delo v arhivi», in arhivskih organizacijah
Arhivsko gradivo m njegovo varovanje (analiza Republiškega komiteja za kulturo)
Rrzprava na skirpščini Kulturne skupnosti Slovenije 2. marca 1989
Jote Žonlar
Najprej mi dovolite, da v imenu vreh arhivov v Sloveniji - Arhiva Sli Slovenije in regionalnih arhivov, za katere nastopam, izrazim priznanje Republiškemu komiteju za kulturo in tov Jožetu llumru kot sestavijalcu za velike napore, ki so bili potrebni za pripravo doslej najobsežnejše analize o arhivski dejavnosti v Sloveniji Za boljše razumevanje pojma 'regionalni arhn " naj pojasnim,. da se ti arhivi v Sloveniji imenujejo pokrajinski aii zgodo"inski, vendar pa se po svojem položaju v ničemer ne razlikujejo, ne glede na različno poimenovanje. K iria-lizi bi želeli dodati nekaj pojasnil, ki se nam zdijo potrebna z ? razumevanje in presojo prikazanega stanja arhii-ske dejavnosti ter nekaj predlogov.
Da bi vsaj kolikor toliko ujeli korak z razvojem stroke v ostalih državah, je bilo potrebno metodologijo dela v arhivih v nino»očcin bistveno spremeniti- Prej so morali arhivi prevzemati gradivo tako rekoč od vseh družbenih pravnih oseb in društev, ne glede ua njihov pomen. Namesto tega je bilo vpeliano določanje uružbenih pravnih oseb, ki izročajo arhivsko gradivo arhivu, na selektivni osnovi. Pri novejšem gradivu je l ilo potrebno prei:i na metodo direktnega odbiranja arhivsk:ga gradiva. To pomeni, da ne prevzemamo v arhive več gradiva, k gaje potrebno hraniti daljši rok. nima pa pomena za zmnost in kulturo. Za tako gradivo odgovarjajo ustvarjalci sami. Na ta način je bila izpolnjena tudi zahtev: Skupščine SR Slovenije, sprejeta na seji leta 1978. ko je obravnavala stanje arhivske dejavnosti v SR Sloveniji in postavila zahtevo po krčenju arhivskega gradiva na najbolj nujen obsee. S tem v zvezi naj pojasnimo, da se kot posledica prejšnje metode odbiranja arhivskega gradiva, v analizi navaja dokumentarno gradivo v arhivu, ki ni arhivsko Morali pa bodo seveda arhivi se precej Časa zanj skrbeti, dokler ne pretečejo predpisani rok
Navedene spremembe so se pričele z zakonom o naravni in kulturni dediščini, Po njegovi uveljavitvi v začetku leta 198i je bilo objavljenih doslej še šest posebnih predpisov s področja arhivske dejavnost Mnenja smo. da so bili s tem postavljeni temelji sistema. Naprav-
ljen jc bil nujen preobrat, ki terja od arhivov tudi bistveno drugačno miselnost, predvsem pa več znanja. Vzpo redno jc bilo potrebno spremeniti organizacijo dela v arhivih, tako da temelji na resorjih arhivskih fondov. Razumljivo pa je, da velike spremembe Čez noč niso mogoče in zato nas ne smejo presenečati znatne razlike med arhivi glede števila družbenih pravnih oseb m društev, ki naj izročajo arhivsko gradivo. Ne smejo nadJjc presenečati razlike v mnenjih, kakam dtlež arhivskega gradiva je mogoče pričakovati v dokumentarnem gradivu. Številčne ocene, ki jih ponuja analiza, so zgrajene na predpostavkah, ki so točne, glede aplikacije teh predpostavk pa imajo arhivi različne pomisleke. Deloma iz razajo tudi hojazen glede napačnih sklepov do katerih bi lahko v konkretnih primerih privedle. Brez dvoma pa opozarjajo ti pridržki r.a nekaj, kar je pokazala tudi analiza sama Nimamo potrebne operative, ki bi skrbiea za sprotno preuče/anje in reševanje načelnih stiokcv-nih vprašanj. Ta niso tako enostavno rešljiva, če naj bodo rezultati strokovno neoporečni, le z izkušnjami pa si ni mogoče dosti pomagati. Strokovna vprašanja segajo na številna področja'dejavnosti v družbi, tako kot gradivo samo, ki je njihov rezultat- Nujno je seveda sta!::o Študijsko delo, uiti najmanj pa kampanjsko. Poleg tega je izostalo učinkovitejše nadaljevalno izobraževanje uelavcev po nastopu del? v arhivu.
