URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, sreda 20. septembra 1978 Cena 20 dinarjev Leto XXXV 1273. Na podlagi 256. člena Ustave SFRJ in 2. alinee 396. člena Ustave SRS, v zvezi z 19. členom zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1978 (Uradni^ list SRS, št. 24/77 in 4/78) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o kompenzaciji za meso juncev in junic v letu 1978 Odlok o kompenzaciji za meso juncev in junic v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 15/78) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: »ODLOK o kompenzaciji za meso juncev in junic v letu 1978 1. člen Organizacijam združenega dela in delovnim ljudem, ki samostojno opravljajo gospodarske dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, določenim s tem odlokom (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), se izplačuje od 20. julija do 31. decembra 1978 kompenzacija v znesku 5,60 dinarjev za kilogram prodanega svežega mesa juncev in junic. Kompenzacija iz prejšnjega odstavka se izplačuje za vse količine svežega mesa juncev in junic, ki ustreza kakovosti, predpisani v pravilniku o kakovosti mesa klavne živine, perutnine in divjadi (Uradni list SFRJ, št. 34/74). 2. člen Upravičenci so: 1.. temeljne organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prodajo mesg na drobno, za vse količine svežega mesa juncev in junic prodanega na drobno v svojih prodajalnah na območju SR Slovenije; 2. temeljne organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s klanjem živine (klavnice) in temeljne organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prodajo mesa na debelo, za vse količine svežega mesa juncev in junic, ki jih prodajo velikim potrošnikom na območju SR Slovenije (jugoslovanski armadi, zdravstvenim organizacijam, gostinskim organizacijam, društvom, ki se ukvarjajo z gostinsko gospodarsko dejavnostjo, zasebnim gostincem, šolam, dijaškim in študentskim domovom, menzam in drugim organizacijam družbene prehrane), oziroma jih prodajo v svojih Prodajalnah, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela; 3. delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno dejavnost mesarske stroke, za vse količine Prodanega svežega mesa juncev in junic. 3 3. člen Sredstva za kompenzacijo po tem odloku so zagotovljena v'proračunu SR Slovenije za leto 1978. 4. člen Upravičenci uveljavljajo kompenzacijo s tem, da vložijo zahtevo za izplačilo kompenzacije pri Službi družbenega knjigovodstva. Zahtevi za izplačilo kompenzacije je treba priložiti: 1. a) fakturo o nakupu mesa za upravičence iz 1. točke 2. člena tega odloka; b) fakturo o prodaji mesa ali dokument o dobavi mesa svoji prodajalni za upravičence iz 2. točke 2. člena tega odloka; c) fakturo o nakupu mesa ali živine za upravičence iz 3. točke 2. člena tega odloka; 2. obračun kompenzacije na predpisanem obrazcu, ki je objavljen s tem odlokom in je njegov sestavni del; 3. potrdilo upravičenca s podpisi pooblaščenih delavcev, da je bilo meso, za katerega se zahteva kompenzacija, prodano neposredrio velikim potrošnikom iz 2. točke 2. člena tega odloka ali končnim porabnikom, oziroma da ni bilo prodano drugi temeljni organizaciji združenega dela ali vrnjeno iz prodaje na drobno. 5. člen Ko Služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da je v zahtevi za kompenzacijo kompenzacija pravilno obračunana in priložena dokumentacija v redu, pošlje ta zahtevek Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, ki odredi izplačilo v breme računa: Izvrševanje proračuna SR Slovenije, Ljubljana, št. 50100-630-10014. 6. člen Če so zahtevi za kompenzacijo priložene . listine v prepisu, morajo imeti prepisi žig upravičenca kompenzacije. Izvirne listine je treba predložiti na vpogled. Služba družbenega knjigovodstva mora navesti na vsaki izvirni listini iz prejšnjega odstavka, ki je predložena na vpogled, da je bila kompenzacija izplačana. 7. člen Upravičenec lahko vloži zahtevo za izplačilo kompenzacije najmanj za enomesečno obdobje. 8. člen Upravičenec lahko uveljavlja kompenzacijo po tem odloku najpozneje do 31. januarja 1979. 9. člen Republiški komite za tržišče in cene predpiše navodila o načinu uveljavljanja kompenzacije po delovnih ljudeh iz 3. točke 2. člena tega odloka. Poleg navodil iz prejšnjega odstavka lahko Republiški komite za tržišče in cene izda tudi navodila za izvajanje drugih določb tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.« St. 426-2/78 Ljubljana, 4. septembra 1978. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1. r. Obrazec OK 'Obračun kompenzacije Naziv upravičenca: ....................-.............. Naslov upravičenca: .................................. Obračun kompenzacije za meso juncev in junic od ............... do ................. 1978 Zap. označba'1 2 3 4 Količina v Kompenz. Skupaj St. dokumenta kilogramih znesek kompenz. 1. 2. 3. Skupaj za izplačilo 2ig in podpis pooblaščene osebe 1274. Na podlagi 32. člena zakona o samoupravnih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) izdaja republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun NAVODILO za vodenje evidence in statistike za poravnalne svete 1. To navodilo določa način in vodenje evidence in statistike o delu poravnalnih svetov. Evidenca in statistika se vodi na obrazcih PS-vp, PS-os, PS-vrs in PS-tp, ki so sestavni del navodila in so objavljeni skupaj z njim. 2. Evidenco o poravnalnih svetih pri krajevnih skupnostih in pri temeljnih organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih vodijo občinski upravni organi, pristojni za zadeve statistike (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). I Evidenca o poravnalnih svetih se vodi ločeno za poravnalne svete pri krajevnih skupnostih in ločeno za poravnalne svete pri temeljnih organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 3. Ustanovitelj poravnalnega sveta je dolžan obvestiti pristojni organ o ustanovitvi poravnalnega sveta in obvestilu priložiti ustanovitveni akt. 4. Pristojni organi vodijo evidenco o številu poravnalnih svetov na svojem območju in o številu ter strukturi članov poravnalnih svetov. Pristojni organi vodijo evidenco iz prejšnjega odstavka na obrazcu PS-os. V obrazec se vpisujejo po- datki skladno z nadpisi stolpcev. Podatki se vpišejo za vsak poravnalni svet posebej, nato pa se najprej seštejejo podatki za poravnalne svete pri krajevnih skupnostih, nato pa za poravnalne svete pri temeljnih organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, na koncu pa se seštejejo podatki za vse poravnalne svete skupaj. 5. Poravnalni sveti za potrebe statistike vodijo vpisnik na obrazcu PS-vp, ki mora biti vezan v zvezek. V ta vpisnik se vpisujejo sproti vse prejete zadeve. V vpisnik je treba vpisati naslednje podatke: — stolpec 1 — zaporedna številka vpisa: predlogi za poskus poravnave se vpisujejo po vrstnem redu, kot so prispeli k poravnalnemu svetu; — stolpec 2 — datum prejema: točen datum (dan, mesec, deto), ko je predlog za poskus poravnave prispel k poravnalnemu svetu; — stolpec 3 — predlagatelj: priimek in ime, točen naslov ter poklic predlagatelja; — stolpec 4 — nasprotna stranka: enaki podatki kot v stolpcu 3; — stolpec 5 — vrsta spora: označba spora po vsebini (npr. razžalitev in eventualno člen kazenskega zakona Socialistične republike Slovenije, spor majhne vrednosti, odškodnina, mejni spor itd.); — stolpec 6 — datum obravnave: točen datum (dan, mesec, leto) obravnave pred poravnalnim svetom. Ce se je obravnava opravila zunaj sedeža poravnalnega sveta, se vpiše tudi kraj, kjer je bila obravnava; — stolpec 7 — datum rešitve: točen datum (dan, mesec, leto), ko je bila sklenjena poravnava oziroma poskus poravnave ni uspel ali je po dogovoru strank poravnalni svet odločil v sporu; — stolpec 8 — način rešitve: vpisuje se, ali so se udeleženci v sporu poravnali, da poskus poravnave ni uspel, ali pa, da je poravnalni svet po dogovoru strank odločil v sporu; — stolpec 9 — datum, ko je bilo poslano sodišču obvestilo o izidu zadeve (poravnava uspela, poravnava ni uspela, poravnalni svet odločil o sporu in kako); — stolpec 10 — opombe: vloženo pravno sredstvo, tj. predlog za preizkus zakonitosti pri rednem sodišču (datum vložitve, datum in način rešitve), ime in priimek predsednika senata poravnalnega sveta, ki rešuje zadevo, in razne druge opombe. 6. Poravnalni sveti poročajo pristojnim organom o številu prejetih, rešenih in nerešenih predlogov, o vrstah sporov, ki so jih reševali, o načinu rešitve teh sporov in o trajanju postopka. Ta poročila sestavljajo in pošiljajo poravnalni sveti na obrazcih PS-vrs in PS-tp, na podlagi podatkov iz vpisnika PS-vp, in na obrazcih PS-os. Poravnalni sveti pošiljajo poročila iz prejšnjega odstavka pristojnim organom v roku, ki ga ti določijo. En izvod poročil pošljejo hkrati v vednost pristojni enoti temeljnega sodišča. 7. Pristojni organi pošljejo poročila na obrazcih PS-os, PS-vrs in PS-tp Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun do 31- januarja tekočega leta za preteklo leto. Obrazci morajo vsebovati zbirne podatke za vse poravnalne svete z območja občine in podatke za vsak poravnalni svet posebej. 8. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 732-3/78 Ljubljana, dne 3. avgusta 1978. Namestnik republiškega sekretarja za pravosodje, organizacijo uprave in proračun Vlado Tance 1. r. Obrazec PS-vp Zap. št. Datum prejema Predla- gatelj Na- sprotna stranka Vrsta spora Datum obrav- nave Datum rešitve Način rešitve Naslov in sedež sodišča ter datum vrnitve zadeve Opombe 1 2 3 4 5 6 7 8 8 10 Skupščina občine Obrazec PS-os Poravnalni svet pri KS ali TOZD ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti Število članov poravnalnega sveta Število administrativ, delavcev ki delajo za poravnalni svet Opombe z visoko Izo- brazbo z višjo izobrazbo s srednjo izobrazbo VKV delavci KV delavci PKV delavci drugi SKUPAJ Dd tega žensk 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Poročilo sestavil: (M. P.) Podpis: Skupščina občine Obrazec P3-vrs Poravnalni svet pri KS ali TOZD ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti | Število nerešenih pre-M logov na začetku po-ročevalne dobe Število prejetih predlogov Število rešenih SKUPAJ Od tega prejeto od rednega sodišča Predlagatelj iz druge krajevne skupnosti SKUPAJ Od tega K d. zćper čast in dobro ime s poravnavo poravnava ni uspela z odločbo por. sveta k „a poravnava ni uspela z odločbo 1 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 predlogov iS aa lis hf TO? pž Opombe K. d. lahke telesne poškodbe Spori majhne vrednosti Odškodnine Mejni spori in služnosti Sosedski odnosi Drugi spori I s poravnavo poravnava ni uspela z odločbo s poravnavo poravnava ni uspela z odločbo i n »c >•3 El 1= 20 z odločbo s porav-1 navo poravnava ni uspela z odločbo s poravnavo poravnava ni uspela z odločbo s poravnavo poravnava ni uspela z odločbo 13 14 15 16 17 18 19 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 j Skupščina občine . Obrazec PS-tp Poravnalni svet pri KS ali TOZD ali drugi samoupravni organizaciji fiji skupnosti Trajanje postopka pred poravnalnim svetom Število obravnav zunaj sedeža poravnalnega sveta Opombe V kazenskih zadevah V sporih majhne vrednosti V drugih sporih do 1 mesec nad 1 do 2 meseca nad 2 do 3 mesece nad 3 mesece do 1 mesec nad 1 do 2 meseca nad 2 do 3 mesece nad 3 mesece do 1 mesec nad 1 do 2 meseca nad 2 do 3 mesece nad 3 mesece 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Poročilo sestavil: (M. P.) Podpis: REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE 1275. Na podlagi 4. odstavka 51., 2. odstavka 54. in 2 odstavka 56. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, 14. člena sklepa o finančnem načrtu Občinske zdravstvene skupnosti Brežice za leto 1978 je izvršilni odbor skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice na seji dne 27. julija 1978 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP o znesku povračila za stroške prehrane in nastavitve v drugem kraju, znesku posmrtnine in znesku pogrebnine 1 Znesek povračila za stroške prehrane in nastavitve v drugem kraju za uporabnike Občinske zdravstvene skupnosti Brežice znaša: 96,90 din za čas odsotnosti od 8 do 12 ur, 145,30 din za čas odsotnosti nad 12 ur. Za otroke v starosti 1—7 let znaša povračilo polovico teh zneskov. 1 * 3 4 5 1 Znesek posmrtnine znaša 3.875,20 din. 3 Znesek pogrebnine znaša 3.875,20 din. Za otroke do enega leta starosti znaša pogrebnina polovico tega zneska. 4 Upravičence, primere in način izplačila zneskov po tem sklepu določajo členi 51—57 samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od h maja 1978 dalje. St. 022-1/78 Brežice, dne 27. julija 1978. Predsednik Izvršilnega odbora dr. Barllč Branko 1. r 1276. Na podlagi 46. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, 4. člena sklepa o finančnem načrtu Občinske zdravstvene skupnosti Brežice je izvršilni odbor občinske zdravstvene skupnosti Brežice na seji dne 27. julija 1978 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP o povečanju nadomestil osebnega dohodka 1 Nadomestila osebnega dohodka se povečajo za 14,6 »/o. 2 Upravičence, primere in način izplačila nadomestil po tem sklepu določajo 30.—46. členi samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje. St. 022-1/78 Brežice, dne 27. julija 1978. Predsednik Izvršilnega odbora dr. Barlič Branko 1. r. 1277. Na podlagi 4. odstavka 51., 2. odstavka 54. in 2. odstavka 56. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, 14. člena sklepa o finančnem načrtu Občinske zdravstvene skupnosti Laško za leto 1978 je izvršilni odbor skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško na seji dne 28. julija 1978 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP o znesku povračila za stroške prehrane in nastavitve v drugem kraju, znesku posmrtnine in znesku pogrebnine 1 Znesek poVračila za stroške prehrane in nastavitve v drugem kraju za uporabnike Občinske zdravstvene skupnosti Laško znaša: 96,90 din za čas odsotnosti od 8 do 12 ur, 145,30 din za čas odsotnosti nad 12 ur. Za otroke v starosti 1—7 let znaša povračilo polovico teh zneskov. 2 Znesek posmrtnine znaša 3.875,20 din. 3 Znesek pogrebnine znaša 3.875,20 din. Za otroke do enega leta starosti znaša pogrebnina polovico tega zneska. 4 Upravičence, primere in način izplačila zneskov po tem sklepu določajo členi 51—57 samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje. St. 022-1/78 Brežice, dne 28. julija 1978. Predsednik Izvršilnega odbora Avgust Pintar, inž. 1. r. 1278. Na podlagi 46. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, 4. člena sklepa o finančnem načrtu Občinske zdravstvene skupnosti Laško je izvršilni odbor občinske zdravstvene skupnosti Laško na seji dne 28. julija 1978 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP o povečanju nadomestil osebnega dohodka 1 Nadomestila osebnega dohodka se povečajo za 14,6 %>. 2 Upravičence, primere in način izplačila nadomestil po tem sklepu določajo 30.—46. členi samoupravnega Sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje. St. 022-1/78 Laško, dne 28. julija 1978. Predsednik Izvršilnega odbora Avgust Pintar, inž. 1. r. 1279. Na podlagi 4. odstavka 51., 2. odstavka 54. in 2. odstavka 56. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, 14. člena sklepa o finančnem načrtu Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za leto 1978 je izvršilni odbor skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica na seji dne 28. julija 1978 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP 0 znesku povračila za stroške prehrane in nastavitve v drugem kraju, znesku posmrtnine in znesku pogrebnine 1 Znesek povračila za stroške prehrane in nastavitve v drugem kraju za uporabnike Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica znaša: 96,90 din za čas odsotnosti od 8 do 12 ur, 145,30 din za čas odsotnosti nad 12 ur. Za otroke v starosti 1—7 let znaša povračilo polovico teh zneskov. 2 Znesek posmrtnine znaša 3.875,20 din. 3 Znesek pogrebnine znaša 3.875,20 din. Za otroke do enega leta starosti znaša pogreonina polovico tega zneska. 4 Upravičence, primere in način izplačila zneskov po tem sklepu določajo členi 51—57 samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje. St. 022-1/78 Sevnica, dne 28. julija 1978. Predsednik Izvršilnega odbora Breda Drenek- Sotošek 1. r. ' 1280. Na podlagi 46. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, 4. člena sklepa o finančnem načrtu Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica je izvršilni odbor občinske zdravstvene skupnosti Sevnica na seji dne 28. julija 1978 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP o povečanju nadomestil osebnega dohodka 1 Nadomestila osebnega dohodka se povečajo za 14,6 %>. 2 Upravičence, primere in način izplačila nadomestil po tem sklepu določajo 30.—46. členi samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje. St. 022-1/78 Sevnica, dne 28. julija 1978. Predsednik Izvršilnega odbora Breda Drenek-Sotošek 1. r. 1281. Na podlagi 51., 54. in 56. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, 14. člena sklepa o finančnem načrtu Občinske zdravstvene skupnosti Solovenske Konjice za leto 1978 je izvršilni odbor skupščine občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice na seji dne 26. junija 1973 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP o znesku povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju, znesku posmrtnine in znesku pogrebnine 1 Znesek povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju za uporabnike Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice znaša: 96,90 din za čas odsotnosti od 8 do 12 ur, 145,30 din za čas odsotnosti nad 12 ur. Za otroke v starosti od 1 do 7 let znaša povračilo polovico teh zneskov. 2 Znesek posmrtnine znaša 3.875,20 din. 3 Znesek pogrebnine znaša 3.875,20 din. Za otroke do enega leta starosti pa polovico tega zneska. 4 Upravičence in način izplačila zneskov po tem sklepu določajo členi 51—57 samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje. St. 022-1/78 Slov. Konjice, dne 26. junija 1978. Predsednik Izvršilnega odbora Milena Zidanšek, Inž. 1. r. 1282. Na podlagi 46. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, 14. člena sklepa o finančnem načrtu Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice za leto 1978 je Izvršilni odbor skupščine občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice na seji dne 26. junija 1978 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP o povečanju nadomestila osebnega dohodka 1 Nadomestilo osebnega dohodka se poveča za 14,6 »/o. 2 Upravičence in način izplačila zneskov po tem sklepu določa 46. člen samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. 3 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje. St. 022-1/8-78 Slov. Konjice, dne 26. junija 1978. Predsednik Izvršilnega odbora Milena Zidanšek, inž. 1. r. 1283. Na podlagi 51., 54. in 56. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, 14. člena sklepa o finančnem načrtu Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za letp 1978 je izvršilni odbor občinske zdravstvene skupnosti Žalec na seji 28. junija 1978 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP o znesku povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju, znesku posmrtnine in znesku pogrebnine 1 znesek povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju za uporabnike občinske zdravstvene skupnosti Žalec znaša: 96,90 din za čas odsotnosti od 8 do 12 ur, 145,30 din za čas odsotnosti nad 12 ur. Za otroke v starosti 1—7 let znaša povračilo polovico teh zneskov. 2 Znesek posmrtnine znaša 3.875,20 din 3 Znesek pogrebnine znaša 3.875,20 din. Za otroke do enega leta starosti pa polovico tega zneska. 4 Upravičence in način izplačila zneskov po tem sklepu določajo členi 51—57 samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje. St. 022-1/78 Žalec, dne 28. junija 1978. Predsednik Izvršilnega odbora Franc Matek 1. r. 1284. Na podlagi 46. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, 14. člena sklepa o finančnem načrtu Občinske zdravstvene skupnosti Žalec za leto 1978 je izvršilni odbor skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec na seji dne 28. junija 1978 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP o povečanju nadomestila osebnega dohodka 1 Nadomestilo osebnega dohodka se poveča za 14,6 %>. 2 Upravičence in način izplačila zneskov po tem sklepu določa 46. člen samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad-neu listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978 dalje. St. 022-1/78 Žalec, dne 28. junija 1978. Predsednik Izvršilnega odbora Franc Matek 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1285. Na podlagi 25. člena statuta Sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov (Uradni list SRS, št. 11/73) je upravni odbor sklada na 71. seji dne 21. februarja 1978 sprejel SKLEP o potrditvi zaključnega računa Sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvcnih zavodov za leto 1977 1 Zaključni račun, ki izkazuje din sredstev 196,162.597,49 razpored sredstev 179,218.406,20 saldo na dan 31. 12. 1977 16,944.191,29 so potrdile ustanoviteljice in sicer: Skupščina mesta Ljubljane dne 27. 3. 1978, Skupščina občine Ljubljana Bežigrad dne 23. 3. 1978, Skupščina občine Ljubljana Center dne 23. 3.1978, Skupščina občine Ljubljana Moste Polje dne 27. 3. 1978, Skupščina občine Ljubljana Šiška dne 22. 3. 1978, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 29. 5. 1978. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. UO-114-127/78-LČ/MM Ljubljana, dne 9. avgusta 1978. Sekretar UO sklada Predsednik UO sklada Ludvik Cinč 1. r. Natan Bemot, inž. 1. r. BREŽICE 1286. Na podlagi 51., 52. in 53. člena zatcona o varstvu živali in pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/71) in 184. člena statuta Skupščine občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Brežice ODREDBO o obveznih pregledih, diagnostičnih preiskavah in cepljenju prašičev proti prašičji kugi na območju Skupščine občine Brežice 1. člen Zaradi odkrivanja, zatiranja in izkoreninjenja prašičje kuge sc morajo pregledati in cepiti vsi prašiči od starosti treh tednov naprej v vseh vzrejališčih organiziranih ali neorganiziranih rejcev na območju KS Bizeljsko, Dobova, Kapele, v slučaju potrebe pa tudi v ostalih krajevnih skupnostih. 2 2. člen Na vsem območju KS Bizeljsko, Dobova, Kapele se začasno prepove promet s prašiči. 3. člen Preglede in cepljenje opravi Posavski veterinarski zavod Brežice — DE Brežice pod nadzorstvom veterinarske inšpekcije Medobčinskega inšpektorata Krško. 4. člen Pregledi in cepljenje se opravi po programu, ki ga pripravi Posavski veterinarski zavod Brežice — DE Brežice. 5. člen Pri pregledih odkrite obolele živali, zaradi prašičje kuge se živali neškodljivo uničijo. Pred uničenjem je potrebno žival oceniti na tržno vrednost. Škodo ocenjuje tri članska komisija, ki jo imenuje izvršni svet. 6. člen Lastniki, katerim bodo živali uničene imajo pravico do odškodnine. 7. člen Pregledi in cepljenja proti prašičji kugi so za lastnike rejcev brezplačni. 8. člen Stroški pregledov cepljenja in odškodnine se izplačujejo iz posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Brežice. 9. člen Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah VI. poglavja zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). 10. člen Ta odredba začne veljati po njeni objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se takoj. St. 320-17/78-7 Brežice, dne 25. avgusta 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Stane Ilc, L r. GROSUPLJE 1287. Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 26/73) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 27. julija 1978 sprejel SKLEP o soglasju k ceni za odvoz smeti I Daje sc soglasje k ceni za odvoz smeti, ki jo je dalo Komunalno podjetje Grosuplje. II Cena odvoza smeti za m2 stanovanjske oziroma poslovne površine znaša mesečno: din — za stanovanjske prostore 0,38 — za poslovne prostore 0,50 — ža delovne organizacije, ki same odvažajo smeti — za uporabo smetišča 0,30 ■ ' III Komunalno podjetje Grosuplje je dolžno opravljati organiziran odvoz smeti in čiščenje smetišč v skladu z odlokom o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 11/76). IV Z dnem, ko prične veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k cenam za odvoz smeti (Uradni list SRS, št. 29/75). V Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-9/78 Grosuplje, dne 28. avgusta 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1288. Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 26/73) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 27. julija 1978 sprejel SKLEP o soglasju k ceni za vodo iz javnih vodovodov I Daje se soglasje k ceni za vodo iz javnih vodovodov, ki jo je določilo Komunalno podjetje Grosup- Cena za 1 m3 vode znaša: din 1. za osebno potrošnjo 3,60 2. za organizacije združenega dela in občane, ki opravljajo posebno obrtno dejavnost 4,65 m Upravljale! vodovodov so dolžni oblikovati iz dela zneska, ki je vsebovan v ceni za vodo, sredstva za amortizacijo in investicijsko ter tekoče vzdrževanje v skladu s sprejetimi plani. IV Z dnem, ko prične veljati ta sklep, preneha veljati sklep k izdaji soglasja k ceni za vodo iz javnih vodovodov (Uradni list SRS, š't. 16/77). V Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-8/78 Grosuplje, 28. avgusta 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. LENART 1289. Na podlagi 1. in 2. člena odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4-202/78) in 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 10. julija 1978 sprejela ODLOK o pripravi prostorskega plana občine Lenart 1. člen S tem odlokom se predpisuje obvezni pristop k pripravam za izdelavo prostorskega plana občine Lenart. Prostorski plan iz prejšnjega odstavka se pripravi za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 ob upoštevanju ciljev in nalog družbenega plana občine Lenart za obdobje 1976—1980. 2. člen Samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravljanju svojih elementov za prostorske plane v skladu z delovnim programom za izdelavo prostorskega plana občine Lenart. 3. člen Pri pripravljanju in izdelavi prostorskega plana iz 1. člena tega odloka uporabljajo vsi udeleženci začasno obvezno enotno metodologijo in minimum obveznih enotnih kazalcev, ki jih je izdal predsednik Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem v soglasju z republiškim sekretarjem za urbdnizem (Uradni list SRS, št. 10-676/78). 4. člen Izdelava prostorskega plana se poveri Zavodu za urbanizem Maribor. 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Lenart sprejme delovni program za izdelavo prostorskega plana, sklene pogodbo z Izvajalcem del, pripravi osnutek in predlog dogovora o temeljih prostorskega plana ter določi osnutek in predlog prostorskega plana občine Lenart. 6. člen Skupščina občine Lenart sprejme prostorski plan v skladu z delovnim programom najkasneje do 31. decembra 1979. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-2/77-19 Lenart, dne 10. julija 1978. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r 1290. Po 7. členu zakona o gradnji objektov (Uradni list SRS, št. 42-338/73) in 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) ter v skladu s sprejetim družbenim planom razvoja občine Lenart za razdobje 1976—1980 je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 10. julija 1978 sprejela ODLOK o ugotovitvi interesa in o odločitvi o adaptaciji in dozidavi upravne zgradbe Jurovska cesta 15, za potrebe temeljnega sodišča Maribor — enota Lenart 1. člen V skladu s sprejetim družbenim planom razvoja občine Lenart za obdobje 1976—1978 Skupščina občine Lenart ugotavlja, da je adaptacija in dozidava upravne zgradbe za potrebe temeljnega sodišča Maribor — enota Lenart družbeni interes. 2. člen Družbeni interes za ureditev prostorov za potrebe temeljnega sodišča Maribor — enota Lenart je Skupščina občine Lenart ugotovila na sejah vseh zborov dne 30. marca 1976. 3. člen Skupščina občine Lenart bo za uresničitev družbenega interesa iz 2. člena tega odloka pristopila k adaptaciji in dozidavi upravne zgradbe in zagotovila sredstva za ca. 778 m2 bruto površine. ' Aproksimativna vrednost investicije znaša z opremo 5,151.339,80 din brez vrednosti obstoječe zgradbe. 4. člen Skupščina občine Lenart bo zagotovila sredstva iz namenskih sredstev SR Slovenije oz. namensko povečane dovoljene porabe občinskega proračuna s tem, da bodo najeti tudi premostitveni krediti. 5. člen Sestavni del tega odloka je izdelana lokacijska dokumentacija s prometno ureditvijo v merilu 1:1000. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Lenart skrbi za izvajanje tega odloka in po potrebi poroča občinski skupščini. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020-2/76-68 Lenart, dne 10. julija 1978. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. 1291. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74, 3-149/78) in 89. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 10. julija 1978 sprejela SKLEP o izvolitvi občinskega sodnika za prekrške občine Lenart Za občinskega sodnika za prekrške se izvoli Ahmed Hrelja, pravnik, rojen 30. septembra 1919, od 10. julija 1978 dalje. Št. 016-2/73-13 Lenart, dne 10. julija 1978. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. LITIJA 1292. Na podlagi 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah bolezni v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 329. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Izvršni svet Skupščine občine Litija sprejel na seji, dne 5. septembra 1978 ODREDBO o preventivnih in diagnostičnih preiskavah v letu 1978 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska postaja »Posavje« Ljubljana-Polje, opraviti v letu 1978 preventivne ukrepe zaradi odmiranja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivno cepljenje se mora opraviti tolikokrat da so živali stalno zaščitene. 3! člen Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenja po tej odredbi, gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali, proračuna občine Litija, razen za preglede čebel, ki se vozijo na pašo. 4. člen Veterinarska postaja »Posavje« mora voditi evidenco o: — imenu in kraju lastnika živali, — opisa živali, — datum in rezultate cepljenja oziroma preiskave ter — o proizvajalcu in serijski kontroli cepiva. