List > • k' 'V-.V-. r 4 i i XL gospodarske, obrtniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo tiskarnici jemane za celo leto 4 g old po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 ^old. 40 ki za pol leta 2 gold V-V • P. i* eetrt leta 1 za eetrt leta 1 gold. 30 kr gold. ? pošiljane' Ljubljani v sredo 11. januarja 1882. Obseg: Nerodovitnost sadnega drevj (Dalje.) — Amerike. (Dalje.) Zadajajmo Češnje t Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23, nov. 1881. Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. (Dalje.) -- Češki kralj Karel I. (Dalje.) — Pismo iz «li« \ ____4._____;____ikT-y. ».-.v V«/ Mnogovrstne novice. Naši dop Novičar Gospodarske stvari in rak ali mrazne lise Nerodovitnost sadnega drevja. Nerodovitnost sadnega drevja prihaja iz jako raz- , in zaradi tega posebno jablane ^nih vrtih slabo rod^. Veliko pomaga v takem slučaji obsipanje in mešanje prsti z zidno in češnj takih gro bij bolj jati namesto blan pa le hruške, češplj slive Dasa- i/i cesenj ličnih vzrokov, in če hočemo tukaj pomagati najprej te vzroke preiskati. ; moramo Pogostokrat je pa tudi mlj ki so pa aii zunanji ali popolnem izmolzena; manjka torej pa notranji, v organizmu drevesa ležeči. Zunanji so: neznosnost ozračja, lege ali prsti za vsajeno vrsto (sorto); notranji pa: preveč pomnožena moči kateri drevje stoji, zemeljske Treba je tukaj drevesa močno obrezati in dobro očediti ter pognojiti s sekretnico, zmešano s pepelom z odo ne ali pa preveč oslabljena rast. Ce je ozračje in lega za eno vrsto neugodno dozori les zadosti in cvetni popki večkrat zmrznejo, nadomestiti se mora z drugo za podnebne in zemeljake razmere boljšo vrsto. Ce tiči vzrok v nerodovitosti zemlje ali v prsd, se mora mokra zemlja osušiti, izmolzena in suha Meseca julija in avgusta se ta gnojnica vliva katere naj se pol metra globoke izkopljejo. v luknje, Jivctrtoic n vspešnejša pomoč proti temu. Vsled tega ostane del Pri odi j v • česnj obilen in dober sad zraste j zasajanji češenj je v prvo gledati na to, da se soka v spodnjih vejnih delih, in mladike ne prerastejo jame dosti velike izkopljejo in da korenine v zdravo rahlo in rodovitno prst pridejo. Tako se mlado drevo cvetov. vrtih okoli hiš kaj pogosto vsled premočnega lahko prime, močno zaraste in goste korenine požene^ pognojenja sosednih gred, v katere segajo korenine, da prvo dobo srečno prestane, v kateri mladim češnj sadno drevje prebujno raste iz zaradi teg ne rodi Tu večkrat težko pomagati; sočivne grede se morajo prirežejo in poškodo cam največ nevarnosti preti. Vse močnejše korenine se gnojiti 7 da rode, sadno drevje pa zaradi tega preveč lesa ali morda bolne do zdraveg žene. Pridružijo se pa tudi nevarne bol porežejo. Pri tem delu mora prirezovalec paziti kakor snet da pridejo rezi na spodnjo stran \ I i J r ■ lO Ce snj j se aadijo pomladansk aeni se smejo le takrat saditi, kedar ie nada, da vesce se tisto j prime in obkorenini Kdor mladi češnjeva drevesca zaaaj predno stebla gnati začn6. Nadalje se morajo, kolikor as. Je se dre pa spo } naj bere pro- jih mora rano saditi, še t Cešnj mogoče, m neobrezana navadno lepšo ki P na- prosim poročevalca gosp. Brusa račun za 1882. leto. Gospod Brus: (prebere proračun