Vidne posledice prejšnjega sistema financiranja arhivov s strani občinskih kulturnih skupnosti se močno odražajo tudi na stanju arhivov in njihovega gradiva. Glede na pospeševani policentrični razvoj so se neprimerno ugodneje razvijale kulturne ustanove, vezane na posamezno občinsko kulturno skupnost, kot npr. arhivi z velikim številom finaiiceijcv. Celo m"d arhivi seje to pravilo potijevalo v primerih novogoriškega in ptujskega arhiva, ki sta bila vezana Jmfdvsem na eno kulturno skupnost. Če primeijamo podatke v analizi, ta dva mea arhivi nekako izstopata; toda če ju primerjamo z ostalimi kulturnim: ustanovami v občini, pa nikakor ne. Posebej moramo poudariti se cro negativno posledico prejšnja
ARHIVI X'l 1989
121
sistema financiranja regionalnih arhivov. Občinske kulturne skupnosti so namreč zahtevale ciokazovanje iicla ari,m na območju vsake od njih posebej kar ; «odilo v drobitev dela in parcialno forsiranje del, le da je bilo ustvarjeno zadovoljivo mnenje o dihi arhiva pa četudi je Slo to na škodo kvalitete dela.
Moti nas. da se v analizi ne omenja raziskovalna dejavnost arhivo" na področju zgodovinopisja. Pogosto se zmotno poudarja družbeni pomen ostalih ustanov s področja varstva kulturne dediščine ki naj bi bi] večji v primerjavi ?. arhivi, in se pri tem skl.cuje ravno na raz :skovaino dejavnost teh ustanov Nič kolikokrat je Mo pouaarj^no, da je v arhivih potrebno tudi ra/jskovalno delo. povezano s strokovnim delom na arhivskem gradivu ker je to eden izmed pogojev za pospeševanje neoporečnega vrednotenja dokumentarnega gradiva in strokovne obdelave. Raziskovalna dejavnost delavcev v arhivih na področju zgodovinopisji ni ravno tako majhna. Razvidna je iz publikacij arhivov, ie v večji meri pa i? drugih strokovnih publikacij, zbornikov in podobnih objav, pri katerih sodelujejo delavci arhivov O tem govori tudi bibliografija, ki jo prinaša strokovno glasilo Arhivi.
V	zvezi s prikazom Arhiva SR Slovenije v analizi bi imeli naslednjo piipombo. Rečeno je, da ima Arhiv iiR Slovenije v vlogi nacior.alke italogc evidentirati arhivsko gradivo drugih držav, ki zadeva Slovenijo. To trditev bi bilo potiebno popraviti tako, kot je navedeno v 94 čl. zakona o naravni in kulturni dediščini in kaKor se tudi dejansko izvaja. Vsi arhivi, vključno z Arhivom SR Slovenije, popisujejo oz. evidentirajo arhivsko gradivo. ki je zunaj območja SR Slovenije in v tujini in zadeva njihova območje, Arhiv SR Slovenije pa vodi evidenco tega g.adiva. To evidenco podrobneje opredeljuje pravilnik o sestavi in vodenju evidence arhivskega gradiva
V	poglavju, kjer je govor; o pravnem varstvu arhivskega giadiva, se omenja v zvezi s pravilnikom o strokovni usposobljenosti delavcev družbenih pravndi oseo ter članov dmšiev, ki delajo z dokumentarnim -gradivom, Študijsko gradivo, k; gn morajc ii delavci obvladati Objavil ga je Republiški komite za kulturo (omenimo naj, da je ze pošlo), Dodali bi, daje Zgodovinski arhiv Ljubljana skupaj z Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Zvezo kulturnih organizacij mesta Ljubljane objavil še posjben priročnik za delo z dokumentarnim in arhiv skim gradivom društev (1986)