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Po odloku o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali (Uradni list SRS, št. 12/78) morajo vsi psi, ki so rojeni do 31. avgusta biti cepljeni proti steklini v novembru 1978. Necepljene pse je treba pokončati. 6. člen Proti prašičji kugi je potrebno cepiti prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora. 7. člen Proti slinavki in parklevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo organizacij združenega dela. 8. člen Na območju občine Litija mora biti v letu 1978 opravljena tuberkulinizacija goved v najmanj 40 °/o gospodarstev, ki imajo govedo. Tuberkulinizirati je treba osnovno govejo čredo organizacij združenega dela. » 9. člen Na brucelozo se morajo preiskati z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev, ki oddajajo mleko za javno potrošnjo in sicer v presledku 5—7 mesecev. Enkrat letno pa s serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede organizacij združenega dela. 10. člen Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — na družbenih perutninskih obratih organizacij združenega dela, — v naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati OZD in — v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z OZD Na perutninskih obratih Grmače pa se mora opraviti pregled krvne aglitinacije na kokošji tif. 11. člen Na pršičavost in nosemavost je treba preiskati čebelje družine, ki se vozijo na pašo. 12. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-8/78 Litija, dne 5. septembra 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Stanc Hrovat 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1293. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi določil 178. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) in 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na 14. seji dne 5. septembra 1978 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za MS 3/2 Stcpanjsko naselje za gradnjo doma ostarelih, avtobusnega postajališča in parkirnih mest 1 Predlog spremembe zazidalnega načrta za MS 3/ 2 Stepanjsko naselje za gradnjo doma ostarelih, avtobusnega postajališča in parkirnih mest je pod šifro projekta 2466/78 v juniju 1978 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, TOZD Urbanizem. Predlog se v skladu z določilom 1. odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju javno razgrne. 2 Predlog urbanistične dokumentacije iz prve točke tega sklepa bo javno razgrnjen zaradi zbiranja pripomb občanov, delovnih in drugih organizacij ter skupnosti v prostorih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1 in v prostorih Krajevne skupnosti Stepanjsko naselje, Ljubljana, Vlahovičeva 31 v času od 21. IX. do 21. X. 1978. 3 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-8/78-5 Ljubljana, dne 6. septembra 1978, Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r. 1294. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 4. člena odloka o sprejetju regulacijsko zazidalnih načrtov za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah (Glasnik, št. 10/69) in v skladu z 213. in 214. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 14. seji dne 5. septembra 1978 sprejel SKLEP o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za zazidalni otok MP 2/8 — za objekt »B« — tehnični center Ljubljanske banke — z regulacijsko zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah 1 Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje potrjuje skladnost dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za zazidalni otok MP 2/8 — za objekt »B« — tehnični center Ljubljanske banke, z regulacijsko zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah (Glasnik št. 10/69). 2 Dokumentacijo iz 1. točke tega sklepa je v avgustu 1978 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane — TOZD Urbanizem pod šifro projekta 2483/78 in je sestavni del tega sklepa. 3 Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 4 Z uveljavitvijo tega sklepa prenehajo veljati določila sklepa o potrditvi dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za zazidalni otok MP 2/8 (103. seja IS z dne 24. 2. 1977) in dokumentacija za realizacijo zasnove za zazidalni otok MP 2/8 (LUZ, projekt, št. 1747/73 in 2246/76), ki se nanašajo na objekt »B«. 5 Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-26/77-5 Ljubljana, dne 6. septembra 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r. LOGATEC 1295. Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje komunalnih objektov v KS Laze (Uradni list SRS, št. 15/78) in izida referenduma dne 6. avgusta 1978, je Svet krajevne skupnosti na seji dne 10. avgusta 1978, sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Laze *. člen Za območje krajevne skupnosti Laze se uvede krajevni samoprispevek v denarju za sofinanciranje izgradnje komunalnih objektov v KS Laze in to: — asfaltiranje 500 m ceste v Lazah, — izgradnja javne medkrajevne telefonske govorilnice v Lazah, — priprava telefonske linije Laze—Jakovica, — izdelava in nakup opreme za dvorano šole Laze. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja v denarni obliki in se mora poravnati v času 6 mesecev od 1. septembra 1978 do 28. februarja 1979. 3. člen S krajevnim samoprispevkom bo zbranih 170.000 din sredstev, ki se bodo v celoti uporabila za sofinan- ciranje izgradnje komunalnih objektov v KS Laze, navedenih v 1. členu tega sklepa. 4. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki stalno stanujejo na območju KS Laze ali so lastniki hiš — vikendov in občasno živijo na območju KS Laze oz. naselju Laze in Jakovica. Krajevnega samoprispevka ne bodo plačevali občani — stanovalci hiš št. 74, 75 in 76 v naselju Laze. Krajevni samoprispevek se plačuje po naslednjih osnovah in v zneskih: din 1. vsak hišni lastnik 800 2. vsak lastnik osebnega avtomobila ali traktorja 500 3. vsak lastnik hiše — vikenda 650 4. vsak zaposleni občan in občan s statusom kmeta 300 5. vsako najemno gospodinjstvo 400 6. vsak upokojenec z mesečno pokojnino nad 2.500 din 200 7. lastniki hiše, št. 1, 2, 17, 19, 20, 21, 47, 48, 49 in 50 v Lazah, ki so neposredno ob odseku ceste, ki se asfaltira, pa še po 1.000 Krajevni samoprispevek se po gornjih osnovah in v zneskih obračuna skupaj na posamezno družino oz. gospodinjstvo. 5. člen Svet krajevne skupnosti Laze je pooblaščen, da v 'zrednih primerih (bolezen, večja nesreča ipd.) priza-letemu zavezancu — gospodinjstvu odloži plačilo krajevnega samoprispevka vendar največ za 1 leto, ali ga deloma oz. v težjih primerih plačila v celoti oprosti. 6. člen Zavezanci plačujejo krajevni samoprispevek v treh približno enakih obrokih ali pa v enkratnem znesku na žiro račun KS Laze, št. 50110-645-64173 pri SDK Vrhnika. Obroki zapadejo v plačilo 15. X. 1978, 15. XII. 1978 in 15. II. 1979. 7. člen , Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila v roku iz 6. člena tega sklepa, se bo krajevni samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 8. člen Sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se bodo uporabila za sofinanciranje izgradnje komunalnih objektov iz 1. člena teka sklepa. Za zbiranje sredstev in izvajanje del je odgovoren Svet KS Laze, ki po končanem obdobju pripravi ustrezno poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka in z njim seznani občane na zboru. 9. člen Ta sklep velja osmi dan po objav: v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1976 daije. St. 63/78 Laze, dne 10. avgusta 1978. Predsednik sveta krajevne skupnosti Laze Viktor Krmavnar 1. r. 1296. Volilna komisija krajevne skupnosti Laze — SO Logatec, daje v skladu z določili zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) POROČILO o izidu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje komunalnih objektov v KS Laze Referendum je razpisal svet krajevne skupnosti Laze s sklepom o razpisu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje komunalnih objektov v KS Laze (Uradni list SRS, št. 15/78), ki bi bil predpisan za obdobje od 1. 9. 1978 do 28. 2. 1979. Referendum je bil 6. avgusta 1978. Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je: — bilo v volilni imenik vpisanih 252 volilnih upravičencev, — glasovalo 240 volilcev ali 95,23%, — glasovalo »ZA« 205 volilcev ali 81,34 %, — glasovalo »PROTI« 28 volilcev ali 11,12%, — bilo 7 glasovnic neveljavnih ali 2,77 %. Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, da je predlog za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina volilnih upravičencev. Laze, dne 6. avgusta 1978. Volilna komisija krajevne skupnosti Laze Tajnik Predsednik Silvo Kolar Lr. Milena Ržek l.r. Član Jurij Hrovatin 1. r. MOZIRJE 1297. Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 2. člena odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) ter 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74 in 9/78) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 5. septembra 1978 sprejela ODLOK o pripravi prostorskega plana občine Mozirje 1 1. člen S tem odlokom se v skladu s sistemom družbenega planiranja uvede postopek za pripravo prostorskega plana občine Mozirje. Prostorski plan iz prejšnjega odstavka se pripravi za obdobje do leta 1985, z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000. Nosilci prostorskega plana in dogovarjanja so temeljne organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in interesne skupnosti, krajevne skupnosti in IS SO Mozirje. Priprave za sprejem prostorskega plana se začnejo takoj, ko začne veljati ta odlok. 2. člen Priprave za izdelavo elementov občinskega prostorskega plana vodi komisija za pripravo prostorskega plana pri IS SO Mozirje. IS SO Mozirje skrbi za izvedbo postopka dogovarjanja o temeljih prostorskega plana občine in v njem zagotavlja, da se uskladijo skupni interesi in cilji celovitega ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika razvoja občine. 3. člen Osnova za delo komisije je začasna, obvezna in enotna metodologija predsednika republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem (Uradni list SRS, št. 10/78), stališča, priporočila in sklepi za oblikovanje in izvajanje prostorske, urbanistične in zemljiške politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS, š't. 4/78) in drugi predpisi, stališča ter sklepi pristojnih organov za prostorsko planiranje. 4. člen IS SO Mozirje predloži udeležencem prostorskega planiranja predlog dogovorov o temeljih prostorskega plana za obdobje za leto 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000, najkasneje do 25. novembra 1978. 5. člen IS SO Mozirje bo do 30. septembra 1978 pripravil delovni program s katerim bodo opredeljene posamezne faze planiranja, določene naloge, organi in službe, ki so zadolžene za njihovo izvršitev ter roki in način financiranja za realizacijo teh nalog. 6. člen Nosilci planiranja v občini Mozirje so dolžni takoj sprejeti sklepe o pripravljanju svojih elementov za prostorski plan. 7. člen Izvršni svet SO Mozirje bo predložil osnutek občinskega prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 v obravnavo skupščini občine do junija 1979. 8. člen Skupščina občine Mozirje iz proračuna zagotavlja finančna sredstva za izdelavo prostorskega plana občine. Samoupravne interesne skupnosti so dolžne za svoje področje same financirati izdelavo parcialnih načrtov in nositi ostale stroške za pripravo prostorskega plana občine. 9. člen Td odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-1/78 Mozirje, dne 5. septembra 1978. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. 1298. Na podlagi 94. in 123. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na seja Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopoltičnega zbora, dne 5. septembra 1978 sprejela ODLOK o spremembi odloka o samoprispevku za financiranje izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti na območju občine Mozirje 1. člen Prvi člen odloka o uvedbi samoprispevka v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 14/78) se spremeni tako, da se glasi: Da sc zagotovijo sredstva za financiranje izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti na območju občine Mozirje, na podlagi programa, ki ga je sprejela Skupščina občine Mozirje na seji dne 26. aprila 1978, se uvede samoprispevek, ki se pobira za dobo 5 let to je od 12. 7. 1978 do 12. 7. 1983. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-25 Mozirje, dne 5. septembra 1978. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko čop 1. r. SEVNICA 1299. i Izvršni svet Skupščine občine Sevnica je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 10-67 in 27/72) ter 203. člena statuta občine Sevnica, na svoji seji dne 8. septembra 1978 sprejel SKLEP 0 javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta mesta Sevnica — del staro sejmišče 1 1 Izvršni svet Skupščine občine Sevnica daje v javno razgrnitev predlog zazidalnega načrta sejmišče v Sevnici, ki ga je izdelala projektivna organizacija »Region« Brežice. 2 Predlog zazidalnega načrta, sejmišča v Sevnici se javno razgrne za čas 30 dni od dneva objave tega sklepa. Predlog bo razgrnjen v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Sevnica ter bo na javni vpoe'ed v uradnih dneh ob sredah in petkih. 3 K predlogu lahko v času razgrnitve poda pripom-ie in predloge vsak občan, organizacija združenega dela, samoupravna organizacija ali skupnost. 4 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Sevnica, dne 8. septembra 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica Mišo Keršič 1. r. 1300. Izvršni svet Skupščine občine Sevnica je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 10/67 in 27/72) ter 203. člena statuta občine Sevnica na svoji seji dne 8. septembra 1978 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi pretiloga zazidalnega načrta naselja Šmarje za Kare III. in IV. 1 Izvršni svet Skupščine občine Sevnica daje v javno razgrnitev predlog zazidalnega načrta naselja Šmarje (kare III. in IV.), ki ga je izdelala projektivna organizacija »Region« Brežice. 2 Predlog zazidalnega načrta dela Šmarje se javno razgrne za čas 30 dni od dneva objave tega sklepa. Predlog zazidalnega načrta bo razgrnjen v prostorih sejne sobe Skupščine občine Sevnica ter bo na javni vpogled v uradnih dneh ob ponedeljkih, sredah in petkih. 3 K predlogu lahko v času razgrnitve poda pripombe in predloge vsak občan, organizacija združenega dela in druea samoupravna organizacija ali skupnost. 4 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Sevnica, dne 8. septembra 1978. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica Mišo Keršič 1. r. SLOVENSKE KONJICE 1301. Na podlagi 1. odst. 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) ter 178. čl. statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12/78) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice na svoji seji dne 31. avgusta 1978 izdal O D RE D B O o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko sanitarne preglede 1. člen S to odredbo se določajo pristojbine za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). 2. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oz. za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, sc plača pristojbina za vsako kravo molznico 70 din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna že odvzem vzorcev mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. Pristojbina za izdajo in podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo in za zasebno prodajo, se plača ob izdaji, oz. podaljšanju dovoljenja. 3. člen Za veterinarsko-sanitarne 'preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov, ob nakladanju, prekladanju In razkladanju se plačuje naslednja pristojbina: din 1. Za kamionske in vagonske pošiljke 180 2. Za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslega goveda, od komada 23 — telet od komada 15 — jelenjadi in srnjadi, od komada 25 — divje prašiče s trihinoskopskim pregledom, od komada 35 — zajcev od komada 6 — divje perjadi od komada 3,! — prašičev in drobnice, od komada 5 . — žive perutnine za vsakih začetnih 50 kom 3 — za meso kopitarjev, parklarjev, pe- rutnine, drobovino, mesne izdelke, razen konzerv, mast ter divjačine, od kilograma 0,085 — za ribe, rake in polže ter ribjo meso, od kg 0,085 — za mleko od litra 0,085 — za jajca, cela, od komada 0,012 — za mlečne in jajčne izdelke, od kg 0,085 — za vsako čebeljo družino ali matico 5,00 — za med, mleček, cvetni prah, propolis, vosek in satje, od kg 0,085 — za ostale neimenovane živalske proizv. surovine in odpadke, od kg 0,085 Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno prijavljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinar-sko-sanitarni pregled pa pride ob določenem času namesto nakladanja, prekladanja in razkladanja, ali da je nakladanje, razkladanje, oz. prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil plačati zamudnino v višini 135 din za vsako začeto uro čakanja. 4. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede: •— v ribogojnicah, sejmiščih, dogonskih mestih, tržnici In skladiščih živil živalskega izvora — divjačine pred skladiščenjem ali v gostinskih Obratih — za meso divjih prašičev in medvedov pri porabi v lovski organizaciji,za lastno domačo porabo ali za krmljenje živali — pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih obratih — pri proizvodnji in predelavi jajc se plača pristojbina za vsako začeto uro pregleda 180 din. 5. člen Pristojbina za vet.-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunavata organizacija združenega dela pri kateri se ve.-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet SO Slovenske Konjice. Poleg pavšala iz prejšnjega odstavka mora OZD plačati prispevek v znesku 150/o od sporazumno določenega letnega pavšala v korist posebnega računa za zdravstveno varstvo živali pri proračunu republike. Letni pavšali se obračunavajo mesečno v višini ene dvanajstine. 6. člen Skupna pristojbina za posamezne komade pošiljk živine, mesa, mesnih in mlečnih izdelkov, rib, jajc in jajčnih izdelkov, rakov, polžev, čcbelnih družin, matic, meda, voska, satja, mlečka, cvetnega prahu in propolisa ter surovin in odpadkov ne sme znašati več kot pristojbina, ki je predpisana za tako pošiljko, če bi bila poslana kot vagonska ali kamionska pošiljka. 7. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede, opravljane izven rednega delovnega časa pristojnega organa, se plača pristojbina iz tretjega in četrtega Čl. povečana za 50 e/i). Potni stroški se zaračunavajo posebej. 8. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in vplačujejo na zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri službi SDK št. 50700-840-049-3182 najmanj enkrat mesečno. 9. člen Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odlok Skupščine občino Slovenske Konjice o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede (Uradni list SRS, št. 1/75 in 12/77). 10. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-16/78-2 Slovenske Konjice, dne 31. avgusta 1978. Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Marija Poličar 1. r. VRHNIKA 1302. Na podlagi 46. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74) in 172. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 115. in 116. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 in 24/77) je Skupščina občine Vrhnika na 4. seji zbora združenega dela, na 3. seji zbora krajevnih skupnosti in na 4. seji družbenopolitičnega zbora dne 29. avgusta 1978 sprejela ODLOK o občinskih blagovnih rezervah I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja programiranje, oblikovanje, financiranje, uporaba, obnavljanje in poslovanje z občinskimi blagovnimi rezervami, ki so namenjene za osnovno preskrbo delovnih ljudi in občanov na območju občine Vrhnika. Blago osnovne preskrbe iz 1. odstavka tega člena se uporablja samo v izrednih, razmerah. 2. člen Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje delovnih ljudi in občanov. 3. člen Za izredne razmere se štejejo po tem odloku vojna in naravne nesreče večjega obsega, kakor tudi večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe. II. PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV 4. člen S programom občinskih blagovnih rezerv se ctoiu-ča vrsta, količina in vrednost blaga, ki naj se hrani kot občinska blagovna rezerva, sredstva, potrebna za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, rok za oblikovanje teh rezerv, teritorialna razmestitev in način ter roki njihovega obnavljanja, kot tudi načrt gradnje skladišč za občinske blagovne rezerve, ki zajema sredstva, potrebna za gradnjo in vzdrževanje skladišč za občinske blagovne rezerve. 5. člen Program občinskih blagovnih rezerv se sprejme za srednjeročno in letno obdobje v skladu z politiko, ki je začrtana v družbenem planu razvoja občine Vrhnika in vsakoletni resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Vrhnika. 6. člen Predlog programa občinskih blagovnih rezerv pripravi oddelek za gospodarstvo in finance. 7. člen Program občinskih blagovnih rezerv sprejme Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika s poprejšnjim soglasjem sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. III. UPORABA, OBNAVLJANJE IN POSLOVANJE Z OBČINSKIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI' 8. člen O uporabi občinskih blagovnih rezerv odloča v skladu z njihovim namenom in glede na nastale potrebe Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na predlog načelnika oddelka za gospodarstvo in finance- 9. člen Z odredbo Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika o uporabi občinskih blagovnih rezerv se določi način in rok nadomestitve uporabljenih sredstev — rezerv. 10. člen Občinske blagovne rezerve se vzdržujejo tako, da se od časa do časa obnavljajo, odvisno od vrste in narave blaga ter od njegove življenjske dobe. Ce se blago iz občinskih blagovnih rezerv obnavlja, je treba poskrbeti, da se z obnavljanjem zagotovi enaka vrsta in količina blaga ali drugo blago, ki kako-vosno ustreza enakemu namenu. * 11. člen Skladiščenje in hramba blaga iz občinskih blagovnih rezerv se s posebno pogodbo poveri organizaciji združenega dela s področja trgovine in preskrbe. Organizacija, ki ji je bilo blago iz občinskih blagovnih rezerv poverjeno v skladiščenje in hrambo, ne sme brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo in finance tega blaga odtujevali ali uporabljati in ne spreminjati namena ali skladišča, ga nadomestiti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim ravnati. 12. člen Oddelek za gospodarstvo in finance: — pripravio a predlog programa občinskih blagovnih rezerv — izvršuje program občinskih blagovnih rezerv; — nabavlja blago za občinske blagovne rezerve; — pripravlja pogodbe za skladiščenje in hrambo blaga iz občinskih blagovnih rezerv; — vodi količinsko in vrednostno evidenco občinskih blagovnih rezerv; — skrbi za vzdrževanje občinskih blagovnih rezerv; — opravlja druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami. IV. FINANCIRANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV 13. člen Viri sredstev za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve po programu iz 4. člena tega odloka so: 1. sredstva, ki jih organizacije združenega dela združujejo iz sredstev svojih poslovnih skladov; 2. sredstva rezerv, ki jih združujejo OZD in banke; 3. sredstva, ki se v te namene zagotavljajo v proračunu občine; 4. sredstva, pridobljena z bančnimi krediti. Viri sredstev za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv po programu iz 4. člena tega odloka so; 1. Sredstva, ki se zagotavljajo v te namene v proračunu občine; 2. Sredstva, pridobljena z bančnimi krediti; 3. Sredstva OZD — namensko združena sredstva. 14. člen Način upravljanja in razpolaganja s sredstvi za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve se določi s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev v te namene. 15. člen Sredstva za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv, ki se v ta namen zagotavljajo v proračunu občine, se s posebno pogodbo dajejo organu oziroma organizaciji, ki organizira in vodi izgradnjo skladišč na podlagi sprejetega programa o izgradnji skladišč za občinske blagovne rezerve. V. SANKCIJE 16. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek temeljna OZD, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, če brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo to blago odtuji ali porabi, spremeni njegov namen ali skladišče, ga nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drucače z njim ravna. Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba temeljne organizacije združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, ki stori kakšno dejanje iz 1. odstavka tega člena. VI. KONČNA DOLOČBA 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-010-08/78 Vrhnika, dne 29. avgusta 1978. y Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1303. Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74, 18/77 in 24/77) in dogovora o osnovah družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1976-1980 (Uradni list SRS, št. 23/76) sklenejo organizacije združenega dela, ki neposredno sodelujejo pri uresničevanju nalog iz dogovora, Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika, SJS s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, krajevni skupnosti, Ljubljanja banka in Občinski sindikalni svet Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: udeleženci), SPREMEMBE IN DOPOLNITVE dogovora o osnovali družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1976—1980 I 17. člen dogovora se spremeni tako, da se glasi: Osnovna usmeritev socialno ekonomskega razvoja v občini upoštevajoč probleme na področju šolstva in otroškega varstva terja od nosilcev družbenoekonomskega razvoja hitrejše reševanje problemov zlasti prostorskih, ki pa so povezani s pomanjkanjem finančnih sredstev za realizacijo le-teh. Na osnovi take usmeritve ter izoblikovanih stališč problemske konference SZDL Vrhnika o vprašanjih uresničevanja programa razvoja šolstva in otroškega varstva se udeleženci dogovora o osnovah plana dogovorimo o izgradnji naslednjih objektov za potrebe šolstva in otroškega var- stva: mio din — izgradnja prizidka k osnovni šoli Ivan Cankar Vrhnika v vrednosti 35,6 — izgradnja prizidka osnovne šole Borovnica v vrednosti 30,0 — izgradnja otroškega vrtca v Dragomeru v vrednosti 8,0 — izgradnja osnovne šole na Logu v vrednosti 31,0 — izgradnja otroškega vrtca v Borovnici v vrednosti 8,0 — izgradnja otroškega vrtca na Logu v vrednosti 5,1 — izgradnja otroškega vrtca na Vrhniki v vrednosti 9,0 Skupaj 126.0 Za naslednje srednjeročno obdobje je vnesti izgradnjo prizidka k osnovni šoli Janez Mrak in posebno šolo ali eventuolno Izgradnjo tretjo osnovne šole na Vrhniki s prostori za delovanje posebne šole. / Dinamika izgradnje posameznih naštetih objektov je razvidna iz priloge I. II Dosedanji 18. člen dogovora se spremeni tako, da se glasi: Prispevna stopnja od bruto osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti — družbenih dejavnosti ne sme preseči stopnje 30,79 °/o za izvajanje redne dejavnosti. V okviru te prispevne stopnje morata SIS otroškega varstva in SIS izobraževanja zagotoviti delež sredstev za investicijska vlaganja v višini 0,37% (skupnost otroškega varstva 0,11 odstotka in občinska izobraževalna skupnost 0,26 %) po principu združevanja sredstev v okviru sklada za gradnjo šol in vzgojno varstvenih objektov. III Doda se novi 18a člen, ki se glasi: V cilju realizacije programa izgradnje objektov iz 17. člena dogovora bodo delavci zaposleni v TOZD in skupnostih za potrebe izgradnje šolskih objektov združevali sredstva preko sklada za gradnjo šol in vzgojno varstvenih objektov v višini 0,97 % in za potrebe izgradnje vzgojnovarstvenih objektov v višini 0,31 %. Združevanje sredstev za obe interesni skupnosti znaša 1,28 % iz osnove bruto osebnega dohodka zaposlenih v organizacijah združenega dela in skupnostih. O povečani prispevni stopnji- se bo združeno delo odločalo vsako leto posebej glede na višino potrebnih finančnih sredstev in sicer ob sprejemanju aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS. Višina prispevne stopnje ne sme presegati 32,07 %. Povečano prispevno stopnjo (32,07%) bi uveljavljali le v primeru, če v okviru prispevne stopnje 30,79 % ne bi bilo možno zagotoviti potrebnih sredstev za realizacijo programa iz 17. člena dogovora. Dinamika zbiranja sredstev za izgradnjo objektov navedenih v 17. členu dogovora so razvidni iz priloge II. IV Na koncu 20. člena se doda nova S.alineja, ki se glasi: — Občinska izobraževalna skupnost mora sredstva, zbrana po 18a. členu nameniti za realizacijo programa iz 17. člena dogovora. V Na koncu 21. člena se doda nova 5. alinea, ki se glasi: — Skupnost otroškega varstva mora sredstva, zbrana po 18a. členu nameniti za realizacijo programa iz 17. člena dogovora. VI Spremembe in dopolnitve dogovora o osnovah družbenega plana občine Vrhnika pričnejo veljati, ko ga podpiše večina udeleženk. Spremembe in dopolnitve se objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/4-30-03/76 Vrhnika, dne 28. marca 1978. Izvirni seznam podpisnikov sprememb in dopolnitev se hrani pri upravnem organu za gospodarstvo in finance Skupščine občine Vrhnika, prav tako tudi priloge 1 in 2 iz I. in III. točke tega dogovora. ŽALEC 1304. UVOD z Uspehi, ki so jih dosegli delovni ljudje in občani občine Žalec pred vojno z odločnim bojem za delavske pravice, med vojno s številnimi žrtvami za osvoboditev in nov družbenopolitični sistem in po vojni pri socialistični preobrazbi v smislu samoupravnih socialističnih odnosov in uveljavljanja oblasti delovnega človeka, težnja po odločilni vlogi delovnih ljudi in občanov v sistemu samoupravljanja v občini in samoupravnih organizacijah in skupnostih ' v cilju ustvarjanja osnov' za hitrejši in vsestranski razvoj ter zagotavljanja pogojev za čim širše sodelovanje delovnih ljudi in občanov pri odločanju o zadevah splošnega interesa in težnja, da se v skladu z novo ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije, Socialistične republike Slovenije in drugih sprejetih dokumentov v okviru KZ in SZDL ter doseženo, stopnjo družbenoekonomskih, družbenopolitičnih in samoupravnih odnosov zagotovi v občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti: — nadaljnji razvoj in napredek na vseh področjih, — pravica delovnih ljudi in občanov, da uživajo rezultate svojega sedanjega in minulega dela ter pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, — pravica delovnih ljudi do samoupravljanja in do čim neposrednoj šega odločanja o vseh družbenih zadevah, — skladno delovanje občanov, organizacij