dohodkov in tro-škov za 18^82. leto po posameznih postavkib.) Dohodki in ako se odbijejo dohod- kaže, ako temu prora- kr reja m zdravejsa ostaja, nego ona, ki je bila obrezana, prebitek 15 gold. 97 kr znašajo 4673 gold. 46 kom troški 4657 gold. 4972 temu pr^j čunu ne pride kaj navskriž, da ostane koncem 1882 kr esnja se pri posajanj takrat prireze, če bi se jej s tem lepša podoba dala, ali pa, če ima drevesce ka- Gospod družb prvosednik: Želi kdo premalo korenin. Potlej se le tiste veje odrežejc tere pregosto rastejo. Visokodeblasta drevesa se po vrtib, ob cestah robeh in rebrih po 10 — 12 metrih vsaksebi posajaj sede o posameznih postavkih proračuna, tičočih se do hodkov? Gospod vodja Dolenec ima besedo po na Vodi gosp. Dol polj jned njivami pa 15—18 metrov Pri dohodkih nahajam za- živinozdravnis- Češnje se tudi precepiti v bolj rodovit nejse sorte. Vendar pa se more to pisano kot dohodke podkovske šole in nice 613 gold. Usojam se vprašati, kako se je ta vsota • ^ ko je nam vendar vsem žalostna vest znana. vp drevesa storiti, v kater v taki starosti da neha živinozdra posamesne veje niso debelejše, ko 5 centimetrov v hoče cepiti Precepljenje se pa , kakor skušnj ----""" r 5 «.«.».vri. tako godi, da se najprej glavnejše vej ) uč6 } na katerih se prerezu, najvspešnejše keg ministerstva naša po ukazu kmetij Gospod B Proračun predno je došel ukaz stranske pa še le drug » » Y pOCGplJv/j morda cel6 še le tretje leto po e bil uže prej sestavljen kr. ministerstva kmetijstva, da ima na podkovaki šoli nehati živinozdravniška šola. f > Gospod družb } da se izdal si. novice. Seme za pogozdovanje. banji živinozdravniš prvosednik: Opomniti mi kr. ministerstva ukaz o prene- V tem, ko se bil uže Gospod B Stajarska kmetijska družba naznanja to le Prihodnjo spomlad leta 1882. oddajo drži Ijanaki mestni magistrat stanarino podkovski šoli še le določil proračun za 1882. leto Za podkovsko šolo plačuje ljub vesnice e Bruku in Premstättenu dre kakor do sedaj rabij na družbenem vrtu prvo mesto dohodko Gospod Luka Rob Ta j za prostore ki tu pač postavlj J«J Jaz moram opomniti, da drevesca za nagozdenje. Ubogi posestniki dobijo drevesca podkovska šola še ostane in da________ zastonj, vendar se morajo zavezati, da podarovana dre- ne bode več. Podpora, katera je postavljena v dohodk vinozdravske šole vesca res na svoje goli pi ponasadijo. Jednako brez- proračuna za bodoče leto CA proti istim pogojem dobijo tudi semena smre } kovega, mecesnovega in borovega. Premožnejši plačaj njena toliko, kolikor drevesc hoče kaj več poizvedeti ali do 31. in seme državo stanej Kdor podkovsko šolo Gospod družben atorej v prvi vrsti name kaj imeti, ta naj se ogl je 7 da nastavlj prvosednik: Pojasnilo se nesek za podkovsk šolo fikcij . januarija 1882. pri c. kr. gozdarskih komisarjih v Mariboru in Judenburgu. Ubožniši posestniki morajo svoje uboštvo s spričevalom od svojega župana izpri- temuč da se resnično porabi. Prosim zatorej onih gospodov , kateri bi imeli o pojasnilih, ki so jih čuli, še kaj opomniti, da cati 1882 Odgovorilo se jim bode do konec februarij leta ) Zategadel prosim se oglasijo za besedo. (Nihče se ne onih gospodov, kateri so za- dovoljni z dohodki proračuna, da vzdignejo