Pri usmeri Ivah, ki se navedene v sklepnem delu analize, pogrešamo nalogo, da se opravi razmejitev pristojnosti med arhivi na eni ter muzeji in knjižnicami na drugi strani. Posebej pa nas moti, da se v usmeritvah vse nalogi, obravnavajo enakovrcJnr. Izpostaviti bi bilo namreč treba problem prostorov. Žal moramo ponovno poudariti: če naj arlii"ska dejavnost sploh funkcionira, morajo inreti arhivi ustrezne depoje in aelovne prostore Pri leni je treba vedeti, da so prostori za nrhivc po svoji funkciji It delne prostori za dejavnost. V prvi vrsti so to sredstvo za vzdrževanje kulturnega oz zgodovinskega spomenika. Organizacijska in normativna prizadevanja so bila stalno naravnana na to. da se reši vprašanje prostorov za arhive Še danes pa večina občin >nisii, da je opravila svojo dolžnost, če ponudi arhivu neko opuščeno Šolo ali pa kak drug opnščen objekt, po možnosti celo zunaj kraja sedeža arhiva. Če ne bo prišlo do koordinirane akcije za ureditev vprašanja prostorov za ariiive, vodene iz republike, si ni mogoče predstavljati bistvenega izboljšanja arhivske dejavnosti. Gleoe pooatkov o skladiščih arhivov v analizi pa moramo opozoriti na to, da so zelo varljivi. Pogosto ne gre le za nefunkcionalne rešitve, slabo zavarovane aii telo nezavarovane prostore, marveč tudi za prostore, v katerih je gradivo naravnost ogroženo ali pa se dela škoda na'njem. Za veČino arhivskih skladišč Zgodovinskega arhiva Ljubljana zunaj Ljubljane naj dodamo Še to, da ni poskrbljeno niti za minimalne higienske pogoje za delo v njih. Tudi v analizi kulturnih dejavnosti v SR Sloveniji v obdobju 1980-1988, o kateri je bilo govora na seji skupščine KuUunie skupnosti Slovenije dne 22 decembra 1988, je stanje vse preveč optimistično prikazano. Prenašanie gradiva iz depojev enega arhiva v depoje drugega, pa je rešitev, ki se navadno uporatlja le ob naravnih katastrofah.
Za sklep naj poudarimo, da je analiza opozorila na pomanjkljivosti in probleme v arhivski dejavnost, ter da nakazuje rešitve. V pri me ij a vi z ostalima dvema deloma analize o naravni in kulturni dediščini ter o njenem varovanju, treiji, to je arhivski del, v bistveno večji meri posega na področje strokovnega dela. 2eleli bi zato, da se konkretneje opredelijo rešitve tudi glede pogojev delovanja arhivov.
Poročilo o obisku v praških arhivih
Menja Obiak-Canu, Pe.er R rhiikar
-
Na osnovi 64. člena programa kulturnega sodelovanja med SFR Jugoslavijo in Čehosloviško socialistično republiko sva v dneh 9 , do 19 januarja 1989 obiskal? praške arhive.1 S češke strani je obisk irganizirda Arhivska upreva ČSR v Prigi. Po predhodno predloženem programu sva nameravala obiskati Osrednji državni arhiv ČSR, Liturerni arhiv, Atliiv Karlove univerze; Arhiv češke visoke tehniške šole in Osrednji arhiv Čeli os'o vaške televizije v Pragi. Gostitelj ¿uradi selitve arhiva Visoke teh nične Šole tam obiska ni mogel organizirati, zate je z najinim soglasjem vključil v program Državni oblastni
arhiv v Prag. in Filmski arhiv Čeli oslo vaškega filmskega zavoda. Za organizacijo in koordinacijo Študijskega programa je zavrete pojkrbel namestnik direkiorja (bivše) Arhivske uprave dr Jozet'Maršal ob pomoči dr Franti-ška Suchmc.
Arlnvaka upnsva ČSR je na osnovi spiošne "perestroj-ke v ČSR v reorganizaciji. Trenulno se imenuje Oddelek za vodenje arhivov v Odseku za arhive in notranjo upra/o Ministrstva za notranja zadeve in življenjsko okolje ČSR, civil no--pravna skupina. V dneh rajinega bivanja v Pragi Še ni bil povsem raičiščen njegov pravni sta-