združenega dela, drugih organizacij in skupnosti ter čim večja družbena solidarnost so omogočili in spodbudili Občinsko skupščino Žalec, da je na podlagi 185. člena ustave Socialistične republike Slovenije in po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. junija 1978 spremenila in dopolnila prvotni statut tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: STATUT OBČINE ŽALEC I. TEMELJNA NAČELA Ta statut zagotavlja, da bo občina Žalec delovala kot samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, zasnovana na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda ter vseh delovnih ljudi. Namen te usmeritve je, da se delovni ljudje in občani ustvarjalno vključujejo v sistem samoupravljanja in oblasti že v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. O uresničevanju skupnih interesov v Občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v interesnih in drugih skupnostih ter v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delpgatih v phtiinski skupščini in v cU'Pgih organih samoupravljanja. Delegatski sistem zagotavlja delavceni v združenem delu, da tudi izven temeljne organizacije združenega dela in v okviru družbenopolitičnih skupnosti odločajo o presežni vrednosti, o svojem položaju v družbi in o zadovoljevanju splošnih družbenih, osebnih in skupnih potreb. Delovni ljudje in občani ustanovijo krajevno skupnost, v kateri neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe oziroma interese, za kar tudi združujejo sredstva. Delovni ljudje in občani neposredno in v organih samoupravljanja, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter državnih organih so dolžni s svojo dejavnostjo, ki je usmerjena v razširitev pogojev za nadaljnji razvoj socialistične družbe, za premagovanje njenih nasprotij ter za družbeni napredek: širiti in krepiti materialno osnovo družbe in posameznikov s tem, da razvijajo proizvajalne sile, večajo proizvodnost dela in nenehno razvijajo socialistične samoupravne odnose; — ustvarjati pogoje za vsestransko uveljavljanje človekove osebnosti, v katerih bo postajalo človekovo delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti; — širiti in razvijati vse oblike samoup-avljatfja zlasti na področjih, k-jer prevladujejo funkcije politične oblasti tet graditi med ljudmi odnose, ki bodo temeljili na skupnih interesih, na socialistični morah in na svobodhi dejavnosti človeka; — prispevati k uresničevanju človekovih svoboščin ter pravic, humanizaciji družbenega okolja, in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti in človečnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dostojanstva; — razvijati vsestransko sodelovanje in zbliževanje z vsemi narodi in narodnostmi v skladu z naprednimi težnjami človeštva. Občina Žalec je odprta družbenopolitična skupnost, ki se vključuje v prizadevanja vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti za mirno sožitje z vsemi narodi in državami sveta ter tudi sodeluje z drugimi občinami in organizacijami. Zaradi zagotovitve svobode in neodvisnosti ter socialistične samoupravne ureditve pa na svojem območju pripravlja in organizira ljudsko obrambo; organizira in vodi teritorialno obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor. Učinkovitost splošnega ljudskega odpora se zagotavlja z vključevanjem vseh človeških in materialnih zmogljivosti in sredstev v oboroženi boj inv Vse druge oblike odpora zoper napadalca jp vsakogar, kdorkoli bi ogrožal varnost in neodvisnost države ter nemoteni razvoj naše družbe. Delovni ljudje, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih organizacijah In skupnostih, zaradi zagotavljanja varnosti družbenopolitične ureditve, varnega počutja ter varstva družbenega in zasebnega premoženja, uresničujejo pravice in dolžnosti družbene samozaščite. Zgradi tega v svojih samoupravnih aktih določijo ustrezne orgape in se organizirajo v narodni zaščiti, oblikujejo in izvajajo programe aktivnosti za uresničevanje družbene samozaščite in rast varnostne kulture ter razpravljajo o varnostnih razmerah, jih oce- njujejo,, dplpčijo načrte varnostnih ukrepov m njihovo izvajanje. Družbenopolitične organizacije v občini so oblika svobodnega političnega organiziranja delovnih ljudi na socialističnih temeljih ter so sestavni del (n aktivni dejavnik samoupravnega socialističnega sistema- Zveza komunistov je s svojim usmerjevalnim, idejnim in političnim delom v sistemu socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo, in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti ter je za to tudi odgovorna. Zveza komunistov uresničuje svoje idejnopolitične in družbeno-razvojne cilje predvsem z aktivnhn delovanjem svojih članov v fronti SZDL ter drugih množičnih družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Socialistična zveza delovnega ljudstva, kqj; najširša družbenopolitična organizaciju delovnih ljudi in občanov v občini. K* se uittivno opredeljuje za speig-Ijstično samouprovljanjp, neuvrščenost iq kot enotna fronta vseh socialističnih sil v občini, na čelu z Zft, omogoča delovnim ljudem in ot^čanom, da na enotni idejnopolitični podlagi, usmerjajo družbeni razvoj občine ter zavzemajo politična stališča in oblikujejo pobudo plode reševanja posameznih vprašanj tako v občini kot v širših družbenopolitičnih skupnostih. Socialistična zveza delovnega ljudstva je skupai z ostalimi družbenopolitičnimi arganizueijUiPi in socialističnim silami ter p^ozvodno in teritorialno organiziranimi delovnimi ljudmi in občani temelj in kohezivni dejavnik družbenopolitičnega sistema ‘h enakopravni sestavni del delegatskega skupščinskega sisteme v občini- V socialistični zveži delovnega ' ljudstva občani: — obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega Življenja, usklajujejo mnenja in žavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjajo družbeni razvoj ter razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, uresničujejo enakopravnost pripadnikov narodov in narodnosti, ki živijo na območju občine; — z neposrednimi akcijami in s spodbujanjem samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja uresničujejo sprejeta stališča in dogovore; — oblikujejo in uveljavljajo kadrovsko politiko, oblikujejo programske usmeritve in družbena merila za volitve delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; — usklajujejo svoje interese, se dogovarjajo ip izvajajo priprave na splošni ljudski odpor, organizirajo in usposabljajta se za uveljavljanje družbene samozaščite, organizirajo dejavnosti, ki razvijajo moralnopolitične kvalitete ter se zavzemajo za podružbljanje obrambnih priprav; — zagotavljajo demokratičpo predlaganje ip določanje kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v občini ip drugih iirših družbenopolitičnih skuppostih, obravnavajo delo delegatov in skrbe za uresničevanje njihove odgovornosti, zagotavljajo funkcioniranje delegatskega sistema, zlasti pa uresničevanje delegatskih odnosov; — obravnavajo delo samoupravnih organov, delo občinske skupščine, skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti in organov oblasti ter delo vseh nosilcev samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij, izvajajo družbeno nadzorstvo in presojajo njihovo delo; — ustvarjajo pogoje za vsestransko in objektivno obveščenost ter oblikujejo in uresničujejo pravila socialističnega obnašanja vseh dejavnikov obveščanja ter njihove družbene odgovornosti; — negujejo in razvijajo humane medsebojne odnose in socialistično solidarnost, razvijajo socialistično demokratično zavest in oblikujejo norme socialističnega načina življenja in se borijo za odpravljanje pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih družbenih odnosov v občini. Z delovanjem v sindikatih in v Zvezi sindikatov si delavci v občini organizirano prizadevajo za svojo odločilno vlogo v samoupravnem odločanju o razmerah, sredstvih in sadovih svojega dela. V ta namen se bore zlasti: za uresničevanje z ustavo določenega položaja delavcev in socialističnih samoupravnih odnosov ter za odločujočo vlogo delavcev v upravljanju družbene reprodukcije, za uresničevanje interesov in samoupravnih ter drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja, za zagotavljanje enakopravnosti delavcev v združevanju dela in sredstev, ustvarjanju in delitvi dohodka po skupnih merilih za delitev skladno z delovnimi rezultati, za samoupravno povezovanje različnih področij družbenega dela, za razvijanje produkcijskih sil in za dvig produktivnosti dela, za samoupravno usklajevanje posameznih skupnih in splošnih družbenih interesov, za dvig kulturne in izobrazbene ravni delavcev ter za njihovo usposabljanje za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij, za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in kandidatov za delegacije v te organizacije in skupnosti ter delegate v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, za najširšo udeležbo delavcev v izvrševanju oblastne funkcije in v upravljanju z drugimi družbenimi zadevami, za učinkovito delovanje samoupravne delavske kontrole, za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki, za zagotavljanje socialne varnosti in za dvig življenjskega standarda delavca, kakor tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti, za dvig razredne zavesti in odgovornosti samoupravi jalcev. Sindikat v občini daje iniciativo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodeluje v tem sporazumevanju ter dogovarjanju, daje predloge organom upravljanja ter državnim in drugim organom za reševanje vprašanj, ki zadevajo materialni in družbeni položaj delavcev. Zveza združenj borcev NOV kot prostovoljna organizacija udeležencev NOV. borcev in vojaških vojnih invalidov, si prizadeva v duhu programa Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva za ohranitev in razvijanje pridobitev narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije ter za prenašanje njihovih tradicij na mlade generacije, za napredek socialističnih družbenih odnosov in samoupravljanja, za krepitev načela enakopravnosti, bratstva in enotnosti, za obrambo naše svobode, nedotakljivosti in suverenosti. Zveza socialistične mladine Slovenije se konstituira in razvija kot enotna socialistična fronta mlade generacije, ki vključuje mlade ljudi, vse družbene or- ganizacije, ki vključujejo mladino kot kolektivne člane in druge oblike organiziranja ter dplovanja mladine v okviru osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine. Kot družbenopolitična organizacija usklajuje svojo aktivnost v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije na podlagi skupno izoblikovanega programa družbenopolitičnih organizacij. Zveza socialistične mladine Slovenije s svojim delovanjem usmerja in aktivno vključuje mlade v celotno družbenopolitično življenje in zagotavlja njihov vpliv na oblikovanje in sprejemanje družbenopolitičnih odločitev o temeljnih vprašanjih družbenega razvoja. Zveza rezervnih vojaških starešin ima pomembno vlogo pri krepitvi ljudske obrambe ter sodeluje in pomaga občinski skupščini in njenim organom v obrambnih pripravah. Druge družbene organizacije in društva združujejo delovne ljudi in občane glede na družbene in njihove interese ter delujejo po svojih statutih in po programu Socialistične zveze delovnega ljudstva. Družbenopolitične organizacije s svojo aktivnostjo skrbijo za krepitev obrambnih sposobnosti domovine in za razvoj ljudske obrambe v občini. Občina zagotavlja potrebne materialne in druge možnosti za uresničevanje z ustavo, zakoni in tem statutom določene dejavnosti vseh družbenopolitičnih organizacij v občini. Občinska skupščina in njeni organi ter drugi samoupravni organi na ravni občine so dolžni obravnavati pobude in predloge družbenopolitičnih organizacij ter jih obvestiti o svojih stališčih. II. OBČINA 2ALEC 1. člen Občina Žalec je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V občini Žalec delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in opravljajo druge družbene zadeve. O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, v druge oblike samoupravnega združevanja, v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacije in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja. 2. člen Delovni ljudje in občani v občini opravljajo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih. Delovni ljudje in občani zlasti: — ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo, spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturnc in druge skupne potrebe, urejajo medsebojne odnose, zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja in organe oblasti, zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov,' zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti, varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo, zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito, urejajo in organizirajo ljudsko obrambo ter izpolnjujejo svoje obveznosti, ki jih imajo do obrambe države in do varovanja njene neodvisnosti; — zagotavljajo z družbenim planiranjem predvsem usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbenoekonomskih, socialnih in drugih samoupravnih odnosov in interesov; — skrbijo za skladen gospodarski in družbeni razvoj celotnega območja občine, pri čemer posvečajo posebno pozornost hribovitim in obrobnim predelom ter nerazvitim območjem občine; — skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, dkrbijo za varstvo človekovega okolja ter za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi; — z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih; — zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja, skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi; — načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske gradivo, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izrabo prostora in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj, posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonih deležne posebne družbene pomoči; — razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje in delovanje ter razvoj kulturnoprosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spominskih obeležij in za ohranitev ostalega ljudskega izročila; — oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine; — uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi; — sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike So- cialistične federativne republike Jugoslavije in sklenjenih mednarodnih pogodb. 3. člen Občina Žalec je pravna oseba. Sedež občine je v Žalcu. 4. člen Za občino Žalec je značilno, da so ustvarjeni pogoji: — za doseganje visoke stopnje industrijske proizvodnje; — za doseganje visoke stopnje kmetijske proizvodnje, od sodobno organizirane primarne proizvodnje, do predelovalno industrije; — za razvoj trgovine, gostinstva, prometa in poslovnega ter rekreacijskega turizma; — za razvoj izobraževalnih institucij tako osnovnošolskih kot srednješolskih, prav tako pa tudi za ustanovitev dislociranih oddelkov višjih in visokih šol; — za razvoj kulturnih, telesnokulturnih in rekreacijskih institucij; — za razvoj malega gospodarstva; — za skladen in enakomeren razvoj celotnega območja občine, s čimer se vsem občanom in delovnim ljudem zagotavljajo približno enaki življenjski pogoji. Območje občine Žalec je določeno z republiškim zakonom. Območje občine Žalec obsega poleg mesta Žalec še naslednja naselja: Andraž nad Polzelo, Dobrič, Braslovče, Rakovljc, Podvrh, Dobrovlje, Topo vi j e, Poljče, Kamenčc, Glinje, Spodnje Gorče, Zgornje Gorče, Male Braslovče, Presarje, Parižlje, Galicija, Hramše, Zavrh pri Galiciji — del, Železno, Velika Pirešica, Per-novo, Gomilsko, Smatevž, Zakl, Grajska vas, Gotovlje, Griže, Migo j niče, Zabukovica — del, Pongrac, Letuš, Podgorje pri Letušu, Liboje, Brnica, Kasaze, Zabukovica — del, Petrovče, Dobriša vas, Arja vas, Zaloška gorica, Ruše, Mala Pirešica, Drešinja vas, Levec, Polzela, Podvin, Orova vas, Založe, Breg pri Polzeli, Ločica ob Savinji, Ponikva pri Žalcu, Podkraj, Studence, Prebold, Dolenja vas, Latkova vas, Kaplja vas, Gornja vas pri Preboldu, Marija Reka, Sešče pri Pre-' boldu, Matke, Šempeter v Savinjski dolini, Dobrteša vas, Spodnje Rojc, Zgornje Roje, Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje, Zgornje Grušovlje, Zalog pri Šempetru, Kale, Tabor, Ojstriška vas, Kapla, Pon-dor, Loke, Črni vrh, Miklavž pri Taboru, Trnava, Šentrupert, Orla vas, Vinska gora, Lopatnik — del, Janškovo selo, Pirešica, Prelska, Lipje, Črnova, Vransko, Tešova, čreta, Ločica pri Vranskem, Zahomce, Zajasovnik — del, Zaplanina, Vologa, Prapreče, Jeronim, Prekopa, Cepi j e, Brode, Selo pri Vranskem, Stopnik, Limovce, Ložnica pri Žalcu in Vrbje. 5. člen Občina Žalec ima svoj pečat v obliki kroga. Pečat ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična republika Slovenija« ter v drugi vrsti »Skupščina občine Žalec«. 6. člen Občina Žalec ima svoj grb, zastavo, plaketo in značko. Grb občine je polje zelene barve, v spodnjem delu zaobljeno, v zgornjem delu pa zaključeno z ravno modro črto. V sredini ima zlato rumen znak hmelje-ve kobule in lista. Zelena barva simbolizira Savinjsko dolino, modra barva reko Savinjo, kobula in list pa hmelj. Zastava občine Žalec je zelene barve, pravokotne oblike, razmerje med širino in dolžino zastave je 1:2. V desnem zgornjem kotu je zlato rumen znak hmelje-ve kobule in lista. Plaketa občine Žalec je pravokotne oblike, v zgornji polovici je v zelenem polju zlato rumen znak hme-Ijeve kobule in lista. V spodnjem delu je napis »plaketa občine Žalec«, prostor za napis naslova dobitnika plakete in prostor za napis letnice podelitve plakete. Plaketa je odlita v bronu. Značka občine Žalec je zelene barve, pravokotne oblike ter v spodnji petini površine razdeljena z modro črto. Nad črto je zlato rumen znak hmcljcvc kolubc in lista, pod njo pa zlato rumen napis »Žalec«. 7. člen Občina Žalec lahko zaslužnim občanom ter drugim osebam in organizacijam ter skupnostim podeljuje priznanja. Priznanja občine Žalec so: 1. podelitev domicila v občini Žalec, 2. imenovanje za častnega občana občine Žalec, 3. podelitev plakete občine Žalec, 4. podelitev denarne nagrade, 5. sprejetje pokroviteljstva prireditve, 6. druga priznanja, ki jih s sklepom ali odlokom določi Občinska skupščina. Pogoje in pristojnosti za podeljevanje priznanj, njihovo obliko, določbe o pravicah in evidentiranju oseb, ki so priznanja prejela ter druge določbe vsebuje odlok občinske skupščine. 8. člen Praznik občine Žalec je 7. julij v spomin na prvo množično napisno akcijo zoper okupatorja v Savinjski dolini. Proslava praznika občine Žalec je vsako leto v drugi krajevni skupnosti. Krajevne skupnosti v občini lahko za svoje območje ali tudi za posamezno naselje določijo v svojih statutih krajevne praznike. 9. člen Občani občine Žalec so tisti državljani Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče. 10. člen Občina Žalec je pobratena z občino Bačka Palanka in občino Kruševac ter lahko izmenja listine o pobratenju tudi z drugimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. V okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije se lahko v Obliki izmenjave listin o pobratenju, partnerstvu ali o drugi slovesni obliki manifestira tudi sodelovanje med občino Žalec in njenim mestom z občinami, mesti in organizacijami znotraj in zundj meje Jugoslavije. III. DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV 1. Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu 11. člen Družbenoekonomska ureditev v občini temelji na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina in na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in družbeni reprodukciji v celoti. 12. člen Delp in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka. Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugačnih koristi z izkoriščanjem tujega dela. Nihče ne sme na nikakršen način onemogočiti in omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela. 13. člen Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela In z družbenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina. 14. člen Podlaga za materialni in družbeni položaj delovnega človeka v občini Žalec je njena gospodarska razvitost in ustvarjeni dohodek na zaposlenega, ki pogojuje tudi stopnjo njegovih posebnih pravic in odgovornosti. 15. člen Družbenoekonomski položaj delovnega človeka v občini je zagotovljen z ustavo, zakoni in tem statutom, posebej pa še: — s pravico dela z družbenimi sredstvi, ki jo pridobi delavec s tem, da se vključi v združeno delo v organizaciji združenega dela in na ta način zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe; — da odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih celotne družbene reprodukcije; ■— da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev in si pridobiva osebni dohodek; — s pridobivanjem dohodka v organizacijah združenega dela tistih dejavnosti, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti podlaga za vrednotenje rezultatov dela, s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe na omenjenem področju zadovoljujejo; — z njegovim položajem v temeljni organizaciji združenega dela in drugih oblikah združevanja dela in v samoupravnih interesnih skupnostih, ki mu zagotavlja ekonomsko stabilnost in socialno varnost med delom in po izteku delovne dobe. Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva, družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo ter svoje delovne obveznosti vestno izpolnjujejo. 16. člen Kadar gre za' pojave na področju dohodka, osebnih dohodkov in za pojave na področju dela sredstev družbene reprodukcije, katerih obstoj bi bistveno ogrozil ekonomski položaj delavca v družbeni reprodukciji, se njegov položaj zavaruje z zakonom: — da se določi iz dela dohodka, ki je rezultat dela v izredno ugodnih naravnih razmerah, ali je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnostih za pridobivanje dohodka, kolikšen del tega dohodka se uporablja za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen in kolikšen del za razvoj materialne podlage združevanja dela v celoti; — Če bi .bila z razporejanjem dohodka oziroma delitvijo sredstev za osebne dohodke rušena razmerja, ki ustrezajo načelu delitve po delu, ali bi nastajale motnje v družbeni reprodukciji; — da se določi višina zajamčenega osebnega dohodka in obseg drugih zajamčenih pravic, kar pomeni, da je delavcu zagotovljena njegova materialna in socialna varnost ter način njihovega uresničevanja, odvisno od splošne stopnje produktivnosti celotnega združenega dela in od splošnih razmer okolja, v katerem delavec dela in živi; — da se določijo ukrepi, s katerimi sc zagotavlja enakopravnost delavcev v skladu z načeli delitve po delu oziroma normalna družbena reprodukcija; — da se v temeljnih organizacijah združenega dela delavcem začasno omeji razpolaganje z delom sredstev družbene reprodukcije, če je to neobhodno potrebno zaradi preprečevanja ali odprave večjih motenj na trgu, zaradi bistvenega odstopanja od temeljnih ciljev sprejete gospodarske politike ali če to terjajo interesi ljudske obrambe; — da sc lahko določi obvezno združevanje dela sredstev družbene reprodukcije, od česar je odvisno uresničevanje osnovnih ciljev družbenega razvoja, določenih v družbenih planih širših družbenopolitičnih skupnosti. 17. člen Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ki ustrezajo rezultatu njegovega dela in osebnega prispevka, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela. 18. člen Proti organizaciji združenega dela ali skupnosti ali drugemu združenju teh organizacij, v katerih je bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, ali ki no izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali huje škodujejo družbenim interesom, se lahko pod pogoji in po postopku določenim z zakonom, uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi, se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcem oziroma pravic organizacije ali združenja in njunih organov. 2. Usmerjanje in usklajevanje družbenega razvoja a) Gospodarstvo 19. člen Delovni ljudje v občini Žalec zagotavljajo materialne, družbene in druge pogoje za delo, razvoj proizvajalnih sil in porast družbenega in osebnega standarda v skladu s pogoji v občini, razvojno politiko občine in potrebami delovnih ljudi in občanov. Ti pogoji se zagotavljajo: — z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela na področju proizvodnje, blagovnega prometa, prometa, nudenja in opravljanja uslug in storitev ter drugih gospodarskih dejavnosti pod pogoji, določenimi z zakoni; — s krepitvijo in nadaljnjim razvojem proizvodnih zmogljivosti ter z maksimalnim in smotrnim izkoriščanjem naravnih bogastev na območju občine; — z rekonstrukcijo zastarelih in fizično dotrajanih kapacitet in usposabljanjem le-teh za sodobno in visoko akumulativno proizvodnjo; — z zagotavljanjem skladnega razvoja gospodarstva in intenzivnega gospodarjenja zaradi uspešnejšega vključevanja v družbeno in mednarodno delitev dela, — s krepitvijo materialne osnove organizacij združenega dela na področju proizvodnje, prometa, opravljanja storitev in blagovnega prometa; — s stalnim izboljševanjem kvalifikacijske strukture delavcev v organizacijah združenega dela, z izvajanjem splošnega, strokovnega družbenoekonomskega in idejnopolitičnega izobraževanja delovnih ljudi; — s širšo uporabo rezultatov znanstveno-razisko-valnega dela v proizvodnji in drugih dejavnostih; — z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem o združevanju, namenu in koriščenju sredstev za gospodarski razvoj v skladu s potrebami in možnostmi organizacij združenega dela in delovnih ljudi; — s samoupravnim odločanjem o delitvi dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih; — z zagotavljanjem pogojev, da lahko vse zainteresirane organizacije združenega dela v skladu z načelom enotnosti jugoslovanskega tržišča opravljajo svoje dejavnosti na območju občine Žalec; — s prostorskim planiranjem in izgradnjo poslovnih prostorov v skladu z načrti gospodarskega in družbenega razvoja; — z izgradnjo in vzdrževanjem cest, ulic, vodovodov, kanalizacije, električnega in^ PTT omrežja in drugih objektov infrastrukture; — z ustvarjanjem pogojev za hitrejši razvoj uslužnostnih dejavnosti, trgovine, gostinstva in družbene prehrane, turizma, obrtništva, domače dejavnosti in drugih dejavnosti, ki prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev in dela delovnih ljudi ter občanov: — z razvijanjem zdravstvenih, socialnih, vzgojno-izobraževalnih in drugih dejavnosti; — z razvijanjem bančništva, financ, zavarovalništva in podobnih dejavnosti; — s politiko davkov; — s politiko prispevkov; — z olajšavami in drugo pomočjo organizacijam združenega dela, ki so v težkem ekonomskem položaju ali poslujejo na meji rentabilnosti, kadar je to družbeno opravičljivo; — z usklajevanjem interesov in potreb organizacij združenega dela s politiko gospodarskega razvoja občine in širših družbenopolitičnih skupnosti; — s sprejemanjem drugih ukrepov in ustvarjanjem ugodnih pogojev za gospodarski razvoj občine v skladu s politiko družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije in SFRJ. 20. člen Osnovne gospodarske dejavnosti v občini Žalec so industrija, kmetijstvo in obrt. V industriji imajo najpomembnejše mesto tekstilna, kovinska in kemična industrija. Ugodni naravni pogoji zagotavljajo razvoj in napredek kmetijske proizvodnje in gozdarstva. Pri tem se daje prednost tistim panogam, ki imajo najboljše naravne in tržne pogoje, ter pogoje za' sodobno gospodarjenje. Občina omogoča tudi razvoj ostalih dejavnosti kot so: gradbeništvo, trgovina, promet, promet blaga na drobno, gostinstvo, obrt, uslužnostne ter komunalne dejavnosti. 21. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne in drugo skupnosti so dolžne skrbeti za organiziran počitek in rekreacijo delovnih ljudi in občanov zlasti mladine in otrok, za gradnjo počitniških domov, letovišč in drugih objektov. b) Družbeno in prostorsko planiranje v občini 22. člen Delavski razred in vsi delovni ljudje občine, organizirani v sapioupravnem združenem delu, z družbenim planiranjem zagotavljajo: — skupno razvojno družbenoekonomsko politiko na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje občinskega razvoja z razvojem drugih skupnosti ter pospešuje in usklajuje razvoj posameznih dejavnosti; — ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati na vseh stopnjah in vseh oblikah združenega dela; — usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbene dejavnosti ter materialnih razmerij v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, S tem da se obvlada stihijsko delovanje trga. neenakomernost v razvoju, delovnih pogojih in pridobivanju dohodka; — najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, za stalno izboljšanje materialnih in drugih življenjskih razmer ter za vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca; — usmeritev v skladen družbeni razvoj s poudarkom na smotrni urbanizaciji in gospodarjenju s prostorom, v varstvo naravnih dobrin in vrednot človekovega okolja. Pri določanju ciljev in interesov, ki jih uresničujejo z družbenim planiranjem, se delavci opirajo na znanstveno spoznanje in na njih temelječo oceno razvojnih možnosti. 23. člen Skupni interesi in cilji gospodarskega ter družbenega razvoja v občini, ki so vsebina družbenega planiranja v občini, so plod dogovorov organizacij združenega dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z drugimi samoupravnimi organizacijami kakor tudi skupaj z njimi ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj. 24. člen Dohodek je osnovna kategorija družbenega planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja planov. Družbeno planiranje dohodka obsega zlasti njegovo ustvarjanje, razporejanje za osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve v okviru samoupravnih in medsebojnih odnosov, pravic in obveznosti. V dohodku, ki ga dosegajo temeljne organizacije združenega dela v materialni proizvodnji, so izraženi rezultati celotnega družbenega dela, zato se z delitvijo tako doseženega dohodka vrednoti in zagotavlja materialna osnova za delo delovnih ljudi v drugih gospodarskih in družbenih dejavnostih, blagovnem in denarnem prometu, znanosti, izobraževanju, kulturi, zdravstvu in socialnem varstvu in drugod v skladu s cilji in interesi delovnih ljudi. Plan občine in plani samoupravnih interesnih skupnosti morajo biti v skladu z dohodkom, ki so ga planirale temeljne organizacije združenega dela v materialni proizvodnji. 