlomi in tatvine. Tako jc neznanec v noči z 11. na 12. maj vlomil v trgovino Moda in v menjalnico Aval na Bledu. Iz trgovine ni odnesel ničesar, v menjalnici pa jc "napadel" blagajno, vendar jc očitno preslab strokovnjak, da bi jo uspel odpreti, tako da jc vse ostalo lc pri poskusu velike tatvine. Neznanec, o katerem možje postave še zbirajo obvestila, je v menjalnici našel samo /a kakšne tri tisočake drobiža. Škofja Loka - 12. maja okrog treh zjutraj jc V. V, 32-letni državljan BIH, ki v Sloveniji ni niti prijavljen, niti zaposlen, s pomagačem vlomil v bife samopostrežne restavracije v Frankovcm naselju. Ukradel jc večjo količino cigaret različnih znamk, škodo cenijo na 74.000 tolarjev. Po kraji sta sc odpeljala proti Ljubljani, vendar jc eden od domačinov opazil nenavadno dogajanje in si zapisal registrsko številko inkriminiranega avtomobi- la. Naslednjega dne so kriminalisti V. V. prijel1 in ga pridržali, medtem ko sostorilca še iščejo- Radovljica - V noči s sobote na nedeljo J?, neznancem vlomil v avto golf, parkiran na GradnJ' kovi 83. Ukradel je zvočnik, vreden 18 tisočakov. Bled - V nedeljo okrog petih popoldne pa P neznanec na parkirišču trgovskega centra na BW vlomil v jugo 55 koral. OdneseLje avtoradio phj*** škofja Loka - Svoje vrste blago pa je zanima' vlomilca, kije med 8. in 12. majem obiskal hišo n Suhi 22 pn Škofji Loki. Odnesel je 25 litrov žganj* lesen križ in starejšo stensko uro. Radovljica - V četrtek zvečer je neznane*1 skozi odklenjena vhodna vrata stopil v stan0 vanjsko hišo v Radovljici in odnesel žensk torbico s sedemnajstimi tisočaki gotov"1 ' potnim listom in kozmetiko. Obiskoval > dobil tudi odklenjen osebni avto fiat unon, Maistrovi, iz katerega jc nepridiprav ukrad denarnico s tremi tisočaki in izplačilno karti^ Škofja Loka - V petek, nekaj minUt.X poldnevu, je neznanec v bližini pokopah' Lipica razbil steklo na avtu ford fiesta & . zadnjega sedeža pograbil žensko torbico s P tisočaki in dokumenti. Radovedni cariniki ■ Ljubelj - Cariniki z jeseniške izpostave so petek ob šestih popoldne vzeli pod drobnog1 tovor 47-lctnega R. S. iz Ljubljane, ki se je n$ mejni prehod Ljubelj pripeljal iz Avstrije^ kombijem tovoto. Odkrili so pet tisoč kosov izdelavo nabojev različnih kalibrov. R. S ho drugič ovaden zaradi suma storitve kazni^ dejanja nedovoljene proizvodnje in promc'fl orožjem. • H. J. Ribe so se zadušile J Bohinjska Bistrica, 19. maja Okrog 1 iladic f. cdn> kilogramov 15 centimetrov dolgih ml točne zlatovščine je sredi minulega t( y poginilo v ribogojnici Zavoda za r'D'^V,r j< Bohinjski Bistrici. Do pogina je prillo, *?J| odpadni polivinil zamašil kanal s svežo. L • j vodo in so sc ribe zadušile. Škode je za okr P milijone tolarjev. • A. Ž. akcija televizije tele-tv kranj in gorenjskega glasa Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov: ....................................... Predlagatelj: Ime in priimek:.......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:....................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kran|, Nikole Tesla 2. Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zol«0* 1, 4000 Kranj a pripisom KAMERA PRESENEČENJA =?ADiO <3£R' STCREO SREDA 9.20 - PROTITOBACNI ZAKON 11