rok6. (Pro Občni zbor kranjske družbe dne 23. novembra 1881. račun o dohodkih se enogl čevalca gospoda Brusa, troške proračuna za 188k leto Poročevalec gospod B meznih podrobnostnih postavkih sprejme.) Prosim poroda sedaj prebere namerjane prebere troške po posa (Dalje.) Gospod (3guli n: Jaz predlagam, da se tudi danes ognemo berilu podrobnostih postavkov Gospod družbeni prvosednik: Očitalo se mi da presuverenski preskakujemo proračun. Ne dal bi rad povoda novemu takošnemu očitanju. Sploh ukreni je, Gospod d ružbeni prvosednik: Želi kateri gospodov besede o namerjanih troških proračuna? Kakor se vidi, nihče. Prosim zatorej onih gospodov, kateri te postavke potrdijo, naj vzdignejo roko. (Troški proračuna se potrdijo.) prvosednik (nadaljujoč) Gospod družbeni Izrekla se je želj a, naj se dnevni red tako izpremeni, o tem slavni zbor. Prosim onih gospodov, kateri gla da sedaj , ko nas je vseh še polno število , predn se sujejo za predlog gosp. O g se (Predlog samezne postavke } da ) Prosim gosp. B zdignejo roko prebrati po prične posvetovanje o drugih točkah dnevnega reda^ se volitev prvosednika , tajnika centralnega odbora enega odbornika Gospod Brus: (prebere posamezne postavke ra- ) Osmeljujem se opomniti, da je blagajnični lih izstopiti nek 810 gold. 69 kraj 1881. leta. Gospod družbe osta del logom nega } Ako nikace na mesto udov, kateri imajo po pra proti tej želji, katero smatram pred ugovora, sprejmem ga kot potrj vt^v^rv^x«., g«, ^V^WIJV^ (Predlog se sprejme.) Prosim zatorej, da se se v proračun bodočega prične volitev funkcijonarjev. Gospod gospod ) kateri so zadovolj prvosednik: Prosim onih ima besedo odj Dol Vodj a s gospod D Jaz bi predlagal, da se osameznimi postavki prvosednikom in tajnikom izvolita dosedanja zaslužna računa kakor tudi s skupno vsoto , da vzdignejo roko. gospoda per acclamationem. (Živahna pohval (R se potrdi.) Dalje opomnim, da je imovina druž vela bena ostala nedotak klici tudi vila se vrednost Poljanskeg , nego je v resnici. To v pojasnilo 34.573 gold. 83 kr,, ako vrta mnogo niže posta- Gospod družb prvosednik: Opomniti mi 7 da imovina, da si majhna, popolnoma se ohranila družbena bena pravila dar, da je dvojiti o tem, če je z ozirom na druž ) dopuščena volitev per se zahteva volitev po glasovnicah I acclamationem, kakor se je pred lagalo } in prosil bi gospoda deželnega predsednik brotnega pojasnila o tem vprašanji, ako nima o tem postopanji pri volitvi nikacega pomislel do. ida čeda ovac pa se redi na posestvu Albuquerque v novi Meksiki, katera šteje redno 500.000 repov Gospod C. deželni predsednik: Glasovanj Trg z mesom bode «^wxc , uuuc n pri vo- Pred nekaj Časom izvažalo se je iz Amerike jodličnejsih funkcijonarjev družbenih spre- prešičevo meso in mast, pozneje različne konserv slavnega občuega zbora ima pokazati litvi obeh jela družba kak drug način samo sebno nasoljeno govej Gospod družbeni prvosednik: Opravilo pri pričelo izvažanj mesa , po- noveji čas pa se je veliki meri in to posebno žive meso se volitvi z glasovnicama je čisto priprosto, zatorej bi po govedi in frisnega mesa. Koliki napredek je v tem skeg pojasnili visokočast. gospoda deželnega predsednika za-znamenoval volitev po glasovnicah za primerno. Zahvaljujem