25. člen Da bi uresničevali politiko ekonomskega in družbenega razvoja bi bilo omogočeno stalno soočanje izbranih ciljev z dejanskimi možnostmi in pogoji, da bi bilo zagotovljeno, usklajevanje celotne družbene reprodukcije kot tudi da je vsem nosilcem družbenega planiranja omogočeno splošno družbeno planiranje in medsebojno usklajevanje planov, se pri družbenem planiranju uporabljata načelo sočasnega in načelo kontinuiranega planiranja. 26. člen Srednjeročni plan je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine in se sprejema za obdobje petih let. Srednjeročni plan temelji na skupni oceni možnosti za uresničevanje splošne orientacije dolgoročnih ciljev in smeri razvoja, ki jih določa dolgoročni plan. 27. člen Srednjeročni in dolgoročni plan občine pripravi izvršni svet in ju predlaga v sprejem občinski skupščini. Po končani javni razpravi pa ju sprejmejo občinska skupščina in skupščine samupravnih interesnih skupnosti. 28. člen Dolgoročni plan občine se sprejema za dobo desetih let. Z njim se določi splošna orientacija za razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti, dolgoročni cilji in smeri razvoja, spremembe v strukturi gospodarstva in družbenih dejavnosti in razvoja samoupravnih socialističnih produkcijskih odnosov. 29. člen V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega družbenega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem se uresničuje srednjeročni plan nenehno, najmanj pa enkrat na leto analizirati, kako se ta uresničuje, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, s katerimi je treba nastopiti v prihodnjem letnem obdobju. 30. člen Plan samoupravne organizacije oziroma skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma interesne skupnosti. Plan občine se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih dogovorov o temeljih plana občine. 31. člen S samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih plana se določijo glavni interesi in cilji, zaradi katerih se sklepajo. Samoupravni sporazum oziroma dogovor o temeljih plana je obvezen za tiste, ki so ga sklenili. 32. člen Organi upravljanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in pristojni organi občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana ter dajati nosilcem družbenega planiranja ustrezne predloge za orientacijo in usklajevanje, ki temeljijo na znanstvenem in strokovnem razlikovanju pogojev in možnosti za razvoj. 33. člen Plan občine temelji na samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih planov, na dogovorih o temeljih družbenega plana občine kot tudi na skupno ocenjenih možnostih in pogojih za razvoj v občini. Dogovore o temeljih družbenega plana občine sklenejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti in pristojni organ skupščine občine. 34. člen Za pripravo plana občine skrbi izvršni svet občinske skupščine, ki je odgovoren tudi za izdelavo delovnega programa za pripravo plana in pravočasno predložitev predloga v razpravo. Strokovne službe in upravni organi občine so odgovorni za pravilnost ter strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov. 35. člen Osnutek in predlog plana občine pripravlja izvršni svet na podlagi dogovora o temeljih plana občine in ga predloži skupščini občine. V osnutku oziroma predlogu plana občine morajo biti navedene obveznosti, ki izvirajo za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Izvršni svet skupščine občine mora, ko predloži osnutek oziroma predlog družbenega plana občine, obvestiti skupščino občine o tistih skupnih interesih in ciljih plana, za katere do predložitve osnutka oziroma predloga z določenimi organizacijami združenega dela oziroma družbenopolitičnimi skupnostmi ni bilo mogoče doseči dogovor. 36. člen Izvršni svet mora skupščino občine obveščati v rokih, ki jih določa skupščina, o uresničevanju plana ter o tem, kaj je ukrenil v okviru svojih pravic in dolžnosti oziroma predlagati, da skupščina sama ukrepa za zagotovitev realizacije plana. 37. člen Organi upravljanja in drugi organi samoupravnih organizacij ter pristojni organi občine so v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorni za uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti in plana občine. Ti organi morajo redno spremljati, analizirati in ocenjevati uresničevanje planov ter izpolnjevanje obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih teh planov. Organi občine morajo pravočasno z ukrepi ekonomske politike ter upravnimi in organizacijskimi ukrepi poskrbeti za pogoje za uresničevanje plana občine. Če se z analizo vzrokov ugotovi, da plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga izvršni svet skupščine občine spremembe in dopolnitve plana občinski skupščini. 38. člen Zainteresirane organizacije združenega dela, finančne organizacije, druge organizacije in skupnosti lahko skupaj z organi občinske skupščine oziroma izvršnega sveta ustanovijo skupna koordinacijska telesa za usklajevanje svoje aktivnosti pri izpolnjevanju obveznosti in nalog določenih v planih 39. člen Delavci, ki združujejo delo in sredstva v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih opredeljujejo y prostorskem planu občine ter v urbanističnem programu občine svoje skupne interese in potrebe glede urejanja, varovanja in uporabe prostora in izražajo svojo pripravljenost, da bi reševali vsa vprašanja skupnega pomena sporazumno. Za urejanje, gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo naselij, komunalno opremljanje naselij ter varstvo družbenih prostorskih koristi, sprejme občinska skupščina urbanistični program, urbanistične načrte, zazidalne načrte in urbanistični red. Navedeni akti ur- s banističnega načrtovanja se sprejmejo po predhodni javni razpravi. V urbanističnih in zazidalnih načrtih morajo biti predvideni tudi objekti za zadovoljevanje splošnih In skupnih potreb. 3. Financiranje skupne in splošne porabe 40. člen Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja družbenih dejavnosti v občini usklajujejo delovni ljudje in občani obveznosti in sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe. a) Skupna poraba 41. člen Delavci v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo družbeno dejavnost, zagotavljajo za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti določene prispevke iz osebnih dohodkov in dohodka temeljne organizacije združenega dela. 42. člen Obseg in struktura skupne porabe se določi v procesu menjave dela s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti in skladno s srednjeročnim programom razvoja občine ter letnimi programi dela in resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju občine. Delavcem s področja družbenih dejavnosti je potrebno zagotoviti enak družbeni in materialni položaj kot ga imajo delavci v gospodarstvu. 43. člen Višino prispevnih stopenj določijo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti po predhodni javni razpravi o programih in obsegu skupne porabe v združenem delu in krajevnih skupnostih ter skladno z dokumenti iz prejšnjega člena. Ustrezna koordinacija se izvrši med samoupravnimi interesnimi skupnostmi, tako v občini kot v regiji in v republiki. 44. člen Razen rednih dohodkov iz prispevnih stopenj imajo samoupravne interesne skupnosti še druge dohodke, za katere se dogovore z združenim delom in drugimi uporabniki storitev, bodisi za potrebe investicij ali razširitev dejavnosti, lahko pa imajo tudi lastne dohodke. Po načelih solidarnosti in vzajemnosti lahko samoupravne interesne skupnosti prejemajo solidarnostna sredstva, oziroma jih prispevajo v ustrezne republiške sklade. b) Splošna poraba 45. člen Za zadovoljevanje splošnih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine, plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov ustrezna sredstva, občani pa iz svo- jih osebnih dohodkov, drugih dohodkov ter premoženja, davka, taks in drugih davščin v skladu z veljavnimi predpisi. 46. člen V okviru zakonov predpisuje občina, vire in vrste davkov, taks ter drugih davščin. Občina samostojno določa višino davkov, taks in drugih davščin, ki so po zakonu njen dohodek in z njim samostojno razpolaga. Obseg, višina in namen dohodkov za splošne družbene potrebe se določi s proračunom občine. 47. člen Dohodek za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini razporeja občinska skupščina s proračunom. Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s potrebami in dohodki občine. Predlog proračuna pripravi izvršni svet. Po opravljeni javni razpravi sprejme proračun občinska skupščina. Če občinska skupščina ni upoštevala predlogov in pripomb javne razprave, obvesti o svojih stališčih posamezne predlagatelje. Stališče občinske skupščine mora biti obrazloženo. 48. člen Organi in organizacije ter krajevne skupnosti, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, vsebini in obsegu nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev ter poročilo o načinu porabe teh sredstev. 49. Člen Občinska skupščina zagotovi sočasno obravnavo obsega financiranja skupne in splošne porabe. 4. Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje 50. člen Z družbenim dpgovorom se zagotavlja in usklajuje samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora, ali splošnega družbenega pomena, zlasti na področju planiranja cen, razporejanja dohodka, delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, mednarodne menjave, politike zaposlovanja ter varstva in zbol j Sevanj človekovega okolja. 51. člen Družbene dogovore sklenejo organi občinske skupščine in zainteresirane organizacije združenega dela. zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, sindikat, druge družbenopolitične organizacije in družbene organizacije. 52. člen Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi. Ce se z družbenim dogovorom ugotavlja in usklajuje samoupravno urejanje odnosov, o katerih se de- lavci po zakonu o združenem delu osebno izjavljajo, ga sme pooblaščeni organ organizacije združenega dela skleniti, če se je pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije, ali delovni organizaciji brez temeljnih organizacij izjavila, da se z njim strinja. 53. člen Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili, ali k njemu pristopili, da ukrenejo kar je potrebno za njegovo izvajanje. Udeleženec družbenega dogovora je družbenopolitično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih, ki iz njega izhajajo. 54. člen K sklenjenim družbenim dogovorom, lahko pristopijo organizacije, skupnosti in organi, ki niso sodelovali pri njegovi sklenitvi, če podajo izjavo, da se strinjajo z njegovo vsebino in da ga sprejmejo. 55. člen S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski odnosi in drugi samoupravni odnosi in interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi, ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti. 56. člen S samoupravnim sporazumom se zlasti: združuje delo delavcev v temeljni organizaciji, združujejo delo delavcev v delovni skupnosti, združujejo delo in sredstva v delovne organizacije in druge organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti, kakor tudi druge oblike združevanja dela in sredstev, določajo osnove plana, usklajujejo interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, določajo osnove in merila za razporejanje dohodka, določajo merila za samoupravno urejanje cen, določajo osnove in merila za razporejanje dohodka ustvarjenega s skupnim poslovanjem, urejajo odnosi v svobodni menjavi dela, urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v združenem delu in ukrepi za njihovo uresničevanje, kakor tudi odnosi pri izvajanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Samoupravni sporazum sklenejo med seboj, delavci v temeljni organizaciji oziroma v delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarske zbornice in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikat. , 57. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organizacije, kadar se določajo odnosi, ki so pomembni za uresničevanje njihovih ciljev in nalog, določenih v njihovem statutu. 58. člen Udeleženec samoupravnega sporazuma je lahko tudi občinska skupščina, njen izvršni svet in organiza- cije, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj, ali s temeljnimi organizacijami, ali drugimi samoupravnimi or-* ganizacijami in skupnostmi. , 59. člen Udeleženec samoupravnega sporazuma je lahko tudi delovni človek, ki opravlja kmetijsko, obrtno ali drugo dejavnost oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in s sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji, oziroma, če združuje svoje delo in sredstva v kmetijsko zadrugo ali kakšno drugo obliko združevanja dela in sredstev 60. člen Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma dajo delavci, oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, družbenopolitični skupnosti in gospodarski zbornici. 61. člen Sindikat ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov. Sindikat tudi sodeluje pri sklenitvi samoupravnega sporazuma in je sopodpisnik samoupravnih sporazumov, s katerimi se ureja delovno razmerje delavcev v združenem delu in določajo osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v združenem delu. Če sindikat ne podpiše samoupravnega sporazuma iz drugega odstavka tega člena, ga ima organizacija združenega dela pravico uporabljati, sindikat pa lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno ustavno sodisče. 62. člen če skupščina občine predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samoupravna organizacija oziroma skupnost, na katero se ta obveznost nanaša. Če v predpisanem roku nobena samoupravna organizacija ali skupnost ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat ali občinska skupščina oziroma izvršni svet. 63. člen Postopek samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja je javen. Javnost postopka se določi na način, ki ga v skladu z zakonom določijo udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. 64. člen Udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja so enakopravni. Samoupravni sporazum in družbeni dogovor se skleneta svobodno in v skladu z izraženo voljo udeležencev. 65. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma nastanejo z dnem njegove sklenitve, če ni v samoupravnem sporazumu določeno drugače. 66. člen Udeleženec lahko odpove samoupravni sporazum pod pogoji in po postopku, ki jih v skladu z zakonom določa samoupravni sporazum. Za udeleženca, ki ga odpove, neha samoupravni sporazum veljati, ko izteče v njem določeni rok za njegovo odpoved. Odpovedni rok prične teči od dne, ko je bila odpoved samoupravnega sporazuma vročena vsem njegovim udeležencem. Če v samoupravnem sporazumu ni določen odpovedni rok. neha veljati samoupravni sporazum za udeleženca, ki ga odpove, ko izteče šest mesecev od zadnjega dneva v letu. v katerem je bila odpoved vročena, vsem udeležencem samoupravnega sporazuma. 67. člen Za pripravo osnutkov samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov je zadolžena ustrezna strokovna služba, skupščina pa za organiziranje javne razprave. Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori morajo biti v javni razpravi najmanj mesec dni. 68. člen Strokovna služba občinske skupščine vodi evidenco samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženec je občinska skupščina in izvršni svet in poskrbi za njihovo objavo. 5 5. Združevanje delovnih ljudi in občanov v samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti 69. člen ' Zaradi zadovoljevanja osebnih in skupnih družbenih potreb in interesov, delovni ljudje in občani ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti, v katerih sporazumno z delavci teh dejavnosti odločajo o vrstah, kakovosti in obsegu storitev ter o merilih za zagotavljanje sredstev, ki so potrebna za njihovo opravljanje. Te družbene dejavnosti so: vzgoja in izobraževanje, otroško varstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo in socialno varstvo, kultura, telesna kultura, zaposlovanje, raziskovalna dejavnost, pokojninsko , in invalidsko zavarovanje in starostno zavarovanje kmetov. Opredeljene so kot dejavnosti posebnega družbenega pomena. 70. člen Samoupravne interesne skupnosti se obvezno ustanavljajo na podlagi zakonov, s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi ali odlokom občinske skupščine, če X se v občini ugotovi izjemen družbeni pomen ustanovitve določene samoupravne interesne skupnosti. V takšnem primeru se z odlokom predpišejo tudi obveznosti. Organizacija, način dela. pravice in obveznosti tei odgovornosti samoupravnih interesnih skupnosti so poleg ustave in zakonov opredeljene v samoupravnih sporazumih o ustanovitvi in statutih ter v samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti. Občinska skupščina ustanavlja organizacije s področja družbenih dejavnosti. 71. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi in statut samoupravne interesne skupnosti potrdi skupščina občine, k imenovanju sekretarja in vodje skupnih služb samoupravne interesne skupnosti pa daje soglasje. Zakonitost delovanja organov in služb samoupravnih interesnih skupnosti nadzoruje pristojen upravni organ občinske skupščine. 72. člen Samoupravna interesna skupnost je lahko ustanovljena za posamezno področje na območju občine, regije ali republike. Temu ustrezno občina zagotavlja svoje zastopstvo v organih skupnosti. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v občini so organizirane po načelih delegatskega sistema. 73. člen Skupščine - samoupravnih interesnih skupnosti so sestavljene iz zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Število delegatskih mest v obeh zborih in njih razvrstitev med splošne, posebne in združene delegacije se določi z dogovorom v okviru občinske konference SZDL in sprejme v besedilu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in statuta. , 74. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo na zasedanjih obeh zborov ali ločeno, veljajo pa enptne odločitve. O temeljnih vprašanjih s svojega področja odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine. Če o pomembnem vprašanju s posameznega področja ni dosežena enotna odločitev, se uvede usklajevalni postopek. 75. člen S skupščino občine sodelujejo samoupravne interesne skupnosti zlasti pri letnem, srednjeročnem in dolgoročnem programiranju dejavnosti v občini, pri prostorskem planiranju, pri sklepanju družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih skupnih zadevah. Samoupravne interesne skupnosti dajejo skupščini občine in njenim organom poročila in druge podatke o delu in problematiki s svojega področja. 76. člen Pobude za obravnavo in rešitev določenih vprašanj iz delovnega področja samoupravnih interesnih skupnosti lahko podajo izvršni svet skupščine občine, skupščina občine, družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti. Organi skupnosti so dolžni predlagateljem poročati o sprejetih stališčih in ukrepih. 77. člen Samoupravne interesne skupnosti so dolžne medsebojno sodelovati, usklajevati pristojnosti in obveznosti med seboj in z občinsko skupščino. V ta namen je formiran koordinacijski odbor izvršnega sveta skupščine občine za družbene dejavnosti, katerega vodi član izvršnega sveta, odgovoren za družbene dejavnosti, sestavljajo pa ga predsedniki izvršnih odborov in vodja skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. 78. člen Posebno sodelovanje samoupravnih interesnih skupnosti je potrebno z organi sklada za izgradnjo določenih objektov družbenih dejavnosti pri skupnih naložbah v izgradnjo objektov posameznih področij, prav tako pa tudi z organi krajevnih skupnosti. 79. člen Strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti so združene v skupnih službah samoupravnih interesnih skupnosti, ki so ustanovljene na podlagi določil samoupravnega1 sporazuma. Opravljajo vse organizacijske in analitske zadeve za izvajanje delegatskega sistema in delovanje organov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, admnistrativno tehnične, računovodske in druge zadeve. , 80. člen V dejavnosti iz 83. do 88. člena tega statuta in v drugih dejavnostih materialne proizvodnje, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni podlaga za usklajevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspehov, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov, se ustanovijo samoupravne interesne skupnosti, v katerih se uresničujejo skupni interesi, določeni s samoupravnim sporazumom. V teh samoupravnih interesnih skupnostih se delovni ljudje in kot uporabniki proizvodov in storitev združujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti in zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja, vplivajo na oblikovanje cen in sodelujejo pri določanju politike cen, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti. Z organizacijo in delovanjem teh samoupravnih interesnih skupnosti mora biti zagotovljeno medsebojno povezovanje teh dejavnosti ter usklajevanje njihovega razvoja in razvoja drugih dejavnosti. Za uresničevanje sprejetih programov dela in razvoja se v teh interesnih skupnostih združujejo sredstva na podlagi predpisov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih sporazumov. 81. člen Če se pokaže potreba lahko skupščina občine ali družbenopolitične organizacije predlagajo ustanovitev samoupravne organizacije posebnega družbenega pomena, oziroma sprejmejo ustrezne ukrepe, kolikor samoupravna organizacija ne izvršuje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena. 6. Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena 82. člen Kadar je poslovanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju, se z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa v teh organizacijah. Posebni družbeni interes in način njegovega uresničevanja uveljavljajo delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in s predpisi oziroma ukrepi občinske skupščine. 83. člen Zadeve programiranja in financiranja graditev stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš ter družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, so zadeve posebnega družbenega pomena. 84. člen S področja komunalnega gospodarstva so posebnega družbenega pomena zlasti naslednje dejavnosti: oskrba naselij s pitno vodo, urejanje kanalizacije in javne razsvetljave v naseljih, opravljanje javnega mestnega prometa, vzdrževanje javne snage, urejanje ulic, trgov in cest v naseljih, urejanje naselij z zelenimi površinami, upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča, opremljanje naselij z javnimi otroškimi igrišči, vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov, pokopališka in pogrebna dejavnost, dimnikarska služba, opremljanje naselij z javnimi tržnicami, dejavnost komunalnih storitvenih delavnic, opremljanje naselij z javnimi sejmišči, javnimi parkirišči, uničevanje in predelava mrhovine ter druge dejavnosti, ki jih kot take določi občinska skupščina. 85. člen Programiranje razvoja vodnega gospodarstva, zbiranje in obdelava hidroloških in drugih za vodno gospodarstvo pomembnih podatkov, obramba pred poplavami, urejanje vodnega režima za zagotovitev varstva pred škodljivim delovanjem voda in erozije, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti voda, vzdrževanje naravnih vodotokov in vodnogospodarskih objektov ter naprav v splošni rabi ter urejanje medrepubliških in meddržavnih vodnogospodarskih zadev so dejavnosti posebnega družbenega pomena. 86. člen Posebnega družbenega pomena je programiranje razvoja poštnih, telegrafskih in telefonskih zmogljivosti ter financiranje gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja teh zmogljivosti. 87. člen Dejavnosti posebnega družbenega pomena so tudi dejavnosti, s katerimi se zagotavlja ohranitev in gojitev gozdov ter krepitev njihovih splošnih koristnih funkcij, to je funkcij, ki jih imajo gozdovi iz varovalnega, hidrološkega, klimatološkega, higiensko-zdravst-venega, turistično-rckreacijskega, družbeno-gospodar-skega, poučnega, raziskovalnega in obrambnega vidika. 88. člen Dejavnosti posebnega družbenega pomena sta tudi elektrogospodarstvo in varstvo pred požarom. 7. Družbene dejavnosti a) Vzgoja in izobraževanje 89. člen Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za vzgojo in izobraževanje mladine in za izobraževanje odraslih, določajo politiko razvoja vzgoje in izobraževanja, skrbijo za izenačevanje materialnih pogojev za uresničevanje pravice do izobraževanja s sistemom štipendiranja in kreditiranja in opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese, kolikor se le-te ne uresničujejo v širši družbenopolitični skupnosti. Otrokom z motnjami v telesnepi in duševnem razvoju je zagotovljeno usposabljanje v vzgojnih in izobraževalnih zavodih za vedenjsko in osebnostno motene otroke, v zavodih za delovno usposabljanje duševno in telesno prizadetih otrok ter v drugih zavodih za usposabljanje. Delavska univerza Žalec organizira predvsem tiste izobraževalne dejavnosti, ki omogočajo delovnim ljudem stalno izobraževanje in izpopolnjevanje družbenih, strokovnih in splošnih znanj. Delavska univerza v dogovoru z organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi organizacijami, občinsko skupščino in samoupravnimi interesnimi skupnostmi organizira in izobražuje za njihove potrebe. b) Otroško varstvo 90. člen Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za vzgojo in varstvo otrok in v ta namen določajo politiko razvoja otroškega varstva, zagotavljajo materialna sredstva za delovanje in razvoj otroškega varstva, skrbijo za usposabljanje strokovnih delavcev za delo na tem področju ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interes na področju družbenega varstva otrok. c) Kultura 61. člen Delovni ljudje in občani določajo politiko kulture, skrbijo za zagotovitev splošnih pogojev za razvoj kulturne dejavnosti, za razvijanje in ustrezno zadovoljevanje svojih kulturnih potreb ter za kulturno vzgojo mladine. V okviru zveze kulturnih organizacij in društev v krajevnih skupnostih in šolah pospešujejo kulturno-prosvetno dejavnost z namenom, da se dviga splošna kulturna raven in spodbujajo povezovanje' in združevanje dejavnikov v kulturi. Skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov, zlasti spomenikov narodnoosvobodilne borbe. Občinska matična knjižnica Žalec kot splošna izobraževalna ustanova zbira in hrani knjižno gradivo ter zagotavlja, da le-to služi potrebam najširšega kroga delovnih ljudi in občanov. č) Telesna kultura 92. člen Delovni ljudje in občani v občini ustvarjajo zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja, večje produktivnosti dela in v primerih obrambnih sposobnosti materialne, organizacijske in druge pogoje za množičen razvoj telesne kulture in rekreacije za telesno vzgojo otrok in mačtine v vzgojnovarstvenih zavodih, šolah, društvih, za gradnjo in čimširšo uporabo telesnokul-turnih objektov in naprav. d) Zdravstveno varstvo 93. člen • Delovni ljudje in občani v občini neposredno ter skupaj z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in občinski skupščini ustvarjajb kar najugodnejše možnosti za zdravstveno varstvo ter skrbijo za organiziranje in uspešno funkcioniranje zdravstvene dejavnosti v ob-' čini. Enotno zdravstveno varstvo zagotavljajo v mejah svojih pravic in dolžnosti skupnost zdravstvenega zavarovanja, organizacije združenega dela in druge organizacije ter občinska skupščina, pri čemer posvečajo posebno skrb razvijanju preventivnega zdravstvenega varstva. Občinska skupščina neposredno ter v sporazumu s skupnostjo zdravstvenega vhrstva nosi stroške kolektivne zdravstvene preventive, zdravljenja socialno ogroženih nezavarovanih občanov, zdravstvenega zavarovanja za prejemnike stalne družbene pomoči, prispevka za zdravstveno zavarovanje socialno ogroženih kmetov in druge z zakonom določene stroške. Občinska skupščina v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in temeljnimi organizacijami združenega dela spremlja pogoje in način opravljanja zdravstvenih storitev v zavodih za osnovno zdravstveno varstvo ter sprejema ukrepo za usklajevanje njihovega dela s potrebami delovnih ljudi in občanov. Z združevanjem sredstev za izgradnjo objektov ustvarja boljše pogoje za delo. Občinska skupščina v sodelovanju z delavci zdravstvenih zavodov in družbenopolitičnimi organizacijami spodbuja aktivnost temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti za zdravstveno prosvetljevanje in razvijanje zdravstvene kulture delovnih ljudi in občanov, kot tudi za organizirano prostovoljno krvodajalstvo. e) Varstvo borcev NOV in vojaških vojnih invalidov 94. člen Delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno skrb in pozornost udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter članom njihovih družin. Občinska skupščina spremlja stanje in probleme borcev narodnoosvobodilne vojne, koroških borcev v letih 1918—1919, španskih borcev, vojaških vojnih invalidov in družin padlih borcev ter v sodelovanju z drugimi organizacijami sprejema ukrepe za izboljšanje varstva borcev in invalidov. Ta skrb se nanaša predvsem na ureditev njihovega materialnega položaja, zdravstvenega varstva in stanovanjskih razmer. f) Socialno skrbstvo in socialno varstvo 95. člen Delovni ljudje in občani skrbijo za socialno varnost delovnih ljudi in občanov, za organizirano nudenje raznih oblik pomoči delovnim ljudem in občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva ter za odpravljanje vzrokov nastanka socialnih problemov, zagotavljajo materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe delovnih ljudi in občanov ter ustvarjajo pogoje za usposobitev za delo in samostojno življenje oseb, ki so pod posebnim družbenim varstvom. Posebno pozornost posvečajo varstvu otrok, materam in družinam vojaških, delovnih in drugih invalidov ter varstvu občanov, ki niso. zmožni sami skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. g) Raziskovalna dejavnost 96. člen Za dvig produktivnosti dela, za boljše delovne pogoje in za stalni napredek gospodarstva in družbenih dejavnosti delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb inovacijam, izumom in iznajdbam in jih ustrezno nagrajujejo. Za te dejavnosti se ustanavljajo razvojni centri in inštituti. 8. Samoupravni položaj delovnih ljudi v krajevnih skupnostih 97. člen Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje skupnih interesov in opravljanje določenih nalog samoupravno organizirajo v krajevno skupnost. Pri uresničevanju skupnih interesov in potreb ter opravljanju nalog se delovni ljudje in občani organizirani v krajevni skupnosti samoupravno sporazumevajo ali na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi organizacijami, skupnostmi in društvi, ki so dolžni sodelovati pri uresničevanju .skupnih interesov in nalog. 