Na Kristusovo besedo. Se ti ne zdi čudno, da živi Sin božji in Odrešenik sveta 30 let v Nazaretu kot delavec, tako da ga imajo ljudje za sina tesarjevega, za delavca? Ker je Kristus ravnal tako, je imel pri tem gotovo velik namen. Hotel je vzeti delu, ki spremlja človeka skozi vse njegovo življenje, nje govo prokletstvo in mu dati srečo in blagoslov. Težko in bridko je delo, tako zoprn nam je stavek: »Kdor ne dela, naj tudi ne je«, tako rad bi se znebil človek dela, a Sin božji in uče nik sveta dela sam 30 let, nam kaže duha, s katerim je delal in s katerim bi naj delali tudi mi in ta duh je, ki delo lajša, ki mu daje nek sijaj, ki spreminja prokletstvo v veselje in velik blagoslov. Kristus dela v Nazaretu, ker je tako volja njegovega velikega OCeta. Tudi za nas je delo volja božja. Seve nam Bog ne zapoveduje dela zato, da bi nas mučil in nam grenil živIjenje. Sv. pismo pravi: »Bog je postavil človeka v raj veselja, da bi ga obdeloval.« Da, vkljub delu naj bi človek imel raj. Zato naj dela človek, da si z delom pripravi vse, kar tnu je za življenje potrebno, kar mu življenje lepša in slajša. Seveda ne smeš misliti samo na lastno ugodnost in prijetnost, misliti moraš tudi na druge. Morebiti je tvoje delo na videz nizko, za tebe zelo neprijetno, misli, kolikim s tem delom pripraviš kako ugodnost, kako veselje. Bi ti utegnila priti misel: »Zakaj pa se naj mučim samo jaz za.druge, drugi pa lahko uživajo!« Ne pozabi. koliko drugih rok dela pa za tebe, da imaš ti, kar potrebuješ, kar ti lepša življenje! Tako naj bi delo gojilo in pospeševalo čut in zavest skupnosti vseh ljudi, tako naj bi našei delo bilo nepretrgano izpolnjevanje velike na še krščanske dolžnosti, da se ljubimo med seboj. Kakor je vsa Kristusova pokorščina napram nebeškemu Očetu bila ve liko zadoščenje, velika pokora za vse žalitve, s katerimi je zemlja žalila Boga, tako je bilo zadoščenje in pokora tudi delo, ki ga je opravljal Kri stus 30 let v Nazaretu. Naj bo pokora tudi tvoje delo! Da nam je delo težko in bridko, je vsem ljudem od Boga naložena pokora za prvi greh, ki se je zgodil na zemlji. »Ker si jedel od drevesa, od katerega sem ti prepovedal jesti, naj bo prokleta zemlja radi tvojega dejanja. S težkim delom boš živel od nje vse dni svojega življenja, je govoril Bog Adamu. A misli pri bridkem, težkem delu tudi na lastne grehe! Ko se ti pri delu upira stvarstvo in noče priznati tvojega gospodstva, se spomni: Greš nik sem. Tolikokrat sem se upiral svojemu Gospodu. Zaslužil sem, da se mi upira stvarstvo in me noče imeti za svojega gospoda! — Ta duh ponižnosti, s katerim opravljaš svoja vsakdanja opravila, ti daje najboljšo priložnost, da delaš pokoro za svoje grehe in odvračaš božje kazni od sebe. Kristus je daroval svoje delo v Nazaretu ravno tako kakor svoje mo litve, svoje bolečine, svojo kri za odrešenje in zveličanje vsega sveta. Pa naj bo tudi tebi delo pripomoček, s katerim dvigaš lastno dušo in poma gaš k zveličanju tudi drugim! Gotovo si že slišal, kako so delali puščavniki, kako so ustanovitelji raznih cerkvenih redov, ki naj človeka dvignejo do popolnosti, svojim redovnikom poleg molitve zapovedovali še tudi delo. Zakaj pač? Zato, ker telesno delo, s katerim se zmuči telo, pomaga človeku, da ima v oblasti svoja telesna nagnenja in strasti, — med tem ko je brezdelje kotišče skušnjav in strasti, kakor pravi pregovor: »Lenoba je vseh grdob grdoba.« Delo, ki ga opraviš iz pokorščine do Boga, lahko daruješ Bogu, da ti da milosti, s katerimi premagaš skušnjave, delo lahko daruješ Bogu za zveličanje drugih, za spreobrnjenje grešnikov, za misijone, za prospeh te ali one dobre stvari in za druge velike namene, ki naj pomagajo zetnlji. Četrto nedeljo po binkoštih se čita znani evangelij, ki pripoveduje, kako so apostoli celo noč lovili ribe, pa nobene ujeli. Proti jutru pride k njim Kristus in reče, da še enkrat vržejo mreže. Peter pravi: »Na tvojo besedo bom vrgel mrežo« in imeli so bogat ribji lov. Delaj tudi ti tako, da bo pri tvojem delu Kristus, to je, da delaš z duhom Kristusovim, s tistim duhom, s katerim je delal on. Tako bode blagoslovljeno tudi tvoje delo. Lažje ti bo tako delo, vsekakor prijetno in sladko ti bo tako delo in tiste Kristusove misli, s katerimi boš opravljal svoje delo, se bodo razrastle v večno veselje. Eatoličani na Holandskem so zelo delavni ter so lahko drugim katoličanom v zgled v marsikateri stvari. Letos so imeli od 28. do 31. majnika izvrstno uspeli katoliški dan. Vsa zborovanja in predavanja so povdar jala misel, da mora biti Kristus kralj — kralj v družini, kralj v šoli, kralj v družabnem življenju, kralj v znanosti, kralj v književnosti, in kako naj Kristusove kraljevske pravice uveljavljajo. Sklepne procesije se je udeležilo nad 12.000 mož. Nekaj razveseljivega iz Italije. — Zveza katoliških deklet, ki je bila ustanovljena leta 1918 na pobudo tedanjega papeža Benedikta XV., slavi letos desetletnico svojega obstoja. Slavnostno zborovanje bo v Vatikanu. Zveza šteje danes 7500 društev, in ima okoli 500.000 članic. Njeno glasilo izhaja dvakrat na mesec. Namen zveze je, da skrbi za resnično krščansko vzgojo doraščajoče ženske mladine. Vsako leto priredi zveza tudi zbirko za katoliško vseučilišCe v Milanu. Letos je ta zbirka dala 2^ milijona lir ali približno 7 milijonov dinarjev. Boljševike postaja strah. Boljševiki so se z vso besnostjo vrgli na vero in so jo skušali iztrgati na vse mo goče načine ruskim množicam iz srca. Vendar se jim to nikakor noče posrečiti. Eden glavnih voditeljev boljševikov, Buharin, je moral pred kratkim sam priznati, da se na Ruskem vera dviga in sicer ne samo pri ženskah, temveč zlasti tudi pri ruski mladini. V nekaterih krajih da je 60 do 70 procentov delavcev zopet vernih. Da, ima pač človeška duša potrebe, katerih surovi boljševizem ne more nasititi, zato ga pa prevarane duše zapuščajo. Katoličani in radio. Vse, kar je iz- našla človeška pamet, lahko krščanski stvari veliko koristi. Tako tudi radio. Zato so tudi katoličani začeli napravljati odajne postaje. V zadnjem času sta nastali zopet dve veliki katoliški oddajni postaji in sicer ena flamska in ena španska.