se uže sedaj gospodom za namerjano volitev, ka- pa za 170 milij tera me ima na novo potrditi za šest let v moji službi oziru Amerika storila, kaže to, da se je 1830 m^esa izpeljalo samo za milij "anov gold. svmj leta 1880 kedar se zvrši, rad sprejmem želim Odkritosrčno povem, slavni zbor i ako bi v vseh edinost za nje blagost , iz vsega srca stopništvih naše dežele vladala övinjereja goji se posebno v državah na levem bregu reke Mississippi: Ilinois, Jowa, Kentuky itd. Zdaj je Chicago gl 1880. zaklalo kakor v VUlUWOb Ut* ilJU, L/ia^K/OLClU f^ J v naši UI'UZlü nje centralnem odboru. (Pohvala. Klici: Res je!j družbi in v maj 20.000 milil trg za prešiče m tam se jih je leta m 375 000, leta 1851 pa ko Go Iz ravno imenovanega mesta poslalo se pod odj Vodj; Dol gosp. Dol ima besedo je leta 1878. svinjine za 162 6 rniiij Uvažanj jskega mesa je novejši čas^v Evrop J^z mislim, da visokoča- zelö padlo, ker so to Francoska, Nemška, Švicarska, sprotoval Laška in Avstrijska zarad trihin, ki se neki v tera mesu stiti gosp. deželni predsednik Wink mojemu predlogu za volitev po aklamaciji, nego samo večkrat nahajajo, prepovedale; vendar pa se je v pre rekel, naj se o njem gl ' Gospod c kr. deželni predsednik: Predlog y , vcuvtai pa ÖC jO v pre teklem letu, na pr. na Švicarskem, ta prepoved prekli msem nikakoršnega stavil, ampak izrazil samo to občni zbor gla o (Dalj predlogu gospoda D prihodnjič.) nai cala; Angleška pa se tej prepovedi ni p neki za 20—oO®/o niža cena svinjine kor varstvo domače v v jej idr več J ker ka- Pri svinjereje 16 nas se je to uvažanje prepoved se dne m aren 1881 leta, in s tera bil Amerika iiasiin pridelkom sila trg domačim pridelkom toda J na jih trgih ni moč meriti z amerikanako ceno, in tudi upati ni domač se nam da lievarna. bi si dobre trge švicarske , francosk kedaj priborili. e in gleške še (Daije.) Frimo meso in žive živali. ^ ksiko . Amerikanska živinoreja in izvazanje živine. Na zahodni strani Alegarskega Posebno ižnost pridobil f Kanado in velikim oceanom svetovno ži sama turšica f) nsko dvori gorovj tako i med Me- imenovano žanje amerikaoskega frisnega mesa in si je novejši čas izva seča, februarj leta 1874 tam krma ploh se pridela imenovana ,,zito skoraj za živmorejo. poglavitna prvih 240 centov frišneg Kanadi ter se je prodajalo pripeljalo se živali. Me-V Liverpool mesa od govedi zaklane v po 5o kr. kilo drug leto ženih je namreč Od leta 1840. do 1880. kaže se v živinoreji zdru pričelo se je uže redno uvažanje na Angleško, in to je znašalo 1876. leta 151.636 met. centov ter le do leta amerikanskih d ledeči napredek 1879. skočilo na 195.390 met. centov in zdaj računaj a se bo na Aogleškem tako amerikans f goveje meso leta 1840 leta Konj Govedi Prešičev 26 880 m milij Ovac o kaže kot po lOO^i 19 n 7> 12- 34 35 40 m kakoršno se na Dunaji plačuje kilo po 60- 80 kra plačevalo po 54 kr. ; ? ?7 Vožnina od živine in mesa na oceanskih ladijah padla je od leta 1878. do 1880. sk za polovic konj se je število živine pomnož za vec celo za več ko 200^0; toda to še Vrednosti iz Amerike izpeljanih živih živali v zad ijih letih kažejo sledeče številke: Izpeljalo se je vrednosti v milijonih gold, v zlatu m edini napredek; razun na pomnoženje