98. člen Krajevno skupnost ustanovijo delovni ljudje in občani na podlagi iniciative in predhodne temeljite razprave na svojem zboru. Med pogoje za ustanovitev krajevne skupnosti spadajo zlasti: — geografska zaokroženost naselja — število delovnih ljudi in občanov — gospodarska utemeljenost (razvitost gospodarstva) — razvoj kulture in izobraževanja — povezanost pri oblikovanju občinske politike — možnost organiziranja ljudske obrambe in družbene samozaščite. 99. člen Statut krajevne skupnosti podrobneje določa: — območje in druge osnovne opredelitve krajevne skupnosti — pravice in dolžnosti krajevne skupnosti in način njihovega uresničevanja — organizacijo in organe krajevne skupnosti — pravice in dolžnosti, ki se poverjajo svetu in drugim organom v krajevni skupnosti, način delovanja organov itd. — organizacijo ih naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite — urejanje odnosov z organizacijami združenega dela, drugimi organizacijami in skupnostmi — način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja v krajevni skupnosti — način in oblike zbiranja sredstev ter odločanje o uporabi sredstev za skupne potrebe skladno s programom in planom razvoja krajevne skupnosti — oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja, vprašanja, o katerih se odloča na referendumu, način zagotavljanja javnosti dela ter obveščanja — druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej. Statut krajevne skupnosti sprejmejo zbori delovnih ljudi in Občanov na predlog skupščine krajevne skupnosti. 100. čle. Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti določijo s planom srednjeročne in dolgoročne razvojne cilje, naloge in medsebojne obveznosti, določijo sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb in za reševanje skupnih nalog zlasti na področju urejanja naselij, upravljanja s stanovanji, otroškega varstva, zdravstva, socialnega skrbstva, izobraževanja, kulture in prosvete, komunalnega gospodarstva, rekreacije, organizacije splošnega ljudskega odpora ter družbene samozaščite. 101. člen VSe oblike samoupravljanja v krajevni skupnosti so in bodo docela odvisne od delovanja delegatskega sistema. Delovni ljudje in občani organizirani v krajevni skupnosti sodelujejo neposredno ali prek delegatov pri opravljanju družbenih zadev, pri odločanju c vprašanjih skupnega pomena tako v krajevni skupnosti, občini ali širših družbenopolitičnih skupnostih. 102. člen Na zborih delovnih ljudi in občanov, ki se po statutu krajevne skupnosti sklicujejo za posamezna naselja, za del naselij, za več naselij ali za v^o krajevno skupnost, delovni ljudje in občani obravnavajo, sprejmejo stališča in odločajo o pomembnih vprašanjih za območje, za katero je zbor sklican ali območje krajevne skupnosti, občine ali širših družbenopolitičnih skupnosti. Če zbori obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za celo občino, jih lahko skliče tudi predsednik občinske skupščine. 103. člen Da bi mogli stvarno uresničevati skupne interese, naloge in zadovoljevati potrebe, se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti samoupravno povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov, potreb in nalog. 104. člen Za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb, interesov in opravljanje nalog, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana združujejo sredstva, ki jih namenijo s samoprispevkom, z delom ali pridobijo na drug način, in to: — z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci .temeljnih organizacij združenega dela; — s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti; — z delom prihodka občinskega proračuna in drugih prihodkov v občini, ki jih občina nameni krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog skladno s planom in programom razvoja krajevne skupnosti; — s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in drugih organizacij ter društev v krajevni skupnosti; — s sredstvi iz drugih virov. 105. člen Sredstva za delovanje Samoupravnih organov in . delegatskega sistema v krajevni skupnosti zagotavlja občinska skupščina v okviru splošne porabe. 106. člen Vzdrževanje objektov ali zadovoljevanje določenih skupnih potreb občanov, ki so sicer v pristojnosti občine, se lahko prepusti krajevni skupnosti s posebno pogodbo. V pogodbi se med drugim določi tudi na- ' čin financiranja dogovorjenih zadev. 107. člen Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoj razvoj lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno sodelujejo z delovnimi ljudmi in občani drugih krajevnih skupnosti, se povezujejo v skupnost krajevnih skupnosti ali oblikujejo konferenco delegatov krajevnih skupnosti in tako na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena. 9. Kadrovska politika in zaposlovanje 108. člen Kadrovska politika je sestavni del samoupravne razvojne politike v občini, nosilci kadrovske politike pa so delovni ljudje, organizirani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih in- teresnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in (jrugih organizacijah ter v občinski skupščini. 109. člen Delovni ljudje in občani v občini kot nosilci izvajanja načel kadrovske politike: — zagotavljajo, da le delo in rezultati dela določajo družbeni položaj in ugled človeka, — določajo letne, srednjeročne in dolgoročne potrebe po kadrih, — sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov, — načrtujejo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter širših družbenopolitičnih skupnosti, — skrbijo, da odgovorne naloge in funkcije opravljajo delovni ljudje, ki imajo strokovne, delovne in moralnopolitične kvalitete, da dokazujejo pinpadnost samoupravnemu socializmu in krepitvi položaja delavskega razreda. 110. člen Z družbenim dogovorom o osnovah kadrovske politike v občini je določena: vloga kadrovske politike, vključevanje določil dogovora v samoupravne akte, način vodenja kadrovske politike, pogoji za izbiranje poslovodnih organov, pogoji vzgoje in izobraževanja kadrov ter način spremljanja izvajanja določil družbenega dogovora o osnovah khdrovske politike. 111. člen Z aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij, >e posebno pa socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikatov, delovni ljudje, organizirani v n i ih, spodbujajo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike v vseh okoljih., Posebej se to nanaša na usklajevanje kriterijev, stališč in aktivnosti, ki zadeva evidentiranje in kandidiranje na odgovorna delovna mesta in za nosilce družbeni!^ funkcij v vseh oblikah samoupravljanja in organiziranja ter družbenopolitičnega delovanja v občini. 112. člen Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih zagotavljajo pogoje za uveljavljanje pravice do dela, za vključevanje delovnih ljudi v združeno delo s sredstvi v družbeni lastnini in skrbijo za materialno zavarovanje delovnih ljudi v primeru začasne nezaposlenosti. 113. člen V okviru programa skupnosti za zaposlovanje v občini oblikujejo in ižvajajo politiko zaposlovanja delovni ljudje v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, posebno še v skupnosti za zaposlovanje in skupščini občine. Posebna skrb je posvečena zaposlovanju oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo ter mladine 114. člen Za opravljanje strokovnih opravil s področja kadrovskih zadev v skladu z družbenim dogovorom o kad- rovski politiki v občini Žalec, ima skupščina občine strokovno kadrovsko službo. Podrobnejša opredelitev ter organizacija kadrovske službe se določi z odlokom občinske skupščine. 10. Varstvo in izboljševanje človekovega okolja 115. člen Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, občina Žalec, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z_ delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotovijo pogoje za delo, bivanje, počitek, kulturo in rekreacijo, kakor tudi, d ti preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu. ' 116. člen V občini so pod posebnim družbenim varstvom posamezna pokrajinska območja in predmeti narave, značilnosti d^ele, rastlinski in živalski svet, območja, ki so namenjena za rekreacijo, reke, potoki, jezera in njihova obrežja, studenci in talna voda ter zrak. 117. člen y Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za ohranitev in izboljševanje življenjskega okolja delovnega človeka in občana s tem, da posvečajo posebno skrb: — čistoči ozračja, — zaščiti obstoječih parkovnih površin in zelenic in njihovemu povečanju, — varovanju gozdov posebnega pomena, — ohranitvi redkih rastlinskih in živalskih vrst, — ohranitvi kmetijskih in gozdnih površin, — varovanju voda. 118. člen Večja naravno zaključena pokrajinska območja s prvobitno in kultivirano naravo, ki jo odlikujejo naravne znamenitosti ali pokrajinske lepote, kulturni spomeniki oz. spomeniki človeškega dela in ji dajejo posebej značaj ter ima rekreacijski pomen, občinska skupščina razglasi za krajinske parke in jih kot take posebej zavaruje. Občinska skupščina’ tudi posebej zavaruje naravne in hortikulturne spomenike ter posamezne rastlinske in živalske vrste, ki so značilne za območje ali del območja občine. 119. člen Občinska skupščina si posebej prizadeva, da se večja naravno zaključena, pretežno prvobitna pokrajinska območja, posebne naravne lepote z znamenitostmi. ki imajo poseben narodni, kulturni, znanstveni ali rekreacijski pomen, razglasijo za narodne parke in kot taka zavarujejo, za manjša območja prvobitne narave, ki so primerna predvsem za raziskovalne namene, pa da se razglasijo za naravne rezervate. Občinska skupščina si tudi posebej prizadeva, da se zavarujejo rastlinske in živalske vrste ter tisti krajinski parki, naravni in hortikulturni spomeniki, ki imajo poseben nacionalni pomen. 120. člen Območja, v katerih so zdravstvene, izobraževalne, vzgojne in socialnovarstvene ter znanstvene ustanove, območja turističnih in drugih naselij, naravnih in krajinskih parkov ter naravnih rezervatov občinska skupščina lahko določi kot posebno zavarovana pred hrupom in tudi lahko določi z odlokom predvidene ukrepe. 121. člen Pri določanju politike urbanizacije in prostorskega urejanja občinske skupščine z urbanističnimi programi, urbanističnimi načrti, zazidalnimi načrti in urbanističnimi redi dajo poseben poudarek varstvu okolja, pri tem pa upošteva človekove biološke, kulturne, gospodarske in druge potrebe in družbene koristi, po potrebi pa sprejme posebne programe in ukrepe za varstvo življenjskega okolja. 122. člen Za uspešno reševanje vprašanj na področju varstva okolja pred vplivi industrijskega onesnaževanja po ogrevalnih napravah na stanovanjskem področju, izvršni svet občinske skupščine ustanovi posebno stalno strokovno komisijo. 123. člen V občini se lahko ustanovi ena ali več samoupravnih interesnih skupnosti s področja varstva okolja. Samoupravne interesne skupnosti iz 1. odstavka tega člena se lahko ustanovijo tudi za več sosednjih občin skupaj. 124. člen Neposredno skrb za varstvo voda in površin izvajajo samoupravna komunalna skupnost občine Žalec, območna vodna skupnost Savinja—Sotla, skupnost za gozdarstvo celjskega gozdno-gospodarskega območja, kmetijska zemljiška skupnost Žalec ter stavbna zemljiška skupnost, ki morajo temeljna določila o varstvu voda in površin vnesti v svoje splošne akte 125. člen Z namenom izboljševanja človekovega okolja občinska skupščina sodeluje s sosednjimi občinami in republiškimi organi pri dogovarjanju o skupnih interesih in nalogah na tem področju, pospešuje ustrezne oblike družbene in samoupravne organiziranosti, skrbi za uspešno delovanje ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti, komunalnih služb, nadzornih služb in raziskovalnih skupnosti ter spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o akcijah in naložbah za preprečevanje, zmanjševanje ali odpravljanje onesnaževanja človekovega okolja. 11. Oblike družbenega samoupravljanja 126. člen Delovni ljudje in občani Opravljajo funkcijo oblasti in samoupravljanja z odločanjem v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, prek delegacij in delegatov v organih upravljanja organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in prek delegatov v skupščini občine in njenih organov. 127. člen Skupščina občine, njen izvršni svet in drugi organi morajo delavce v združenem delu ter delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih obveščati o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delo in odločanje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v občini. 128. člen Delavci, samoupravno organizirani v organizaciji združenega dela oz. drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali drugi obliki združevanja dela in sredstev, odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese: — na zborih delavcev, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja; ' — prek delegatov v organih upravljanja in na drug način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela oz. druge samoupravne organizacije in skupnosti; — prek delegatov v občinski skupščini in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena; — prek SZDL, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij; — v drugih oblikah na način, ki ga določa ustava zakon in ta statut, 129. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve in usklajujejo skupne interese: — na zborih delovnih ljudi in občanov, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja; — v organih upravljanja krajgvne skupnosti in na drug način, določen s statutom krajevne skupnosti; — po delegatih v občinski skupščini, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena; — s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem; — v skupnostih potrošnikov oz. uporabnikov določenih dobrin in storitev; — na zborih stanovalcev in v hišnih svetih; — v krajevnih organizacijah SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih; — v drugih oblikah na način, določen z ustavo, zakonom in tem statutom. » 130. člen Delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnosti, sodelujejo Pri upravljanju družbenih zadev in odločanju o vpra- šanjih skupnega interesa ter uresničujejo samoupravne pravice: — v skupščini samoupravne interesne skupnosti in v drugih oblikah, ki jih določa ta statut in samoupravni sporazum samoupravne interesne skupnosti; — s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem; — s sodelovanjem pri obravnavi in odločanju v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih določa ta statut; — prek drugih oblik, v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom. a) Zbori delavcev in zbori delovnih ljudi in občtmou 131. člen Delavci na svojih zborih v skladu z zakonom, statutom in samoupravnim sporazumom obravnavajo vprašanja, ki zadevajo delo in razvoj temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti zavzemajo stališča, dajejo mnenja, pobude in predloge za reševanjej posameznih vprašanj, določajo smernice za delo delegacij in delegatov ter neposredno odločajo o vprašanjih, za katera so pristojni po zakonu, statutu ali samoupravnem sporazumu. Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti na svojih zborih obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v krajevni skupnosti ali samoupravnih interesnih skupnostih pa tudi za življenje in delo v občini in širši družbeni skupnosti, zavzemajo stališča, dajejo mnenja, pobude in predloge za reševanje posameznih vprašanj ter tudi neposredno odločajo o vprašanjih, ki jih določa statut krajevne skupnosti. Zbori delovnih ljudi in občanov razpravljajo o vseh vprašanjih, za katera je s tem statutom določeno, da jih občinska skupščina daje pred sprejetjem v javno razpravo. Zbori delovnih ljudi in občanov so sklepčni, če je na njih navzočih najmanj 10v/o delovnih ljudi in občanov z območja, za katerega se zbor skliče. 133. člen Statut oz. drugi ustrezni splošni akti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oz. krajevnih skupnosti določajo v skladu z zakonom način sklica in postopek za delo zborov delavcev ter delovnih ljudi in občanov. b) Referendum 134. člen Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v_ krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v občini z referendumom odločajo neposredno o vprašanjih, ki imajo splošen pomen za delavce ter delovne ljudi in občane v teh organizacijah in skupnostih. S statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skuanosti določajo vprašanja, o katerih se v teh organizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom ter organe in postopek za izvedbo referenduma. 135. člen Občinska skupščina obvezno razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za financiranje skupnih družbenih potreb in v drugih z zakonom določenih primerih. Referendum se lahko razpiše tudi, kadar tako sklene občinska skupščina, da se delavci v združenem delu oz. delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta, da potrdijo že sprejeti odlok ali drug akt, ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. 136. člen Razen o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali tem statutom, mora občinska skupščina razpisati referendum, kadar to zahteva posamezni zbor občinske skupščine v zadevah s svojega delovnega področja, najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj tretjina krajevnih skupnosti z območja občine ali organizacija sindikatov v občini oz. SZDL v občini. 137. člen Razpis referenduma v občini' lahko predlagajo družbenopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela ali druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov. O predlogu referenduma mora občinska skupščina odločiti v roku 60 dni in skleniti, da se referendum razpiše, ali zavrniti predlog za razpis. 138. člen Občinska skupščina razpiše referendum s sklepom in ga objavi v Uradnem listu SRS. V sklepu sc določi besedilo vprašanja, ki bo postavljeno na referendumu, dan Izvedbe ter območje, za katerega se razpisuje referendum. Odločitev delovnih ljudi in občanov je za občinsko skupščino obvezna. Eno leto po izvedbi referen--duma občipska skupščina, ne more izdati odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma in tudi no ponoviti referendum o istem predlogu Izid referenduma se objavi na enak način kot razpis referenduma. 139. člen Izvajanje referenduma vodijo organi, ki vodijo postopek za volitve delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti, in sicer po tehničnih pravilih, ki veljajo za te volitve. c) Podpisovanje in posebne pismene izjave 140. člen Občinska skupščina lahko odloči, da delavci v združenem delu v občini oz. delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oz. s posebni- mi pismenimi izjavami sprejmejo odločitve o posameznem vprašanju, pomembnem za delavce v združenem delu oz. za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oz. odločijo o drugih vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine. Sklep o sprejemanju odločitev s podpisovanjem oz. posebnimi pismenimi izjavami sprejme občinska skupščina oz. njen zbor, ki je po tem statutu pristojen odločati o posameznem vprašanju. 141. člen Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in občani s podpisovanjem oz. s posebnimi pismenimi izjavami odločajo o vprašanjih, pomembnih za delavce v združenem delu v občini ter za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oz. o vprašanjih, o katerih po tem statutu enakopravno odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom oziroma posebnimi pismenimi izjavami izrekla vetjina delavcev v združenem delu v občini ter večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imajo pravico glasovanja. 142. člen Delavci v združenem delu v občini s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o vprašanjih, pomembnih za delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odldča zbor združenega dela. Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delavcev v združenem delu v občini. 143. člen Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor krajevnih skupnosti. Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imajo pravico glasovanja. 144. člen Glede dajanja predlogov in zahtev, odločanja o zahtevah za sprejem odločitev s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi Izjavami, rokov, organov za vodenje postopka odločanja, ugotavljanja in razglašanja rezultatov, obveznega upoštevanja sprejetih odločitev ter glede drugih vprašanj pri odločanju s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami, se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o referendumu. č) Javna razprava 145. člen Z javno -azpravo o najvažnejših vprašanjih, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj, se zagotavlja neposredna in aktivna udeležba delavcev v združenem delu, delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ter uresničevanje njihovega odločujočega vpliva v postopku priprav in sprejemanja odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen ali splošen pomen. 146. člen V javni razpravi sodelujejo delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, in drugih samoupravnih organizacijah, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, občinska skupščina in njeni organi, kakor tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki. 147. člen Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v razpravo naslednje osnutke: — statut občine, njegove spremembe in dopolnitve; — družbeni plan; — predpise, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nove oziroma izredne materialne obveznosti; — razpis občinskega posojila; — osnutke drugih predpisov oziroma aktov, za katere to določa zakon. 148. člen Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo: na zborih delavcev, na zborih delovnih ljudi in občanov, v samoupravnih organih, v delegacijah in konferencah delegacij, na javnih tribunah zborih potrošnikov in porabnikov določenih dobrin in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah m društvih, v zborih in organih občinske skupščine ter na drugih organih, ki so predvideni v statutih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. 149. člen Predlagatelj oziroma organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo, je dolžan: — osnutek akta ali gradivo javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo; — predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem; — določiti primeren rok za javno razpravo; — zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave; — zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov; — ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se do njih opredeliti; — na primeren način obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave. IV. TEMELJI SKUPŠČINSKEGA SISTEMA IN ORGANIZIRANJE TER DELOVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE 1. Skupščinski sistem v občini 150. člen Občinska skupščina je v okviru pravic in dolžnosti občine najvišji organ družbenega samoupravljahja in oblasti v občini. 151. člen Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in zaradi organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti, oblikujejo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije in sicer: 1. delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela; 2. delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja; 3. delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela kakor tudi aktivne vojaške in civilne osebe v službi oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije; 4. delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. 152. člen Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, v kateri je sedež te organizacije. V temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki nima več kot 30 delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. S statutom ali drugim splošnim aktom organizacije ali skupnosti iz prejšnjega odstavka, ki ima najmanj 20 delovnih ljudi, se lahko sklene, da bo organizacija oziroma skupnost volila delegacijo. 153. člen Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirani kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko v skladu s samoupravnim sporazumom oblikujejo skupno delegacijo. 154. člen V temeljni organizaciji in skupnosti, v kateri se volijo delegacije iz 151 člena tega statuta se izvolijo posebne delegacije za skupščino vsake samoupravne interesne skupnosti. Ce ni pogojev za izvolitev posebnih delegacij za vsako samoupravno interesno skupnost, se izvoli ena ali več združenih delegacij za delegiranje v dve ali več samoupravnih interesnih skupnosti za vsebinsko sorodna ali med seboj povezana področja. Če temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost nima pogojev za izvolitev posebnih oziroma združenih delegacij, izvoli splošno delegacijo za skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti v katere delegira svoje delegate. 155. člen Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti samostojno določajo s svojim statutom v skladu z zakonom število članov, sestavo svoje delegacije, kakor tudi način izvolitve oziroma odpoklica delegacije. 156. člen Dve ali več delegacij, temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu, ki jim ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela občinske skupščine, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela občinske skupščine zaradi obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegata in zaradi ures-ničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine. Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki so te delegacije izvolile na podlagi odloka občinske skupščine. 157. člen Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi oziroma interesi družbenopolitičnih skupnosti, delegira iz svojega sestava glede na vprašanja, ki se obravnavajo v občinski skupščini ali njenih organih, svoje delegate tako kot smatra, da bodo najbolje zastopali interese njene organizacije ali skupnosti, kakor tudi širše družbenopolitične skupnosti. Delegacija ali konferenca delegacij lahko določi: — delegata za posamezno sejo zbora občinske skupščine ali drugega organa; — delegata za določeno zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora občinske skupščine ali drugega organa. Posamezni delegati se lahko določijo tudi kot stalni člani za delo v delovnih telesih ali v stalnih organih občinske skupščine. Ce je član delegacije izbran za predsednika občinske skupščine ali predsednika zbora, lahko delegacija za obravnavanje določene zadeve pošlje na sejo še nadomestnega delegata. 158. člen Delegacija ima zaradi zadev, v katerih njen delegat odloča v občinski skupščini tudi pravico: 1. povabiti na svojo sejo individualni poslovodni ali kolegijski organ svoje samoupravne organizacije oziroma skupnosti ter zahtevati bd njega poročilo, mnenje ali stališča v posamezni zadevi; 2. dati pobudo ali zahtevo, da se skliče skupna seja z delavskim svetom temeljne organizacije združenega dela oziroma svetom krajevne skupnosti ali drugim ustreznim organom samoupravljanja; 3. dati pobudo, da se skliče zbor delovnih ljudi in občanov; 4. dati pobudo,, da se skliče skupna seja delegacij za zbore občinske skupščine oziroma skupščino samoupravne interesne skupnosti. Delegat posameznega zbora občinske skupščine ima pravico, da se udeleži seje drugega zbora ali izvršnega sveta ali drugih organov skupščine oziroma njihovih delovnih teles, kadar obravnavajo zadevo, ki je bistvenega pomena za njegovo samoupravno organizacijo ali skupnost. 159. člen Pri uresničevanju svoje delegatske funkcije morajo imeti delegati in delegacije organizirano pomoč delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organov in strokovnih služb v svoji organizaciji ali skupnosti. Le-ti zagotavljajo delegatom: — pravočasno, razumljivo, objektivno in vsestransko informiranje; j — materialne in druge pogoje ter učinkovite metode dela pri izražanju in usklajevanju interesov, oblikovanju stališč, sprejemanju sklepov in dogovorov ter pri sprotnem nadzorovanju uresničevanja dogovorjenega in sklenjenega; — njihovo načrtno, sistematično ter stalno usposabljanje za opravljanje delegatske funkcije. 160. člen Pri opravljanju svoje funkcije ima delegacija zlasti naslednje pravice in dolžnosti: — samostojno ali skupno z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira v skladu s statutom iz svojega sestava delegate v občinsko skupščino; — sodeluje prek delegatov v občinski skupščini ter pri njenem celotnem delu in odločanju; — spremlja delo skupščine in delegatov v skupščini in obvešča temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnost o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini, kakor tudi o pobudah in predlogih delegacij in delegatov drugih samoupravnih organizacij in skupnosti; — v skladu s statutom temeljne samoupravne organizacije, oziroma skupnosti predlaga v obravnavo tej organizaciji oziroma skupnosti vprašanja, na katerih imajo samoupravna skupnost in delovni ljudje v njej poseben interes pred odločanjem o teh vprašanjih v občinski skupščini; — daje prek delegatov pobude za obravnavanje posameznih vprašanj in predloge za sprejem aktov in odločitev v skupščini v skladu z zakonom in tem statutom in uresničuje druge pravice, določene s poslovnikom občinske skupščine. Delegacija lahko opravlja tudi druge zadeve v odnosih z. drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, za katero jo temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost pooblasti. 161. člen Delegacija je dolžna obveščati temeljno samoupravno organizacijo ali skupnost o svojem delu in o delu delegatov V skupščini in je za svoje delo odgovorna tej organizaciji oziroma skupnosti. Delegacija je dolžna obravnavati mnenja in predloge organov samoupravljanja ter zavezemati stališča o teh in obratno. Zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine in sporazumnega reševanja drugih vprašanj so delegacije dolžne med seboj sodelovati. 162. člen Delegat ima pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo, zakoni, tem statutom in statuti oziroma drugimi samoupravnimi akti temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Vsak delegat v zboru ima pravico predlagati osnutke in predloge odlokov, priporočil, odredb, navodil, odločb in drugih sklepov v vseh zadevah, za katere je pristojna občinska skupščina ali njen zbor kakor tudi predlagati zboru obravnavanje vprašanj, ki se tičejo dela izvršnega sveta ali upravnih organov. Delegati imajo dolžnost in pravico, da na seji skupščine ali njenega zbora predlagajo razpravo in odločanje o stvareh splošnega pomena za občino ali širšo skupnost, kakor tudi o vprašanjih njihove samoupravne organizacije oziroma skupnosti, skupine občanov ali posameznega občana. 