števila gledali ci tudi na zboljšanje plemen , ker hočejo leta so Amerik imeti poleg bolj plemena vsal vrstne orodja in stroj tudi Da naj hiteli uže Evropejce , kažejo njihove di tere so si s hitrosti pri konjereji do zmage f ka Govedi za Prešičev Konj Mul za Londonu pretekleg leta >jih konj priborili v Parizu in Kuretine J? Enako skrbe za požlah ijboljše plemenske živine. govedi z uvažanjem Po vinčet kdo tamoanjih pašah pasejo se cede do 35.000 ži- za 498^ Skupaj Izvažanje 1875 1876 1877 1878 1879 1880 2-2 2-25 3 7-8 16-75 26-7 l-4o 1-35 1-4 0-55 1-4 0-8 ()-5 • • 0-45 0-6 1-6 1-5 1 -35 07 0-45 0-95 1 1-3 1-06 0-35 0-35 0 45 0-65 2-15 1-78 0-1 0-05 0-05 0-1 0-05 0-03 5-3 4-9 6-15 11-7 23-15 31-72 živali poskočilo je tedaj v letih ki se spoznavajo samo po anih znamenjih o (Dalje prih.) ganjaj za Jim je lastni»?, in katere se v zimskem času pre da se prihranijo tudi stroški hleva juznej krai J A^IMJV J OVi/ Illt OiiiyJOD kolikor bolj se pitajo, toliko bolj se pomikaj Zjlodoviiilslie stvari. proti izhodni strani, in redno jih konečn « M ^ m ^ t/ V stirji na konjih do stavij na trg prizeno pa oziroma ladij, katere jih po CeskI kralj Karo! večidel v Chicago, od koder jih redno Žive ali mrtve v Evropo prepelj Največi znani gove v državi Teksas ima »Spisal Fr. Jaroslav. (Dalje.) Zanemarjena kraljevina je Karola na veliko delav- 400 pastirjev z 2000 konji in 225.000 govedi, največa nost priganjala in začel je na vso moč skrbeti o tem } da bi z novega lice osvetlil ter jo poprejšnji si nezom —. — ,1^., - -—-o- ...............^ uöövua, drugim sinom kraljevim, omožena. Avatrijcem jajnosti povzdignil.^ Na vso mo6 prav so mu hodile pri se je res posrečilo, da so Koroško osvojili, na Tirolskem " ' ...... pa nasprotnika nista mogla nič doseči, ker je ljudatvo tiem ta skušnje, katerih je bil na Francoskem nabral, kajt uprav- emlja je bila tistih dob v Evropi najbolj Ijena. Karol je pred vsem drugim delal na to, da bi zvesto ostalo. Zaradi te moč kraljevsko obnovil Ko so mu tedaj stanovi za opravo primernega dvora velik sklad dovo lili, obrnil je večino denarj odkuplj gradov zadeve je prišel kralj Janez poleti 1335. v Prago, in je tu koj proglasil vojsko na cesarja jvodo avstrijskega. Da bi pa od druge strani mir imel posestev kraljevskih, tako da je še tistega leta na Ce pogovoril se z lep s kraljem ogerskim s - ■ kraljem poljskim. Opustil je naslov „kralj poljski , skem in Moravskem mnogo mest in gradov zopet kroni terega so se bili češki vladarji od časa Vaclava II. prispojiL Karol je veliko potoval po pokrajinah čeških, - _ moravskih in slezkih, povsodi dela in kako, obnavljal je sodnije in vpeljal, kar je bilo potrebnega. Tako se je polagoma vračala v zemlj javna varnost, in vlastili, m ka po sam se prepričal, kaj se skih grošev. Kazimir je pri Kazimir mu je za to obljubil 20.000 kop pra v dni Prago z akojakimi slavnostmi slavili ljudstvo je z ljubeznij ] poslednji k vratislavski Henrik VI [) m z zaupanjem gledalo na vladarja, ki je tako močno skrbel o njegovem blagru. Vsem se pa tako kjer so ga devet tem Času umrl in kralj Jacez po v zel svojega sina Karola na Šlezko, da bi v poseat njegovo Se V€ mlj ) kar se brez zadržka zgodilo početje ni dopadalo, vzlasti