163. člen Delegat uživa v skupščini imuniteto, kadar opravlja funkcijo delegata v skupščini ali njenem zboru. 164. člen Delegati občinske skupščine imajo pravico do povračila stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v občinski skupščini in do povračila zaslužka, ki so ga izgubili v času opravljanja svoje funkcije. Natančnejše določbe o tem predpiše občinska skupščina z odlokom. 2. Sestava in pristojnosti občinske skupščine 165. člen Občinsko skupščino Žalec sestavljajo: — zbor združenega dela, kot zbor delegatov delavcev in delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih; — zbor krajevnih skupnosti, kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih; — družbenopolitični zbor, kot zbor delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah. 166. člen Zbor združenega dela šteje 52 delegatov, od tega: . — 35 delegatov delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih s področja gospodarstva, gostinstva, trgovine, obrti in komunalne dejavnosti; — 6 delegatov delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva; — 2 delegata delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in Podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva; — 4 delegate delovnih ljudi v temeljnih organizacijah s področja prosvete in kulturne dejavnosti; — 2 delegata delovniti ljudi v temeljnih organizacijah s področja zdravstvene in socialnovarstvene dejavnosti; — 3 delegate delovnih ljudi delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela ter delovnih ljudi, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo. 167. člen Zbor krajevnih skupnosti šteje 30 delegatov. ^ Delegacije krajevnih skupnosti pošiljajo na zasedanje zbora krajevnih skupnosti toliko delegatov, kot je za posamezno krajevno skupnost določeno z odlokom občinske skupščine. Pri tem se upošteva število občanov v krajevni skupnosti vendar tako, da pripada vsaki krajevni skupnosti najmanj eno delegatsko mesto. 168. člen Družbenopolitični zbor šteje 30 delegatov. Delovni ljudje in občani, organizirani v občinsko organizacijo Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze sindikatov, Zveze združenj borcev NOV in Zveze socialistične mladine, z dogovorom v okviru občinske organizacije Socialistične zveze določijo listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. Dogovor o sestavi liste kandidatov, za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine sklenejo delegacije družbenopolitičnih organizacij na občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva. Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine obsega toliko kandidatov, kot je delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. 169. člen Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo delovni ljudje in občani v občini: določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj; sprejema družbeni plan, proračun, predpise in druge splošne akte; — obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese; — daje pobude za sklepanje in sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov; — obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite; — obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti, zakonitosti in pravosodja ter organizira in opravlja družbeno nadzorstvo; — določa temeljno organizacijo upravnih in drugih organov ter njihove pristojnosti; — voli, imenuje in razrešuje določene funkcionarje ter sodnike občinskega sodišča; — skrbi za izvajanje določene politike, predpisov in drugih splošnih aktov; — določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; _______ sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter koordinira delo pri realizaciji skupnih nalog; _______ opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s smernicami usmerja njihovo delo. 170. člen Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon. 3. Pristojnosti in delo zborov občinske skupščine 171. člen Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični, zbor enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno ter zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti tudi samostojno. Določene zadeve iz pristojnosti občinske skupšči-"ne opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji. Družbenopolitični zbor sodeluje' v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov skupščine z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tudi tako, da sprejema stališča v zadevah, določenih s tem statutom ali poslovnikom občinske skupščine. O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih enakopravno odločajo skupščine samoupravnih Interesnih skupnosti z območja občine, odločajo pristojni zbori enakopravno s skupščinami ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti. 172. člen Vsak zbor občinske skupščine se samostojno konstituira in organizira. V ta namen zbor samostojno: — odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora; — odloča o mandatno-imunitetnlh vprašanjih delegatov v zboru; — voli izmed delegatov zbora predsednika zbort in njegovega namestnika ter ju razreši; — imenuje in razrešuje tajnika zbora; — ustanavlja delovna telesa, jim določa delovno področje in odloča o sestavi teh delovnih teles; — sprejema program svojega dela; — sprejema svoj poslovnik. 173. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: — sprejemajo statut občine in poslovnik občinske skupščine; — določajo stališča glede spremembe mej oziroma območja občine ter glede združitve z drugo občino ali razdelitve občine; — sklepajo o podelitvi domicila In o Imenovanju za častnega občana občine ter dodeljujejo druga priznanja občine; — sklepajo o načelni politiki medobčinskega sodelovanja, o pobratenjih in o nazevozanju trajnih prijateljskih vezi z drugimi občinami ali mesti; — sklepajo o včlanjen ju občine v mednarodno ali nacionalno organizacijo za sodelovanje z drugimi občinami ali mestni ter o izstopu iz take organizacije; — sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega in prostorskega razvoja občine; — sprejemajo dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne družbene plane občine; — sprejemajo razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka za celotno območje občine; —‘ sprejemajo razpis občinskega referenduma; — določajo kadrovsko politiko, politiko zaposlovanja ter politiko socialne varnosti; — določajo organizacijo in delo rednega sodišča, tožilstva, pravobranilstva, samoupravnih sodišč te: družbenega pravobranilca samoupravljanja; — določajo organizacijo in delo drugih občinskih ali medobčinskih organov in služb ter upravnih organov občinske skupščine; — določajo sistem in organizacijo ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite v občini; — potrjujejo samoupravne sporazume o ustanovitvi in statute samoupravnih interesnih skupnosti; — volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine, predsednika in člane izvršnega sveta, predsednika in člane stalnih komisij in drugih stalnih ali občasnih delovnih teles občinske skupščine; — volijo in razrešujejo predsednika in sodnike rednih sodišč, sodišča združenega dela, občinske sodnike za prekrške ter druge občinske funkcionarje, če tako določa zakon, odlok ali drug akt občinske skupščine; — imenujejo in razrešujejo občinskega javnega pravobranilca, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sekretarja občinske skupščine ter predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če je to predpisano z zakonom ali odlokom občinske skupščine ter dajejo soglasje k imenovanju sekretarja samoupravne interesne skupnosti. 174. člen Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno sprejemata odloke in druge akte, ki se nanašajo na: — uresničevanje z družbenimi plani in programi začrtane politike razvoja in usmerjanje delitve dohodka; — načelna vprašanja v zvezi z določanjem In kontrolo cen proizvodov in storitev; — politiko razvoja na vseh področjih družbenih dejavnosti in na področju dejavnosti posebnega družbenega pomena v gospodarstvu; — zadeve, ki so v pristojnosti občinske skupščine s področja industrije, gradbeništva, kmetijstva, obrti in opravljanja osebnega dela kot samostojnega poklica; — uresničevanje s presters^imi in arhanističnimi progrgmi in načrti začrtanega razvoja, sprejetnanje zazidalnih načrtov; — področje stanovanj^ poRt^g iq stgnnvgnjsitega gospodarstva; — vprašanja blagovnega prometa, turizma in gostinstva; — področje komunalnega gospodarstva; — prpRlematitm Prometa V občim; — varstvo človekovega okolja in narave, tireja-njc m uporen stavbnih zemljišč, urejanje in izkoriščanje zemljišč ip Stvari v splošni rabi, prfljpktirfmjg, investiranje in graditev objektov; — davke in takse; — prispevke; — ustanavljanje organizacij združenega qgia in drugih organizapij, kadar je nstano.y|telj Občinska skupščina; — vprašanja informiranja v občini in splošne pogoje obveščanja; — soglasja ali potrditev samoupravnih in drugih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti, če tako določajo predpisi; — odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če le-ta o takih vprašanjih ne odloči sama — začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela. samoupravno interesno skupnost in druge samoupravno organizacije ter pričetek postopka redne likvidacije temeljne organizacije združenega dela; — druge zadeve, ki so skupnega pomena za delovne ljudi v združenem delu in v krajevnih skupnostih. 175, člen gbpr združenega dela, zbor kraievnm skupnosti ip družbenopolitični zhpr na skupni seji odločajo o zadevah, ki so določene z ^veznimi sli republiškimi zakoni ter p odloku o začasnih ukrepih po 212. č|epu tega statuta- 176. člen Zbor združenega dela samostojno sprejema oaioKt in druge akte, ki se nanašajo na: — stanje in' razvoj posameznih gospodarskih področij, ki niso navedeni v 173. in 174. členu tega statuta; — področje bančništva, službe družbenega knjir govodstva, zavarovalništva; — medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja; — varstvo pri delu; — varstvo kakovosti proizvodov in storitev. ■ zhov združenega dela tudi; — daje soglasje k statusnim spremembam za or-ganizgeue, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena; — obravnava medsebojna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka ter druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in so-spodarsk« razvoj občine; — zadrži izvršitev splošnega akta temeljne alt druge organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, če smatra, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta; — 'obravnava predloge in stališča zborov delov-pih ljudi V organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ip skupnostih; — obravnava vire financiranja krajevnih skupnosti ter samoupravnih interesnih skupnosti in drugih skupnosti: — pprgvlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic in svoboščin delovnih ljudi ter njihovih dolžnosti, če to ni v pristojnosti drugega zbora ali organa. 177. člen čbnr združenega delu obravnava kot konferenca delcgaeu zg ?bnr združenega dela skupščine sr §ipr venijg zadeve, ki §9 na dnevnem redu zasedanja tega zbora ter zavzema da njih šVfiia stališča. Pri tem sodeluje s skupmami delegatov ^a delegiranje delegat tov v zbor združenega dela skupščine SR sipvenRe. 178. člen Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in -ulošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev zn te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela. Za odločanje iz gornjega odstavka morajo vse temeljne delegaeije prejeti gradivo najpozneje 14 dni pred odločanjem, da lahko O njem razpravljajo vsi delavpi v temeljnih organizapijah združenega dela, Oradivo mora bdi pripravljeno tako, da omogoča delavcem oceniti skladnost posameznih predlaganih rešitev s sprejeto družbenoekonomsko politiko, vpliv predlaganih rešitev na dohodek temeljnih organizam P ii združenega dela oziroma na bruto osebne dohode ke jn na izvajanje njihovih, z zakoni, družbenimi d m govori in s samoupravnimi sporazumi že sprejetih ?iu- veznosti. Ob pošiljanju omenjenega gradiva je potrebno delegate posebej opozoriti, da gre za doku n n te, ki urejajo neodtujljive pravice delavcev ter naj :<:to o njih Razpravljajo deiovn, ljudje v temeljmh oigani-zacijah združenega dela. 179. člen Za primer, da odlok iz prejšnjega, člena ni sprejet na zborih v enakem besedilu, mqra zbor, ki ob-ravne.va zadevo skupaj z zborom združenega dela zadevo ponovno preučiti in če ne sprejme predlaganega besedila zbora združenega dela, odlok ni spreje*- 180. člen Družbenopolitični zbor sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na: — uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic, delovnega človeka in občana, — družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, — medsebojna razmerja v združenem delu, — družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov, —- samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov, — odvetništvo in drugo pravno pomoč, — združevanje občanov, javne shode in prireditve ter pravni položaj verskih skupnosti, — splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje javnega obveščanja, — ostale pomembne zadeve, ki imajo širši družbenopolitični značaj (stanovanjsko gospodarstvo, komunala, varstvo okolja). 181. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v občini na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva in raziskovalne dejavnosti, enakopravno z zbori občinske skupščine določajo politiko ter sprejemajo razvojne programe za področja dejavnosti posamezne interesne skupnosti. Zaradi tega skupščine samoupravnih interesnih skupnosti naštetih področij enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: — sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na področje dejavnosti teh skupnosti, — obravnavajo plan družbenega razvoja občine, — obravnavajo letni plan razvoja dejavnosti v posamezni samoupravni interesni skupnosti, — odločajo o ustanavljanju oziroma ukinjanju dejavnosti, ustanov in zavodov, ki delujejo na področju posamezne interesne skupnosti. 182. člen Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno urejajo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravnih interesnih skupnosti, če le-te o takih vprašanjih ne odločijo same. Pristojni zbori občinske skupščine tudi samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostim v primerih in pogojih, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela. 183. člen . Zbor krajevnih skupnosti samostojno sprejema odloke in druge akte, ki se nanašajo na: — življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, — vprašanja, ki so skupnega pomena za krajevne skupnosti v občini, — vprašanja poimenovanja cest, ulic, trgov, poti in parkov na območju občine, — vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest in mestnih ulic ter urejanja prometa na njih, — vprašanja upravljanja in razpolaganja z družbeno lastnino v upravljanju občine, kolikor ni pre-nešeno na drug organ občinske skupščine, — spreminjanje območja katastrskih občin, — določanje delegatov za sklepanje zakonskih zvez, — odločanje o načinu in mestih za izkoriščanje peska in gramoza ter glede odlaganja smeti. Zbor krajevnih skupnosti tudi: — v imenu občine sodeluje pri družbenem dogovarjanju za področje krajevnih skupnosti in spodbuja oziroma sproži postopek za samoupravno sporazumevanje v krajevnih skupnostih; — obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter možnost njihovega financiranja ter preučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti; — odloča o kriterijih za delitev sredstev za krajevne skupnosti ter daje drugim zborom in skupšči- nam samoupravnih interesnih skupnosti mnenja in stališča glede problematike krajevnih skupnosti in glede vprašanj, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skupnosti v občini; * — obravnava neposredno samoupravljanje v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in uspešnejše delovanje posameznih oblik samoupravljanja; — obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, do njih v okviru svojih pristojnosti zavzema stališča in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih; — zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samoupravljanja v krajevni skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo, tem statutom ali zakonom in uvede postopek za presojo njegove ustavnosti oziroma zakonitosti. 184. člen Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava vprašanja s teh področij, spremlja stanje in razvoj, zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje politike, predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, obravnava stanje kadrov in potreb po kadrih, spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, razvija sodelovanje in. usklajuje odnose temeljnih organizacij združenega dela, oziroma skupnosti ter daje organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o teh vprašanjih. 185. člen Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico, da razpravlja o tem vprašanju, zavzema o njem stališča in daje svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašapja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog. Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbo^a. 186. člen Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja. Poročila in pojasnila lahko zahteva tudi od občinskih upravnih organov, samoupravnih interesnih skupnosti in ostalih organizacij in skupnosti. 187. člen ' Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma akt 'obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju; v takem primeru glasujejo delegati vsakega zbora posebej. Zbori tudi lahko sklenejo, da bodo skupaj poslušali uvodne informacije, poročila ali skupaj obravnavali druga vprašanja, ki so skupnega pomena za vse zbore. 188. člen Vsak zbor občinske skupščine veljavno sKiepi., oe je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Zbor veljavno sprejme odlok, splošni akt ali drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s tem statutom ne zahteva višja stopnja soglasja. Druge odločitve sjj^ejema zbor z večino glasov navzočih delegatov. Kadar zbori občinske skupščine odločajo na skupni seji, sklepajo veljavno z večino glasov vseh delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora. Glasovanje je javno, lahko pa je tudi tajno, če tako sklene zbor v skladu s poslovnikom. 189. člen Delegati v zborih občinske skupščine razpravljajo in usklajujejo stališča, da bi o, vprašanjih, ki so na dnevnem redu za odločitev, dosegli soglasje in po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi glasovanji oziroma izjavljanji. O tem, kdaj se da odlok, splošni akt ali druga odločitev na končno glasovanje, odloči predsednik zbora. 190. člen Odlok oziroma drugi akt, pri sprejemanju katerega enakopravno sodeluje več zborov, je sprejet, če ga sprejmejo zbori v enakem besedilu. Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi v primeru, če z zbori občinske skupščine enakopravno sklepa tudi skupščina samoupravne interesne skupnosti. * 191. člen Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s Kaie-rim ureja delo, postopek za sprejemanje odlokov, splošnih aktov in drugih odločitev, način usklajevanja stališč in preverjanje stopnje soglasja, natančneje določa delovna področja zborov, enakopravno odločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori občinske skupščine, način usklajevanja njihovega dela in druge, za delo skupščine in njenih zborov pomembne zadeve. 4. Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki in namestniki predsednikov zborov 192. člen Občinska skupščina izvoli izmed delegatov zborov predsednika in enega ali več .podpredsednikov. Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku predlaga kandidata za predsednika in podpredsednika občinske skupščine. Predsednik in podpredsednik se volita za štiri leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost. Predsednika v primeru odsotnosti nadomešča podpredsednik. 193. člen Predsednik občinske skupščine: — predstavlja občinsko skupščino, — sklicuje in vodi skupne seje zborov oucinske skupščine, — sprejema posamezne ukrepe v vojnih razmerah, kadar se ne more sestati predsedstvo občinske skupščine, — skrbi skupno s predsedniki zborov oziroma skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, da se obravnavajo vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo z zbori občinske skupščine ter delovnih teles občinske skupščine, — skrbi za sodelovanje občinske skupščine s Skupščino Socialistične republike Slovenije ter z organizacijami, ki povezujejo občine oziroma v katere je ta po sklepu občinske skupščine včlanjena, — skrbi, da se dela po poslovniku skupščine, — skupaj s predsedniki zborov razlaga določbe poslovnika skupščine glede pristojnosti zborov in teles skupščine, — skupaj s predsedniki zborov sprejema stališča o drugih, s poslovnikom določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov, — podpisuje resolucije, deklaracije, priporočila, odloke in druge akte, ki jih sprejema občinska skupščina oziroma dva zbora, — skrbi za javnost dela občinske skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini, — opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom občine, poslovnikom skupščine, ali z zakonitimi predpisi. 194. člen Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku pri njegovem delu in opravlja po dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Ce je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča eden izmed podpredsednikov. 195. člen Vsak zbor ima predsednika zbora in njegovega namestnika, ki opravlja vse dolžnosti predsednika zbora, če je le-ta zadržan ter druge dolžnosti predsednika zbora, ki jih ta določi. 196. člen Predsednik zbora: — sklicuje in vodi seje zbora, — podpisuje resolucije, deklaracije, priporočila, odloke in druge akte zbora, — skrbi, da se dela po poslovniku skupščine oziroma zbora, — opravlja druge zadeve, ki so določene s tem statutom ali poslovnikom občinske skupščine. \ 197. člen Pred prevzemom dolžnosti dajo predsdtinik in podpredsednik skupščino, predsedniki in namestniki predsednikov zborov naslednjo slovesno izjavo: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal v skladu z ustavo in zakoni ter da bom varoval družbeni red SFRJ. Z vsemi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov za oblast delavskega razreda ter uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj SRS in SFRJ«. Predsednik in podpredsednik skupščine dajo slovesno izjavo na seji vseh zborov, vsi ostali pa pred predsednikom skupščine. 5. Akti občinske skupščine 198. člen Občinska skupščina sprejema odloke, družbene plane, resolucije, priporočila, stališča in sklepe ter daje obvezne razlage odlokov (akti občinske skupščine). Občinska skupščina tudi sprejme proračun občine ter zaključni račun proračuna. Občinska skupščina lahko sodeluje tudi pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. 199. člen Odloke in druge akte sprejemajo zbor • združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno, zbor združenega dela m zbor krajevnih skupnosti enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. Družbenopolitični zbor v okviru svojih pristojnosti sodeluje pri sprejemanju odlokov in drugih splošnih aktov s pristojnim zborom tudi tako, da sprejema stališča. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine enakopravno s pristojnimi zbori sprejemajo odloke in druge akte občinske skupščine. 200. člen Z resolucijo opozarja skupščina na stanje, probleme in potrebe na področju gospodarskega in družbenega življenja, ki so skupnega pomena za občino, določa politiko, ki jo je treba izvajati na teh področjih in ukrepe, ki so za to potrebni. 201. člen S priporočilom opozarja občinska skupščina na pomen določenega vprašanja, ki se nanaša na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na posameznem področju. S priporočilom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter državni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in interesi. 202. člen Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter vsi, katerim je priporočilo namenjeno, morajo do priporočila zavzeti stališča ter o tem seznaniti občinsko skupščino. 203. člen Sklepe sprejema občinska skupščina kot izvršilne predpise. Sklep kot izvršilni predpis je akt, ki ga sprejme občinska skupščina za izvršitev in konkretizacijo posameznega zakona, če je tako določeno v zakonu samem. S sklepom kot aktom, s katerim skupščina izvršuje svoje pravice, odločajo pristojni zbori o izvolitvah, imenovanjih, razrešitvah, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom. 204. člen Zbori lahko v mejah svojega delovnega področja s sklepi ugotavljajo stanje in zavzemajo stališča v zvezi z vprašanji, ki so jih obravnavali, nalagajo obveznosti izvršnemu svetu in občinskim upravnim or- ganom in organizacijam glede priprave oziroma spremembe odlokov in drugih aktov. 205. člen S stališči zbori občinske skupščine opredeljujejo politiko do obravnavanih zadev in dajejo pobude za izvajanje politike in izvrševanje aktov občinske skupščine. 206. člen Občinska skupščina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma, če je tako določeno z zakonom ali če tako sklenejo zbori občinske skupščine. Družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum podpiše v imenu občinske skupščine predsednik občinske skupščine ali funkcionar občinske skupščine, ki ga pooblasti predsednik. 207. člen Občinska skupščina najmanj enkrat letno ugotovi, kako se uresničujejo akti, ki jih je sprejela. Pri tem posveti posebno pozornost izvajanju aktov, ki nimajo oblastnega značaja, to je priporočilom, smernicam, resolucijam itd. 208. člen Sprejem odloka ali drugega akta lahko predlaga vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, izvršni svet občinske skupščine, skupščina samoupravne interesne skupnosti, delovno telo občinske skupščine ali več delovnih teles občinske skupščine. Zahtevo za izdajo odloka ali drugega akta lahko dajo tudi krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, društva ali občani. 209. člen Akti občinske skupščine se sprejemajo praviloma v dvofaznem postopku. V prvi fazi pristojni zbor obravnava osnutek akta. V tej fazi sodelujejo s pobudami predlogi, mnenji in stališči temeljne samoupravne organizacije in skupnosti. Zbor lahko sklene, da se da osnutek akta v javno razpravo. Po končani prvi obravnavi akta se akt v usklajenem besedilu kot predlog predloži pristojnim zborom v odločanje. Izjemoma se lahko v postopku sprejemanja aktov, razen odlokov, družbenih planov in resolucij, prva in druga faza združita. 210. člen Odlok se lahko izjemoma sprejema po hitrem postopku, v katerem se ne uporabljajo določbe tega statuta glede sprejemanja odlokov. Odlok se lahko sprejme po hitrem postopku le takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, naravno nesreče in druge izredne potrebe občine. 211. člen Predlog za sprejem odloka po hitrem postopku mora biti posebej obrazložen. 212. člen Akt občinske skupštine je sprejet, če ga pristojni zbori sprejmejo v enakem besedilu: Ce ne pride do soglasja med zbori, se opravi usklajevalni postopek, če pa ta ne uspe, se predlog akta za' dobo najmanj 6 mesecev vzame z dnevnega reda. V nujnih primerih lahko izvršni svet predlaga pristojnim zborom oz. skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejem odloka o začasnih ukrepih, s katerimi se vprašanje začasno uredi. Ce tudi v tem primeru ne pride do soglasja, odloči o predlogu skupščina na skupni seji vseh zborov, in sicer z večino glasov vseh delegatov. Tak akt o začasnih ukrepih velja najdalj eno leto. 213. člen Odloki in drugi akti občinske skupščine se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije. Akti občinske skupščine začnejo veljati osmi dan po objavi. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne akt veljati prej, vendar ne pred dnevom objave. Družbeni plan in proračun ter akti za nujno izvrševanje se uporabljajo za čas, na katerega se ti akti nanašajo. Akti občinske skupščine veljajo za območje občine Žalec, če v njih samih teritorialna veljavnost ni omejena na ožje območje. 214. člen Podrobnejša določila o aktih občinske skupščine in o. postopkih za sprejemanje aktov določa poslovnik občinske skupščine. 6. Delovna telesa občinske skupščine ter njenih zborov 215. člen Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga delovna telesa. Komisije občinske skupščine se ustanovijo za proučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore občinske skupščine. Ustanovijo se s tem statutom, lahko pa se ustanovijo tudi s posebnim odlokom občinske skupščine. Odbori zborov se ustanovijo za proučevanje sistemskih vprašanj, za proučevanje določenih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev. Skupna delovna telesa lahko ustanovijo tudi zbori občinske skupščine ter skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v občini za zadeve, o katerih tc skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine. Odlok o ustanovitvi delovnih teles določa tudi njihove naloge, pooblastila in sestav. Delovna telesa morajo biti sestavljena tako, da lahko opravijo naloge, za katere so bila ustanovljena. ‘ 218. člen Občinska skupščina ima poleg sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tele stalne komisije: — komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, — statutarno-pravno komisijo, — komisijo za družbeni nadzor, — komisijo za vloge In pritožbe, — komisijo za odnose z verskimi skupnostmi, — komisijo za medobčinsko sodelovanje, — komisijo za odlikovanja in priznanja, — komisijo za ugotavljanje izvora premoženja. Predsednik in člani komisij občinske skupščine „e izvolijo izmed delegatov vseh treh zborov občinske skupščine ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. 217. člen Občinska skupščina ustanovi svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah, uresničuje načela splošnega ljudskega odpora, predvsem pa skrbi, da se vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče in pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor ter opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakoni ali tem statutom. Predsednik skupščine je predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. 