dno je povsodi bilo ljudi, katerim razumno ne vladanje Karolovo ni dopadalo, vzlasti reševanje onim, kateri so prejšnji nered v zemlji na svojo korist ninih posestev je bilo na vso moč nepovoljno onim obračali, in to so bili poglavitno mnogi velikaši, spodom, kateri so mislili ta posestva za kro go v svojih kateri so dosedaj brez vse kazni zakone prelamljati rokah obdržati. Ti so v zvezi z luksenburškimi dvor spra- niki Janezovimi natvezli lahkovernemu kralju, naj bode pridobiva čedalje smeli. No. tudi viti in nj umel Karol na SVOJ roko jih nakloniti. Okrajni uradi uže davno več bili podpora kraljevske moči, tako da je Karol pre niso videl, da najbolje kaže, če vse to popolnem pozoren na svojega več posestev in privržencev sina Karoja, ki si Vsak VISI ah nizi Zato je iskal podpore pri plemstvu, plemenitnik, kateri je svoje posestvo od kralja v fevd vzel, bil je izvzet iz navadnih okrajnih sodnij in je se pade. s časom ves narod sebi naklonil Ce pojde tako naprej, bode ) iz tako stare in slavne domače rodovi lasti ker po materi posled bode njega kot tuj gnal izhaj ) in na- , m se sam na pre stol vsedel. Kralj Janez jim je veroval, Karolu vladar vrh tega sam moč sodnjo nad svojimi podložniki prejel, stvo in vsa izplačana posestva vzel ter ga poslal na ki je poprej ni imel. A zato se je zavezal tak plemič, Tirolsko mlajemu bratu Janezu na pomoč. On sam pa da bode na klic kraljev s svojimi ljudmi vselej gotov, se je tudi pripravljal na vojsko z Avstrijci. Denar si Tako je kraljevska moč v teh fevdnikih veliko podp dobila. In ker so prava, ki jih je Karol podeljeval ta kim gospodom, kateri so hoteli kraljevski fevdniki biti veča bila od dotičnih bremen, zato so premnogi hiteli je dal nadreti po stari navadi od mest, samostanov in judov, celo iskati je dal po zakopanih zakladih v cerk- da v fevd } } 7 vah, no jih ni našel. Vojskovali so se najpreje na Avstrijskem , potem vzamejo svoja posestva. Odslej so še bolj na Bavarskem, ali to vojevanje pešale okrajne gosposke, da bilo z večine so J fevdalstvo je na površje splavalo. Za fevdnike kral ske pa je bila ustanovljena vlastna sodnija, dvorna na-zvana, nekako takosna, kakoršna je bila za Otokarja II. tako zvana deželna sodnija. Kmalu je dal Karol prenavljati tudi zanemarjeni zadnje konec vzele in njenje zemlje, prave bitke niso bili. Med tem so se prli s cesarjem tudi vojvode aiVstrijski in ko on od njih se ločil, začeli so se pogajati s kraljem Jan 9 zom, in naposled so se pomirili v Aniži dne 9. oktobra leta. Vsled tega dog so ►jvode avstrijski obdržali sedež kraljev čeških na gradu praškem starodavne palače je začel staviti do cela Koroško, a so zato obljubili kralju plačati 10.000 podrtinah ven ali mark srebra; Tirolska je ostala Marjeti in nj gri poslopje nemu možu Ivanu Al sinovi kralj niso hoteli kar po okusu francoskem. Delo je šlo brzo od rok, in ke- nič slišati o taki pogodbi in so trdili, da oče nikdar ni dar so bile izgotovlj jpotrebniše stavbe ji rug 1 mel priprave, pripeljal je 1. 