218. člen Za obravnavanje, proučevanje problematike na področju cestnega prometa, za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti organov in organizacij, predlaganje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, ustanovi občinska skupščina svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 219. člen Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve obravnava vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami. Obravnava splošna vprašanja kadrovske politike v Občini v zvezi s sklenitvijo družbenega dogovora s področja kadrovske in štipendijske politike in dopolnitvijo oz. spremembami le-tega. Pri izpolnjevanju svojih nalog pripravlja komisija v sodelovanju z organi in organizacijami, zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj, predloge in mnenja ter jih posreduje pristojnim zborom. Pri svojem delu sodeluje komisija s koordinacijskim odborom za kadrovska Vprašanja pri Občinski konferenci SZDL Žalec. Komisija sodeluje pri sprejemanju družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ter imenovanim funkcionarjem ter izvršuje ta dogovor. 220. člen Statutamo-pravna komisija obravnava s stališča zakonitosti in pravnega oblikovanja ter skladnosti z ustavo, predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina z enakopravnim odločanjem zborov ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ter o tem poroča zborom oziroma zborom in skupščini samoupravne Interesne skupnosti, Iti predpis sprejemajo. Statutarno-pravna komisija obravnava tudi samoupravne sporazume ter statute samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo z zbori občinske skupščine ter predlaga zborom občinske skupščine potrditev teh aktov. Statutarno-pravna komisija obravnava ter daje stališča do zahtev za obvezno razlago odlokov in drugih predpisov, ki jih sprejema občinska skupščina. Statutarno-pravna komisija spremlja tudi graditev skupščinskega sistema v občini ter daje mnenja in predloge o načelnih vprašanjih te vrste. , 221. člen Komisija za družbeni nadzor kot organ delavske kontrole s področja delovanja občinske skupščine in njenih organov, nadzira način uporabe družbenih sredstev, s katerimi razpolaga ali jih usmerja občinska skupščina in njeni organi in sredstev v drugih organizacijah, ki nimajo oblikovanih lastnih organov delavske kontrole ter predlaga občinski skupščini ukrepe za pravilno uporabo teh sredstev, proučuje delovanje služb, ki opravljajo nadzor nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih organizacij in občanov, sodeluje s samoupravnimi organi in organi samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, sodeluje z družbenim pravobranilcem samoupravljanja ter drugimi organi družbene kontrole. Komisija predlaga občinski skupščini ali posameznemu zboru priporočila in ukrepe zaradi družbenega varstva samoupravnih pravic. 222. člen Komisija za vloge in pritožbe obravnava prošnje, pritožbe in druge predloge, ki jih občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti pošiljajo občinski skupščini. Preverja njihovo utemeljenost in daje predloge za rešitev posamezne zadeve ter predloge ukrepov,- ki jih je treba sprejeti za odpravo ugotovljenih nepravilnosti v delu organov občinske skupščine, v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah ter skupnostih. Komisija za vloge in pritožbe opravlja tudi delo v zvezi z vlogami, prošnjami in pritožbami, ki jih občinski skupščini pošiljajo ali odstopajo višji organi, pristojni za reševanje vlog, pritožb in prošenj. 223. člen Komisija za odnose z verskimi skupnostmi obravnava vprašanja ter spremlja razvoj odnosov med samoupravno socialistično družbo ter verskimi skupnostmi. Pristojnim organom daje mnenja in priporočila za reševanje določenih vprašanj, ki zadevajo verske skupnosti ter rešuje druga vprašanja s tega področja. Pri svojem delu sodeluje komisija z drugimi organi, zlasti pa z družbenopolitičnimi organizacijami ter društvi. 224. člen Komisija za medobčinsko sodelovanje spremlja, proučuje in obravnava vprašanja s nodročja političnih, gospodarskih, kulturnih, znanstvenih in drugih odnosov občine Žalec z drugimi sosednjimi, prijatelj- skimi in pobratenimi občinami v Socialistični republiki Sloveniji in Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Komisija daje pristojnim zborom občinske skupščine predloge za urejanje vprašanj s področja medobčinskega sodelovanja ter skrbi za obveščanje delegatov o medobčinskem sodelovanju. 225. člen Komisija za odlikovanja in priznanja obravnava vprašanja v Zvezi s podelitvami odlikovanj, ki se dajejo delovnim ljudem, občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim z območja občine ter priznanj občine Žalec ter daje skupščinam in drugim organom, ki odločajo o podelitvi, ustrezne predloge. 226. člen Komisija za ugotavljanje izvora premoženja ugotavlja učinkovito varstvo družbene lastnine ter samoupravnih pravic delavcev in drugih občanov. V ta namen opravlja družbeno nadzorstvo nad neupravičenim pridobivanjem dohodka. Komisija spremlja, proučuje in obravnava problematiko neupravičenega bogatenja ter opozarja pristojne in zainteresirane organe, organizacije in skupnosti na vzroke ter pojave in predlaga ustrezne ukrepe. 227. člen Stalna delovna telesa posameznih zborov so komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja ter druga telesa, ki jih določi posamezni zbor s sklepom. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zborov in o imunitetnih vprašanjih delegatov. 7. Predsedstvo občinske skupščine 228. člen Predsednik skupščine, podpredsedniki skupščine ter predsedniki zborov in njihovi namestniki občinske skupščine sestavljajo predsedstvo občinske skupščine. Pri delu predsedstva občinske skupščine sodelujeta tudi predsednik izvršnega sveta in sekretar skupščine. Predsedstvo občinske skupščine v razširjenem sestavu sestavljajo poleg naštetih iz prvega odstavka tega člena tudi predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v občini, kadar predsedstvo občinske skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine. Pri delu predsedstva občinske skupščine lahko sodelujejo tudi drugi funkcionarji skupščine in predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, če je to potrebno. 229. člen Predsedstvo občinske skupščine je posvetovalno m koordinacijsko telo občinske skupščine ter opravlja predvsem naslednje naloge: — obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in •'t«f n,•!»<', Stran D805 njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, — skrbi za sodelovanje občinske skupščine s Skupščino SR Slovenije ter sosednjimi prijateljskimi in pobratenimi občinami, — skrbi za sodelovanje občinske skupščine z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, s krajevnimi skupnostmi, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, — skrbi za pravočasno pošiljanje gradiva za seje skupščine in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov in delegacij, — sprejema stališča o drugih, s tem statutom ali poslovnikom določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov,' — usklajuje delo zborov in predlaga ustrezne rešitve, — spremlja delo delovnih teles skupščine in zborov. 230. člen j Predsedstvo občinske skupščine dela na sejah. Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine. 231. člen Predsedstvo občinske skupščine opravlja naloge in zadeve iz svojega delovnega področja na podlagi dogovarjanja in zavzemanja stališč. 232. člen Kadar se med vojno občinska skupščina ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo občinske skupščine organizira in vodi splošni ljudski odpor na območju občine v skladu z obrambnim načrtom občine ter s stvarnimi vojnimi razmerami oziroma potrebami in v skladu z odločitvami širših družbenopolitičnih skupnosti. 233. člen Predsedstvo občinske skupščine med vojno sestavljajo predsednik občinske skupščine, podpredsedniki občinske skupščine, predsedniki zborov ter njihovi namestniki. Člani predsedstva po svojem položaju pa so predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, sekretar občinskega komiteja ZKS, predsednik občinske konference SZDL, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov, predsednik občinskega združenja borcev NOV ter predsednik občinske konference zveze socialistične mladine. Odsotnega predsednika nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine 234. člen Kadar se predsedstvo občinske skupščine zaradi vojnih razmer ne more sestati, lahko predsednik predsedstva sprejema posamezno ukrepe za zagotavljanje izvajanja obrambnih nalog občine. Sprejete ukrepe mora takoj, ko je to mogoče, potrditi občinska skupščina. V. IZVRŠNI SVET, OBČINSKI UPRAVNI ORGANI IN DRUŽBENI SVETI 1. Izvršni svet 235. člen Izvršni svet je izvršilni organ skupščine občine Žalec. Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike, izvrševanje odlokov in drugih aktov v občinske skupščine, kakor tudi za svoje delo ter delo občinskih upravnih organov. 236. člen Izvršni svet spremlja in obravnava družbenopolitično in družbenoekonomsko stanje ter razvoj občine in je odgovoren skupščini v okviru svojih pravic in dolžnosti za stanje na vseh področjih družbenega življenja. Zato izvršni svet zlasti: — predlaga odloke in druge akte iz pristojnosti občinske skupščine,. — daje skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih skupščini pošiljajo drugi pooblaščeni predlagatelji, — predlaga družbeni plan občine, — predlaga proračun občine ter zaključni račun o izvršitvi proračuna občine, — skrbi za izvajanje politike in izvrševanje odlokov ter drugih splošnih aktov ter za uresničevanje družbenih planov, — izdaja odredbe za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine, za katere je pooblaščen, — skrbi za izvrševanje proračuna občine, — predlaga ustanovitev ali ukinitev občinskih ali medobčinskih upravnih organov in drugih sUxricevwh služb, ki jih ustanovi občinska skupščina ter predlaga ukrepe za izboljšanje organizacij in dela teh organov in služb, — določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov in drugih strokovnih služb občinske skupščine, — daje skupščini predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij oziroma jih ustanavlja sam, kolikor je z zakonom za to pooblaščen, — predlaga občinski skupščini izvolitve, imenovanja ter razrešitve s področja njegove pristojnosti, — usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov ter opravlja nadzorstvo nad njihovim delom, — odpravlja ali razveljavlja predpise občinskih upravnih organov, če so le-ti v nasprotju z zakonom, odlokom ali drugim splošnim aktom skupščine oziroma s predpisom izvršnega sveta, — ustanavlja občinske enote civilne zaščite in imenuje občinski štab za civilno zaščito, — usklajuje in usmerja delo upravnih organov in organizacij na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, skrbi za izvajanje politike skupščine in izvrševanje predpisov s področja ljudske obrambe ter nadzoruje delo teh organov in organizacij pri obrambnih pripravah v skladu z zakonom o ljudski obrambi in zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, — odloča o sporih med občinskimi upravnimi organi, — sprejema program svojega dela, ki mora biti usklajen s programom občinske skupščine oziroma njenih zborov. 237. člen Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Izvršni svet odloča z večino glasov navzočih članov. , 238. člen Izvršni svet poroča občinski skupščini na lastno pobudo ali na zahtevo zborov najmanj enkrat letno, in sicer o svojem delu, o izvajanju politike skupščine v celoti ali o posameznih vprašanjih, o stanju, razvoju in družbenih odnosih na vseh področjih družbenopolitičnega in družbenoekonomskega življenja, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov, ki jih je sprejela občinska skupščina ter o drugih zadevah, s katerimi se je ukvarjal ter o problemih, na katere ie pri svojem delu naletel. 239. člen Po obravnavi poročila izvršnega sveta lahko skupščina oziroma zbori skupščine zavzamejo stališča do dela izvršnega sveta ter določijo izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in za izvrševanje odlokov in drugih aktov ter nove naloge, in smernice za njegovo nadaljnje delo. 240. člen Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora in članov izvršnega sveta, ali da se skliče seja pristojnega zbora skupščine, na kateri bi izvršni svet obrazložil svoje stališče. 241. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov ter določeno število članov. Vsakokratni sestav izvršnega sveta določi občinska skupščina z odlokom. Z odlokom se določi tudi, kateri člani izvršnega sveta bodo obenem funkcionarji, ki bodo vodili občinske upravne ograne. Občinska konferenca SZDL po opravljenem kandidacijskem postopku predlaga 'kandidata za predsednika izvršnega sveta in poda mnenje k njegovemu predlogu za sestavo izvršnega sveta. Kandidati za predsednika in člane izvršnega sveta morajo imeti ustrezne strokovne moralne in politične kvalifikacije. Predsednika, podpredsednika ter člane izvršnega sveta izvoli občinska skupščina za štiri leta ter so lahko ponovno izvoljeni še za dobo štirih let. 242. člen Predsednik, podpredsedniki, člani izvršnega sveta ter funkcionarji, ki vodijo upravne organe, dajo pred prevzemom dolžnosti pred predsednikom skupščine slovesno izjavo, ki jo določa 197. člen tega statuta. 243. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem. svetu, skrbi za uresničevanje delovnih programov in sklepov sveta kakor tudi za organiziranje sodelovanja z organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, z družbenopolitičnimi organizacijami, z organizacijami združenega dela, njihovimi združenji ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi organizacijami. Predsednik izvršnega sveta podpisuje predpise, ki jih sprejema izvršni svet. Predsednik podpisuje tudi druge akte izvršnega sveta, če ni za to pooblaščena druga oseba. 244. člen Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznega člana izvršnega sveta in izvolitev novega. Razrešitev ali ostavka predsednika izvršnega, sveta ali ostavka večine članov izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega izvršnega sveta. Ce izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta. 245. člen Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanje določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi občinski skupščini vprašanje svoje zaupnice. 246. člen Vsak zbor skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora skupščina obravnavati. Ce skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti. 247. člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje in sklepanje o posameznih vprašnjih iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo zakonov in drugih predpisov, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja izvršni svet. >18. člen Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta o vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. 249. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v zborih občinske skupščine. O imuniteti članov izvršnega sveta odloča izvršni svet. 250. člen Občinska skupščina z odlokom natančneje določi delovno področje izvršnega sveta, način dela izvršnega sveta, njegovo razmerje do občinske skupščine in njenih organov, do upravnih organov in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanovitev strokovnih služb pri izvršnem svetu ter druga vprašanja, pomembna za delovanje izvršnega sveta. 2. Občinski upravni organi 251. člen Občinski upravni organi v okviru pravic in dolžnosti občine: — izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, odloke in druge splošne akte skupščine in njenega izvršnega sveta ter izvajajo smernice skupščine kakor tudi načelna stališča in smernice izvršnega sveta, — izdajajo izvršilne predpise, za' katere so pooblaščeni in druge upravne akte ter v skladu z zakonom določajo sankcije, — odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, — spremljajo stanje na področjih, za katera so ustanovljeni in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, — odločajo o upravnih stvareh, — opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, — pripravljajo predpise in druge splošne akte, — pripravljajo načrte organiziranja in delovanja svojih dejavnosti v vojni ter usmerjajo in spremljajo delo organizacij in skupnosti svojega delovnega področja glede izvajanja obrambnih priprav in izdelave obrambnih načrtov, — opravljajo tudi druga strokovna dela za skupščino in izvršni svet. 252. člen Upravni organi izvršujejo oziroma zagotavljajo izvrševanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri sklepanju katerih je sodelovala ali h katerim je pristopila občinska skupščina. V mejah svojih pravic in dolžnosti so upravni organi odgovorni za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, zlasti pa za izvajanje določene politike, smernic skupščine ter načelnih stališč in smernic njenega Izvršnega sveta, zn pravočasno spremljanje stanja, za točnost informacij in za pravočasno dajanje pobud in predlogov, za reševanje vprašanj na teh področjih, za izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov skupščine in izvršnega sveta, za ustavnost in zakonitost ukrepov, ki jih sprejemajo oziroma predlagajo. 253. člen Upravni organi so samostojni v okviru svojih pravic in pooblastil. Upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in in- teresov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti. Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi, o vprašanjih, za katere so te organizacije in skupnosti zainteresirane. 254. člen Občinski upravni organi in občinske organizacije se ustanovijo in odpravijo z odlokom občinske skupščine. S tem odlokom se določi tudi njihovo delovno področje. Upravni organi se ustanovijo na predlog izvršnega sveta. 255. člen Funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe, imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta. Funkcionarje občinskih upravnih organov imenuje skupščina za dobo štirih let ter so lahko ponovno imenovani še za štiri leta. 256. člen Funkcionar, ki vodi upravni organ, predstavlja upravni organ, organizira in koordinira delo v upravnem organu, skrbi za zakonito in pravočasno opravljanje nalog in učinkovito delovanje upravnega organa, razporeja naloge in opravlja ter daje delavcem navodila za delo, skrbi za strokovno usposabljanje m izpopolnjevanje delavcev, za pravilno uporabo sredstev za delo, opravlja nadzorstvo nad delom delavcev in izvaja disciplinska pooblastila, določena z zakonom. Skrbi tudi, da se samoupravni odnosi v upravnem organu uresničujejo v skladu z zakonom, predpisi in drugimi splošnimi akti ter v skladu s položajem in vlogo organa in njegovo odgovornostjo za izvrševanje funkcij ter s svojim delovanjem prispeva k uresničevanju in razvoju samoupravnih odnosov. V skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti izvršuje tudi druga pooblastila in dolžnosti pri uresničevanju samoupravnih pravic. 257. člen Samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti uresničujejo delavci v skladu z naravo opravil, ki jih opravljajo in odgovornostjo upravnih organov za izvrševanje funkcij organa v skladu z zakonom, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti. Sredstva za delo upravnih organov določa občinska skupščina na predlog izvršnega sveta glede na naravo, vrsto, obseg in zahtevnost nalog ter glede na druge pogoje, ki vplivajo na njihovo izvrševanje tako, da se zagotovi neovirano delovanje upravnega organa ter opravljanje vseh njegovih nalog. 3. Družbeni sveti 258. člen Zaradi zagotovitve stalnega sodelovanja občinske skupščine In njenih organov z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami v občini, se ustanovijo družbeni sveti. Družbeni sveti zagotavljajo demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč teh organov in organizacij glede določanja in izvajanja politike na posameznih področjih družbenega in ekonomskega življenja in dela v občini. Družbene svete ustanovi občinska skupščina in določi njihovo sestavo in način dela. 259. člen Zaradi podružbljanja funkcij upravnih organov, obravnavanja vprašanj, ki se nanašajo na Izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter za spremljanje dela teh organov, se družbeni sveti lahko ustanovijo tudi pri posameznih upravnih organih oziroma na posameznih področjih upravnega delovanja. Družbene svete pri posameznih upravnih organih oziroma na posameznih področjih upravnega delovanja ustanovi izvršni svet v skladu z odlokom občinske skupščine. vi. Varstvo samoupravnih pravic, DRUŽBENE LASTNINE IN ZAKONITOSTI 260. člen V občini Žalec uresničujmo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine: , — občinska skupščina in njeni organi, — redna sodišča in druga samoupravna sodišča, — temeljno javno tožilstvo, — občinski sodnik za prekrške, — družbeni pravobranilec samoupravljanja, — občinski javni pravobranilec, — postaja milice, — uprava javne varnosti. Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine določa ustava in zakoni. 261. člen V okviru pravic in dolžnosti občine obravnava občinska skupščina pri upravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z združenimi sredstvi in delitvijo dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi. 262. člen Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi, ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti. Skupščina občine lahko nastopi zoper organizacije združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva: — razpusti delavski svet oziroma drug organ upravljanja organizacije združenega dela in razpiše volitve članov v ta organ, — razpusti izvršilne in odstavi poslovodne organo ter delavce na vodilnih mestih v samoupravni organizaciji in skupnosti, — imenuje začasne organe z zakonsko določenimi pravicami in dolžnostmi, — začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja, — zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina, — uveljavi druge z zakonom določene ukrepe 263. člen Delavci drugih organov v občini imajo samoupravne pravice, ki jih določa zakon. Sredstva za delo drugih organov v občini se zagotavljajo v občinskem proračunu v skladu z zakonom. Za tiste organe v občini, ki opravljajo svojo dejavnost tudi na območju drugih občin, se v občinskem proračunu zagotovi tolikšen del sredstev, kot se določi v dogovoru med posameznimi občinami. 1. Redna sodišča in druga samoupravna sodišča 264. člen Redno sodišče je samostojen organ, ki v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi izvršuje sodno funkcijo v mejah svoje z ustavo in zakonom določene pristojnosti na območju občine. Redno sodišče spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki jih opazi pri svojem delu in o tem obvešča občinsko skupščino. Redno sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja najmanj enkrat letno obvesti občinsko skupščino o svojem delu. Po predlogu rednega sodišča določi število sod-nikov-porotnikov občinska skupščina. Sodniki-porot-niki so voljeni za dobo 4 let ter so lahko ponovno izvoljeni. 265. člen Sodno funkcijo v občini opravljajo tudi samoupravna sodišča, ki se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, poravnalni sveti, razsodišča in v drugih oblikah izvajanja samoupravne sodne funkcije. Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih razmerij, ki so določena v ustavi in zakonih, kot tudi spore, katere jim zaupajo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v interesnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča. Občani lahko reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo sporazumno poverijo poravnalnim svetom ali razsodiščem ali drugim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno. 2. Temeljno javno tožilstvo 266. člen Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih, z zakonom določenih dejanj, uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva za varstvo ustavnosti, zakonitosti in interesov družbenih skupnosti ter izvršuje druge, z zakonom določene pravice in dolžnosti. Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakonov, in v skladu s politiko, ki je izražena v splošnih aktih občinske skupščine. Temeljno javno tožilstvo spremlja in proučuje družbena razmerja in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih nalog in daje občinski skupščini, organom in organizacijam predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti in družbene odgovornosti ter socialistične morale. 3. Občinski sodnik za prekrške 267. člen Občinski sodnik za prekrške je samostojen organ občine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini. Občinski sodnik za prekrške spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije ter obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov o prekrških in o vprašanjih, ki se pojavljajo pri njegovem delu. Na zahtevo občinske skupščine je sodnik za prekrške dolžan poročati o svojem delu. Občinski sodnik za prekrške obvešča organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti o negativnih pojavih v teh organizacijah, ki jih >^je ugotovil pri svojem delu. Občinskega sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina, ki tudi določi število sodnikov za prekrške. 4. Družbeni pravobranilec samoupravljanja 268. člen Družbeni pravobranilec samoupravljanja je samostojen organ, ki pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine ukrepa in vlaga pravna sredstva in izvršuje druge, z zakonom določene pravice in dolžnosti. Vodi postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine pred občinsko skupščino, ustavnim sodiščem ali pred sodišči in samoupravnimi sodnimi organi na lastno pobudo, na pobudo delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikalno organizacijo, drugih družbenopolitičnih organizacij in državnih organov. ' Državni organi in organi samoupravljanja so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so mu potrebni za opravljanje njegove funkcije. 5. Občinski javni pravobranilec 269. člen Občinski javni pravobranilec je samostojen organ, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da varuje premoženjske pravice in koristi občine ter premoženjske pravice in koristi družbene skupnosti. Pred sodišči in drugimi organi zastopa občino, krajevne skupnosti ter državne organe in organizacije, določene z zakonom; o svojem delu poroča občinski skupščini. Občinski javni pravobranilec spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za pravno varstvo družbene lastnine. O svojih zapaža-njih in o drugih vprašanjih v zvezi s svojim delom obvešča občinsko skupščino, druge državne organe in organizacije, katerim lahko daje tudi ustrezne predloge. 6. Postaja milice 270. člen Postaja milice varuje življenje in osebno varnost ljudi in premoženja, vzdržuje javni red in mir, odkriva in preprečuje kazniva dejanja; odkriva in iz-sleduje storilce kaznivih dejanj, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, predlaga uvedbo postopka za prekrške, pomaga odpravljati posledice elementarnih in drugih nesreč, opravlja določene zadeve s področja varovanja ustavne ureditve, sodeluje s pristojnimi organi v zadevah, ki spadajo v delovno področje postaje milice in opravlja druge, z zakoni in drugimi predpisi določene zadeve iz svoje pristojnosti. Na območju občine je praviloma ena postaja milice. Postaja milice ima lahko oddelke za opravljanje nalog s svojega delovnega področja na določenem območju občine. . Postaja milice oziroma njen oddelek ustanovi in odpravi občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve. Pri ustanovitvi postaje milice oziroma njenega oddelka je potrebno upoštevati stanje javne varnosti, strukturo in število prebivalstva, gospodarsko in kulturno razvitost, gostoto cestnega prometa, migracije, turizem in druge okoliščine, ki so značilne za območje, za katero naj ge ustanovi postaja milice. 7. Uprava javne varnosti 271. člen Uprava javne varnosti je področni organ republiškega sekretariata za notranje zadeve in opravlja zadeve javne varnosti iz republiške pristojnosti. VII. LJUDSKA OBRAMBA, VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 272. člen Občina ureja, usklajuje in organizira ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v skladu s temelji sistema ljudske obrambe, ustavo in zakoni, določa svoj obrambni načrt, načrt graditve zaklonišč, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor. 1. Ljudska obramba 273. člen Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe izvršujejo v mejah določenih pristojnosti občinska skupščina, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, izvršni svet, upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi, štab za teritorialno obrambo in štab za civilno zaščito, med vojno pa tudi predsedstvo občinske skupščine. 274. člen Delovni ljudje in občani neposredno sodelujejo pri oblikovanju in uresničevanju politike ljudske obrambe v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, prek svojih delegatov in delegacij, pa tudi v organih upravljanja navedenih organizacij in v širših družbenopolitičnih skupnostih. Pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe uresničujejo ženske enakopravno z moškimi. Za uspešno organiziranje in izvajanje obrambnih priprav v miru, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni se delovni ljudje in občani ustrezno organizirajo v skladu z zakoni in obrambnimi načrti. Ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah pričnejo delovni ljudje in občani samoiniciativno takoj izvajati samozaščitne ukrepe in postopke, ki obsegajo neposredno osebno zaščito, medsebojno pomoč za reševanje ogroženih ljudi in imetja v družini, stavbi, krajevni skupnosti, temeljni in drugi samoupravni organizaciji, skupnosti in državnem organu. Po potrebi se samoorganizirajo v skupine, ki jih vodijo člani štabov za civilno zaščito, člani odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ali druge ustrezne osebe. 275. člen Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja v mejah svoje pristojnosti zlasti naslednje naloge: — sprejema obrambni načrt občine, — določa načrt organizacije, razvoja in opremljanja teritorialne obrambe v občini, — usklajuje organizacijo, načrte in priprave na področju ljudske obrambe v občini z načrti in pripravami pokrajinskega odbora, širših družbenopolitičnih skupnosti in sosednjih občin glede vprašanj, ki so pomembna za enotnost in učinkovitost sistema ljudske obrambe, — usmerja in usklajuje obrambne priprave krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, obrambne priprave samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij In skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, — določa vojno organizacijo in kadrovsko sestavo izvršnega sveta in upravnih organov v vojni, — organizira in skrbi za pripravljanje in delovanje občinskega .štaba za civilno zaščito ter usmerja samozaščito delovnih ljudi in občanov ter priprave drugih štabov in enot civilne zaščite, — določa organizacijo službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter določa organizacijo vojnih zvez v občini, — usmerja obrambno vzgojo prebivalstva, zlasti mladine, pripadnikov teritorialne obrambe, civilne zaščite, enote za zvezo in službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, rezervnih vojaških starešin ter usposabljanje obveznikov delovne obveznosti za delo po vojnem razporedu, — spremlja in analizira varnostne razmere in stanje ter uresničevanje družbene samozaščite v občini, — daje občinski skupščini pobude in predlaga akte oziroma ukrepe za učinkovito uresničevanje družbene samozaščite in varnosti v občini, — usklajuje varnostne načrte temeljnih oziroma drugih organizacij združenega dela in načrte samozaščitnih varnostnih ukrepov krajevnih skupnosti na območju občine, — spremlja delo enot narodne zaščite v občini, — opravlja druge naloge, ki mu jih določi občinska skupščina. 276. člen V krajevni skupnosti se delovni ljudje in občani organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za oborožen boj in za druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za opravljanje drugih nalog ki so določene z zakoni, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnošti in občine. Delovni ljudje in občani iz sosednjih krajevnih skupnosti se samoupravno dogovarjajo in povezujejo za opravljanje nalog s področja ljudske obrambe, ki so skupnega pomena. V obrambnih pripravah krajevnih skupnosti sodelujejo vse temeljne in druge organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije na njenem območju. S samoupravnim sporazumom ali drugim dogovorom med svetom krajevne skupnosti'in organi upravljanja ter drugimi organi organizacij in skupnosti se določijo naloge, ki so skupnega pomena in sredstva za njihovo izvrševanje. 277. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti določijo izvajanje obrambnih priprav v svojih razvojnih načrtih ter v skladu s sprejetimi nalogami in sklepi pristojnih občinskih organov izdelajo in sprejmejo svoje obrambne načrte, zagotavljajo sredstva za financiranje lastnih in skupnih potreb ljudske obrambe in izvajajo priprave za delo v vojni ter za zaščito in reševanje delovnih ljudi in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter izrednih razmerah. Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega člena se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti v kateri imajo svoj sedež, sodelujejo z njo,' dajejo pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe ter sodelujejo tudi z drugimi krajevnimi skupnostmi, v katerih živijo njihovi delavci. 278. člen Za izvajanje priprav na splošni ljudsKi odpor ustanovijo krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela/ odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. S samoupravnim sporazumom ali drugim dogovorom med svetom krajevne skupnosti in temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, skupnostmi in družbenimi organizacijami z njenega območja se določijo naloge s področja ljudske obrambe, ki so skupnega pomena ter se zagotovijo sredstva za njihovo izvrševanje 279. člen Krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so odgovorne za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. V ta namen skrbijo za pripravljanje in usposabljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, odrejajo ukrepe civilne zaščite ter organizirajo štabe in enote civilne zaščite. Delo štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, kakor tudi organov in organizacij na območju občine, ki izvajajo varstvo pred posledicami vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer usklajuje občinski štab za civilno zaščito. 280. člen Teritorialna obramba je del ljudske obrambe v SR Sloveniji in oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije, najširša oblika pripravljanja in organiziranja delovnih ljudi in občanov, njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti za oborožen odpor ter za odpravljanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč. 281. člen Občina določi v skladu z enotnim razvojem teritorialne .obrambe v SR Sloveniji sestav štabov in enot na svojem območju. Štabe in enote teritorialne obrambe lahko ustanavljajo z odobritvijo sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito tudi krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, morajo jih pa ustanoviti, če je tako določeno z obrambnim načrtom občine ali širše družbenopolitične skupnosti. Občinski štab za teritorialno obrambo vodi štabe in enote na območju občine, kolikor zanje ni pristojen višji štab za teritorialno obrambo. 282. člen Za odkrivanje nevarnosti pred vsemi vrstami vojnih akcij in nevarnosti naravnih in drugih hudih nesreč ter za alarmiranje se v občini ustanovi služba za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. Za delovanje službe za opazovanje, ja>vljanje, obveščanje in alarmiranje sc ustanovi občinski center za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. Taki centri se lahko ustanovijo tudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, če je to v skladu z občinskim načrtom službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. 283. člen Delovni ljudje in občani zagotavljajo sredstva za uresničevanje načrtov in programov na način, kot zagotavljajo uresničevanje drugih skupnih potreb v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih oziroma kot zagotavljajo uresničevanje skupnih potreb v občini. Občina zagotavlja financiranje skupnih potreb ljudske obrambe na območju občine iz sredstev proračuna in s sredstvi, ki jih za skupne potrebe z družbenim dogovorom zagotavljajo temeljne in druge organizacije združenega' dela, krajevne skupnosti samoupravne interesne skupnosti in druge skupnosti, da bi izvrševale posamezne naloge ljudske obrambe in ustvarjale možnosti za zadovoljitev potreb obrambe, ki so širšega pomena. 2. Družbena samozaščita 284. člen v/ocinsKa skupščina pri uresničevanju nalog na področju družbene samozaščite v skrbi za varnost in družbeno samozaščito v občini: — obravnava stanje družbene samozaščite v občini na podlagi poročil, ocen in analiz organov, ki skrbijo za zakonitost ter poročil drugih organov in družbenopolitičnih organizacij; — sprejema stališča, smernice in druge ukrepe za učinkovito delovanje nosilcev družbene samozaščite; — obravnava druga vprašanja, ki so pomembna za krepitev varnosti in družbene samozaščite v občini; — obravnava poročila in programe skupnosti varstva pred požari ter poročila sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; — imenuje svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito; — sprejema odloke in druge predpise za zagotovitev. učinkovitega uresničevanja pravic, dolžnosti in odgovornosti na področju varnosti in družbene samozaščite. 285. člen Izvršni svet in svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pri uresničevanju nalog, ki jih na področju varnosti in družbene samozaščite ima občinska skupščina, skrbita za poročila, analize, ocene itd. in sta občinski skupščini odgovorna za uresničevanje njenih sklepov. 286. člen Vsi organi in službe občinske skupščine, tako upravni, pravosodni kot inšpekcijski, v okviru svojih pristojnosti nudijo nosilcem družbene samozaščite strokovno pomoč. Dajejo jim predloge, priporočila in pobude za učinkovito organiziranje in razvijanje družbene samozaščite, ter pripravljajo analize ter poročila o samozaščitni aktivnosti na svojem področju. Organi občinske skupščine, ko poročajo o delu in problematiki iz svoje pristojnosti, poročajo tudi, kako je na njihovem področju organizirana samozaščitna aktivnost, kako se uresničujejo naloge in dajejo predloge za aktivnejše in učinkovitejše delo nosilcev družbene samozaščite v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter skupnostih. 287. člen V organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, se kot posebna oblika delovanja družbene samozaščite, organizirajo enote narodne zaščite, ki varujejo premoženje, pogoje dela, vzdržujejo red in zagotavljajo nemoteno delo in življenje občanov. Enote narodne zaščite delujejo na podlagi varnostnih načrtov, ki jih sprejmejo v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. 288. člen Varstvo pred požari je dejavnost splošnega družbenega pomena in posebna oblika družbene samozaščite, zato je potrebno enotno organizirano ravnanje delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter njihovih strokovnih služb in vseh ostalih, ki so kakorkoli odgovorni za preventivno dejavnost na področju varstva pred požari in gasilstva. Za uresničevanje nalog na področju varstva pred požarom in gasilstva ter drugih ukrepov samozaščite se v občini ustanovi občinska skupnost varstva pred požarom. 289. člen Družbena samozaščita v cestnem in železniškem prometu je pravica in dolžnost občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, društev in drugih organizacij ter skupnosti. VIII. SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI 290. člen Občina Žalec sodeluje s SR Slovenijo, drugimi občinami ter drugimi organizacijami in skupnostmi zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči v skladu z ustavo, tem statutom in družbenimi dogovori. 1. Sodelovanje s SR Slovenijo 291. člen Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo v delu Skupščine SR Slovenije v postopku sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov in v drugih zadevah v pristojnosti Skupščine SR Slovenije z oblikovanjem pripomb, mnenj in stališč k zadevam, ki jih obravnavajo zbori Skupščine SR Slovenije. Pripombe, mnenja in stališča, ki se oblikujejo v občini v zadevah, ki jih obravnavajo zbori Skupščine SR Slovenije se usklajujejo in določajo v pristojnih zborih skupščine ter v skupinah delegatov, ki so oblikovane za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije. 292. člen Pristojni zbori občinske skupščine usklajujejo in oblikujejo pripombe, mnenja in stališča, ki se oblikujejo v samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih tudi sami oblikujejo v zadevah, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije, zlasti pa: — družbeni plan, — skupna in splošna poraba, — prostorsko planiranje, — zakone, ki nalagajo občinam obveznosti, — ljudska obramba, varnost in družbena samozaščita. 293. člen Pri obravnavi posamezne zadeve z dnevnega reda oeje zbora Skupščine SR Slovenije oblikuje pristojni zbor pripombe, mnenja in stališča: — kot splošne smernice za delo delegata v zboru Skupščine SR Slovenije ali — kot sklepe, ki jih naj delegat zastopa v pristojnem zboru Skupščine SR Slovenije. 294. člen Pred odločanjem pristojnega zbora občinske skupščine sodeluje pri oblikovanju predlogov, mnenj in stališč, izvršni svet občinske skupščine ter v okviru svojih pristojnosti daje svoja mnenja in stališča. Občinski upravni organi lahko predlagajo svoje pripombe, mnenja in stališča k zadevam, ki jih obravnavajo pristojni zbori, izvršnemu svetu, ki na to poda svoje mnenje pristojnemu zboru. V zadevah, ki jih po tem statutu ne obravnavajo pristojni zbori občinske skupščine, oblikujejo pripombe, mnenja in stališča pristojne skupine delegatov na način in po postopku, ki ga določa ustrezni poslovnik. 295. člen Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predpisa. Občinski upravni organi so dolžni na zahtevo republiških upravnih organov dajati poročila, obvestila in mnenja v zvezi z reševanjem upravnih zadev. 296. člen Občinska skupščina sodeluje s Skupščino SR Slovenije tudi po svojem delegatu na zasedanju zbora občin. Zbori občinske skupščine pošljejo na zasedanje zbora občin Skupščine SR Slovenije delegate glede na vprašanja, ki se bodo obravnavala in sicer izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma delegatov družbenopolitičnega zbora. 2. Sodelovanje s sosednjimi občinami 297. člen Delovni ljudje in občani občine Žalec sodelujejo po načelu prostovoljnosti in solidarnosti z delovnimi ljudmi in občani sosednjih občin predvsem pri urejanju zadev skupnega interesa in pomena. 298. člen Za urejanje zadev skupnega pomena ustanovi občina skupaj s sosednjimi občinami skupni medobčinski organ samoupravljanja. V ta organ pošilja občinska skupščina delegate. V medobčinskem organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj. Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo občinske skupščine združenih občin 299. člen Občina Žalec je soustanovitelj sveta občin celjskega območja, ki je posvetovalni organ v celjski regiji. Občina Žalec je član skupnosti slovenskih občin ter član stalne konference mest Jugoslavije. 3. Sodelovanje s pobratenimi občinami 300. člen V okviru navezovanja občasnih ali trajnih prijateljskih vezi s posameznimi občinami ali organizacijami in mesti doma in v tujini pospešuje občina Žalec krepitev prijateljstva, spoznanja med prebivalci, izmenjavo informacij in izkušenj na področju delovanja občine, mesta in družbenih organizacij, počitniške izmenjave otrok in mladine, prirejanja skupnih razstav in prireditev, športnih tekmovanj ter skupne udeležbe v določenih koristnih mednarodnih akcijah. Načelno politiko sodelovanja, sklepe o pobrate-^ nju ali trajnem prijateljstvu ter včlanitvi v mednarodno organizacijo sprejema občinska skupščina. IX. OBVEŠČANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV 301. člen Informiranje je ustavna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih družbenopolitičnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Informiranje je dejavnost posebnega družbenega pomena. 302. člen Sistem informiranja v občini predstavljajo sredstva javnega obveščanja, statistični sistem, sistem družbenih evidenc, INDOK center ter ostale službe v delegatskem sistemu in drugi dejavniki, ki v občini sodelujejo v procesu informiranja. S sistemom informiranja se v občini zagotavlja usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelava in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so pomembna za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja ter dostopnost teh informacij o teh podatkih in dejstvih. 303. člen V sistemu informiranja se daje prednost predhodnim primerjalnim informacijam, v zgodnjih fazah procesa odločanja, na osnovi katerih se delovni ljudje in občani lahko pravočasno samoupravno odločajo in zavzemajo stališča. Informacije morajo biti hitre, točne, celovite, jasne in razumljive. 304. člen Za zagotovitev ustreznega obveščanja delovnih ljudi in občanov so posebej odgovorni tudi: — zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ki enakopravno sprejemata odloke in druge akte, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje obveščanja; — družbenopolitični zbor, ki sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja in na splošne pogoje javnega obveščanja; — delovni ljudje, združeni v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, ki med drugim tudi zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in vplivajo na uresničevanje vloge sredstev obveščanja; — organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi organi, ki opravljajo dejavnosti splošnega družbenega pomena, ki so dolžni seznanjati delovne ljudi in občane s svojimi delovnimi programi, akti samoupravljanja in z rezultati svojega dela. 305. člen Pri oblikovanju informacij, ki služijo za odločanje ali opredeljevanje do posameznih vprašanj je potrebno upoštevati zlasti naslednje elemente: — celovit prikaz obstoječega stanja; _— primerljivost stanja, pri čemer je potrebno upoštevati realnost primerjav; — cilje in razloge, ki narekujejo potrebo po spremembi stanja, oziroma cilj, ki se želi doseči; — temeljna razmerja in temeljne rešitve ter možne alternativne rešitve v zvezi s predlagano spremembo; — posledice vsake izmed možnih rešitev tudi v širši družbeni skupnosti; — konkretizacijo odgovornosti pri čemer je navesti nosilce, roke, način kontrole izvrševanja. 306. člen Za obveščanje delegatov in delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, drugih organizacijah in skupnostih ter za obveščanje vseh delovnih ljudi in občanov deluje v občini informacijsko-dokumentacijski center (INDOK center), ki lahko deluje kot samostojni center, ali v sestavu kakšne druge sorodne organizacije ali skupnosti. INDOK center opravlja predvsem naslednje naloge: l' ■ ' — zbira vsa dokumentacijska in informacijska gradiva, ki so pomembna za samoupravno delegatsko odločanje na ravni občine: — evidentira in ureja zbrana gradiva po enotnem klasifikacijskem sistemu, veljavnem za vse IN-DOK centre v delegatskem sistemu v republiki; — obvešča delegate, delovne ljudi in občane c zbranih informacijah in preko lastnih komunikacijskih kanalov; — usklajuje In povezuje dejavnost informativnih služb v organizacijah združenega dela in informativnih skupin v krajevnih skupnostih in se prek republiškega INDOK centra vključujejo v enotno mrežo pretoka delegatskih informacij v republikL 307. člen V občini se lahko ustanovi posebna samoupravna interesna skupnost za informiranje, ki skrbi za večji družbeni vpliv na sistem informiranja v občini, poglabljanja samoupravnih odnosov znotraj sistema in prek tega omogoča urejanje materialnih in drugih problemov na področju informiranja. X JAVNOST DELA 308. člen Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno. S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objavljati predvsem podatki iz obrambnih načrtov in drugi podatki, za katere tako določi občinska skupščina in njeni organi. 309 člen Delovnim ljudem in občanom mora biti omogočeno, da se o aktih in predlogih, ki so dani v javno razpravo pravočasne in na ustrezen način seznanijo in dajo v primernem roku nanje pripombe in predloge Občinska skupščina ali pristojni zbor, ki o aktu o katerem se je vršila predhodna javna razprava dokončno sklepa, mora v razpravi dane pripombe in predloge obravnavati ter c njih sklepati, ter o zavzetih stališčih obvestiti tiste, ki so dali svoje pripombe in predloge. Delovni ljudje in občani Imajo pravico, da so razen o dogodkih v domovini in v svetu, ki so pomembni za njihovo življenje in delo, obveščeni tudi o vprašanjih. ki so pomembna za stanje občine in za njen razvoj ter o delovanju in pomembnejših odločitvah občinske skupščine in njenih organov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter drugih organizacij, ki opravljajo družbene zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega pomena. 310. člen O delu občinske skupščine obvešča javnost predsednik občinske skupščine, podpredsednika občinske skupščine ter presedniki zborov, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe pa predstojnik teh organov. 311. člen Praviloma so seje občinske skupščine, njenih zborov in drugih skupščinskih teles javne, razen če občinska skupščina za posamezne zadeve ne določi drugače. Po enakem načelu se zagotavlja javnost tudi pri delu organov samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela. krajevnih skupnostih ter drugih organizacijah in skupnostih. Občinska skupščina ter temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije sc dolžne skrbeti za razvoj sredstev javnega obveščanja. 312. člen V občim se lahko razpiše anketa. Anketa se razpiše, kadar želita občinska skupščina ali njen izvršni svet zvedeti ali ugotoviti mnenje delovnih ljudi, in občanov ali zbrati podatke o določenih pomembnih vprašanjih. Za postopek pri anketiranju se smiselne uporabljajo določila statuta občine o referendumu. 313. člen Organ, ki anketira je dolžan: — pojasniti namen ankete in poudariti njeno prostovoljnost; — zagotoviti, da anketiranim njihova stališča ne bodo povzročila nobenih neugodnosti: — takoj, ko je mogoče objaviti rezultate ankete 314 člen Organi in organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, morajo obveščati delovne ljudi in občane o svojem delu in o vprašanjih s svojega delovnega področja na lastno pobudo ali na zahtevo pooblaščenih organizacij in organov, če je to določeno s tem statutom ali s predpisi širših družbenopolitičnih skupnosti. Drugi občinski organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela s področja družbenih služb in komunalne organizacije združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, morajo poročati o svojem delu na način in v rokih, ki jih določi občinska skupščina. 315. člen Odloki in drugi predpisi ter akti občinske skupščine in njenih organov se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije. Organ, ki je predpis ali akt sprejel lahko tudi odloči, da se le-ta poleg objave v uradnem glasilu razglasi tudi na vseh krajevnih razglasnih deskah ali s posebno objavo v drugih 'isVan b glasilih ali sredstvih javnega obveščanja XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATVTA 316 člen Pobudo za spremembe ionolmtev statuta lahko da občinska skupščina njen zbor izvršni svet občinske skupščine, statutarno pravna komisija, organizacije združenega dela. krajevne skupnosti, druž- benopolitične organizacije ter druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini. Spremembe in dopolnitve statuta se predlagajo preko statutarnopravne komisije pri občinski skupščini. O predlogu sprememb in dopolnitev statuta poda svoje stališče tudi izvršni svet in Občinska konferenca SZDL, o uvedbi postopka za spremembo in dopolnitev statuta občine pa odloča občinska skupščina na seji vseh zborov. Ob odločitvi zbori tudi ugotovijo, ali gre za bistvene oziroma pomembne načelne spremembe ali dopolnitve statuta ali za manj pomembne spremembe ali dopolnitve, za katerih sprejem velja skrajšan postopek (organizacijske spremembe, spremembe naziva itd.). 317. člen Osnutek sprememb in dopolnitev statuta, ki vsebuje bistvene oziroma načelne spremembe se na predlog statutarno-pravne komisije obravnava na seji vseh zborov občinske skupščine. Osnutek sprememb in dopolnitev statuta se daje v javno razpravo delovnim ljudem in občanom. Po končani javni razpravi predlaga statutarno-pravna komisija občinski skupščini predlog sprememb in dopolnitev statuta. O predlogu sprememb in dopolnitev statuta odločajo vsi zbori občinske skupščine enakopravno. Sprememba in dopolnitev statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora. 318. člen Na podLRgi sprejetega predloga, da se začne postopek za spremembo ali dopolnitev statuta zaradi nebistvenih oziroma manj pomembnih sprememb, sprejmejo zbori že na isti seji osnutek sprememb, oziroma dopolnitev, ki se objavi na običajen način s pozivom, da organizacije in občani dajo nanj v osmih dneh pripombe in predloge. O spremembi odločajo zbori enako, kot je navedeno v zadnjem odstavku prejšnjega člena. 319. člen V primeru, ko pri odločanju o predlogu sprememb in dopolnitev statuta ne pride do soglasja med zbori občinske skupščine, le-ti imenujejo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji zborov. Ce se tudi na skupni seji zborov ne zedinijo, se predlog sprememb in dopolnitev statuta odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko da ponovno na dnevni red po preteku 6 mesecev na predlog enega zbora, po sklepu vseh zborov pa lahko že prej. XII. KONČNE DOLOČBE 320. člen Ta statut začne veljati "osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati dosedanji statut občine Žalec, objavljen v Uradnih listih SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76, 6/77 in 5/78. 321. člen Odloki in drugi predpisi, ki so predvideni s tem statutom, morajo biti izdani v roku enega leta po uveljavitvi statuta. V tem roku morajo biti usklajeni s statutom tudi drugi dosedanji predpisi in splošni akti občinske skupščine in njenih organov. St. 011-2/77 Žalec, dne 15. junija 1978. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. POPRAVEK V odloku o sprejetju urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 12-829/78 z dne 10. 6. 1978 — popravljamo tele ti- - skovne napake: 1. v 3. členu se pod 1. točko v prvi alinei črta črka »c«, v tretji alinei pa črka »g«, 2. v 3. členu je pravilna označba območja pod 2. točko v drugi alinei: >ŠP 202-1« in ne »SP 201-1«, 3. v 4. členu se pod prvo točko besedilo prve ali-nee pravilno glasi: »— SS 201-la, b, ŠS 201-2b; SS 201-3a, b, c, d. e. f; ŠS 201-6b, c; SS 201-8; SS 202-lb, d; SS 202-2b SS 202-3a, c; SS 202-4b; SS 202-5, SS 202-6a, SS 202-7, SS 203, ŠS 204« 4. v 4. členu se v 2. točki a) označi manjkajoča a n"ft »—« pred prvo skupino v tej točki navedenih otokov. b) v tretji alinei označba otoka SP 201-1 pravilno glasi: SP 202-1. Sekretar Skupščine mesta Ljubljane Ivan Hafner Lr POPRAVEK V sklepu o soglasju k ceni za izpraznjevanje greznic in odvoz fekalij (Uradni list SRS, št. 15-1130/78) se III. točka pravilno glasi: »Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, in se uporablja od 1. avgusta 1978 dalje.« Sekretariat IS SOB Šentjur pri Celju POPRAVEK V sklepu o soglasju k cenam za odvoz smeti (Uradni list SRS, št. 15-1129/78) se III. točka pravilno glasi: »Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. avgusta 1978 dalje.« Sekretariat IS SOB Šentjur pri Celju V dogovoru o zagotovitvi pogojev za začetek dela temeljnega sodišča v Celju s 1. 1. 19*79 (Uradni list SRS, št. 17-1217/78) so nekatere napake, zato dajemo POPRAVEK V prvem odstavku 2. točke se črta besedilo »— enoto TS v Šentjurju pri Celju«. V 2. točki se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: Podpisnice soglašajo, da se ustanovi tudi enota TS v Šentjurju pri Celju, ko bodo za to izpolnjeni predpisani pogoji.« V 9. točki se za besedami »ki ga je storil pri upravljanju sodniške funkcije« postavi pika, nadaljnje besedilo pa se črta. Sekretar občinske skupščine Celje Drago Horvat 1. r. POPRAVEK V odloku o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju občine Ribnica (Uradni list SRS, št. 14-1060/ 78 z dne 11. VII. 1978) se 19. člen pravilno glasi: »Ta odlok začne veljati z dnevom objave v Uradnem listu SRS.« Sekretar Skupščine občine Ribnica Franc Železnik 1. r. VSEBINA Stran IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1273. Odlok o kompenzaciji za meso Juncev in junic v letu 1978 1761 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1274. Navodilo za vodenje evidence in statistike za poravnalne svete 1762 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1275. Ugotovitveni sklep o znesku povračila za stroške prehrane in nastavitve v drugem kraju, znesku posmrtnine in znesku pogrebnine (Celje) 1764 1276. Ugotovitveni sklep o povečanju nadomestil osebnega dohodka (Celje) 1764 1277. Ugotovitveni sklep o znesku povračila za stroške prehrane in nastavitve v drugem kraju, znesku posmrtnine in znesku pogrebnine (Celje) 1764 1278. Ugotovitveni sklep o povečanju nadomestil osebnega dohodka (Celje) 1765 1279. Ugotovitveni sklep o znesku povračila za stroške prehrane in nastavitve v drugem kraju, znesku posmrtnine tn znesku pogrebnine (Celje) 1765 1280. Ugotovitveni sklep o povečanju nadomestil osebnega dohodka (Celje) 1765 1281. Ugotovitveni sklep o znesku povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju, znesku posmrtnine in znesku pogrebnine (Celje) 1766 1282. Ugotovitveni sklep o povečanju nadomestila osebnega dohodka (Celje) 1766 . Stran 1283. Ugotovitveni sklep o znesku povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju, znesku posmrtnine in znesku pogrebnine (Celje) 1766 1284. Ugotovitveni sklep o povečanju nadomestila osebnega dohodka (Celje) 1766 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1285. Sklep o potrditvi zaključnega računa Sklada ljub- ljanskih občin za gradnjo osnovnih .šol in vzgojno-varstvenih zavodov za leto 1977 (Ljubljana) 1767 1286. Odredba o obveznih pregledih, diagnostičnih preiskavah in cepljenju prašičev proti prašičji kugi na območju Skupščine občine Brežice 1767 1287. Sklep o soglasju k ceni za odvoz smeti (Grosuplje) 1767 1288. Sklep o soglasju k ceni za vodo iz javnih vodovodov (Grosuplje) 1768 1289. Odlok o pripravi prostorskega plana občine Lenart 1768 1290. Odlok o ugotovitvi interesa in o odločitvi o adap- taciji in dozidavi upravne zgradbe Jurovska cesta 15, za potrebe temeljnega sodišča Maribor — enota Lenart 1769 3291. Sklep o izvolitvi občinskega sodnika za prekrške občine Lenart 1769 1292. Odredba o preventivnih in diagnostičnih preiskavah v letu 1978 (Litija) 1769 1293. Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazi- dalnega načrta za MS 3/2 Stepanjsko naselje za gradnjo doma ostarelih, avtobusnega postajališča in parkirnih mest (Ljubljana Moste-Polje) 1770 1294. Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo za- zidalne zasnove za zazidalni otok MP 2,8 — za objekt »B« — tehnični center Ljubljanske banke — z regulacijsko zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah (Ljubljana Moste-Polje) 1770 1295. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Laze (Logatec) 1771 1296. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo plačevanja krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje komunalnih objektov v KS Laze (Logatec) 1772 1297. Odlok o pripravi prostorskega plana občini Mozirje 1772 * 1298. Odlok o spremembi odloka o samoprispevku za financiranje izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti na območju občine Mozirje 1773 1299. Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta mesta Sevnica — del staro sejmišče (Sevnica) 1773 1300. Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta naselja Šmarje za Kare- III. in IV. (Sevnica) 1773 1301. Odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko sanitarne preglede (Slovenske Konjice) 1774 1302. Odlok o občinskih blagovnih rezervah (Vrhnika) 1775 1303. Spremembe in dopolnitve dogovora o osnovah druž- benega plana občine Vrhnika za obdobje 1976—1980 (Vrhnika) 1776 1304. Statut občine Žalec 1777 — Popravek odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vi-krče, Zavrh in Rašica (Ljubljana) 1815 — Popravek sklepa o soglasju k ceni za izp razu je vanje greznic in odvoz fekalij Šentjur pri Celju 1815 — Popravek sklepa o soglasju k cenam za odvoz smeti (Šentjur pri Celju) 1815 — Popravek dogovora o zagotovitvi pogojev za začetek dela Temeljnega sodišča o Celju s 1. 1. 1979 (Celje) 1816 — Popravek odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju občine Ribnica 1816 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni Urednik Milan Biber — Tiska Tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1978 260 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gregorčičeva 25, poštni predal 379/VJ1 — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72