1334. svojo mlado ženo na Cesko. sicer dal pregovoriti pravice Koroške odstopiti. Karol se je pozneje da Karol namreč je bil uže davno k pogodbi anižki tudi svoj poznejega kralja francoskega Filipa VI. , in sedaj Blanko, sestro pečat pritisnil, ali brat njegov Janez je temu še vedno > ko sta bila dovolj stara, bila sta tudi poročena. Blanka j bila od prebivalstva praškega slavno pozdravljena in s porekal Po je kmalu s svojo lepoto pridobila. Obžalovali govoriti, nego samo klenjenem miru se je kralj v Prago povrnil > so uljudnostjo občno ljubezen Cehi. da ni znala češki je začel z novega denar izžemati. Tudi je zastavil sreberne kipe dvanajsterih apostolov , s katerim učiti, ali še francoski. Začela se je pač češčine dal Karol, nekaj na svoj stroške f 1 m aj z darovi v ma se učil a nemščine, ker se kofiji praški nabranimi, grob s^. Vaclava olepšati na dvoru najraje nemški govorilo Tudi je Teg so vseh mestih čeških veliko Leta 1335 coske, da se ploh po na novo križansk leta proti koncu decembra se je vzdignil kralj jsko je , nemški kot češki govorili, mil tudi njen grof Karol, prišla nepričakovana novica iz Fran- iz Tirolskega nazaj pokli kralj Janez v drugič oženil, in vzel na ki Lit^o, kamor ga je spre bii po skončani j ski pa se drug knezi in Beatrico, hčer vojvode burbonskeg Na svatbe tako ranjen, da je več mesecev mnogi velikaši. Da-si je bila zima mehka, vendar oslavijenje ska svojega namena ni dosegla. Ostre nočne megl voj 3 ti je dal turnaj v Parizu, na katerem je pa bil stih krajev so zelo pok oci ležal Ravno ta čas se kralj Začel se je omožila Janezova najmlajša hči Ana z Otonom, voj- vodo avstrijskim. Svatovali so šumno koj v Vratislavi iečiti, ali francoski lečnik mu zen v Znoimem e bole shujšal iu vjezeni kralj ga je dal v Odri vtopiti kajti Karol je goste, katerih je bilo mnogo došlo, ši- lom v jajno gostil SI N a to je umrl Henrik koroški: cesar Ludovik dal , rila Prago preje 1337 se in e povrnil kralj s sinom poklical lekarja arabskega. Ta Da dala ivoda avstrijski sta vsled medsebojnega dog } da njegove emlj med nivši se za Henrikovo hčer Marjeto eboj razdelita gle agotoviti svobodni odhod, da bi ga ne zadela osoda lekarja francoskega. No, tudi on ni mogel y ne zme- ) ki bila z Ja kralju Ljudstvo je vse od kraj pomagati, ki je na desno oko do cela oslepel. , da je to prav gotovo irdilo kazen božj za etokraj (Dali prih ) r I bil 1 i > f i ii 4 f V I r 4 Zabavne stvari Pismo iz Amerike. dvorani naju je spehalo, podajva se toraj na „gefro- -----, ------skoraj najbolj obiskana, dasiravno na led ni vse tako navezano, marveč na odlične vaba-ške lepotice, katere strežejo ob tej mizi. renes^*; ta miza je (Dalje.) Stopiva toraj v dvorano! Tu stoji več vratarjev, med njimi častitljiv možicelj s snežno belo brado in s Ko sva tu a tu sva vrlo naletela. gotova, sedeva malo 9 palico v roki morda znamenje njegove časti ka- teri naju kaj ljubeznjivo od vseh strani ogleduje, Če se bo li kmalu katerega roka pogreznila v žep, iskaje drobiža za plačanje vstopnice. Ko je prejel za vsacega 10 centov, hočeva naprej, toda kakor je videti, ta možicelj na stranske klopi Dve drugi lepotici vabite naju na ostrige, surove ali kuhane , kakor jih imava rajši. Amerikanci zelo obrajtajo ostrice, tako da je bila ona miza skoraj zmerom zasedena. Zopet druga ponuja nama cvetlice, priporočevaje jih, češ, da so edine ob tem je- času in najlepše; tretja zopet s „candijem^' (bonboni), Amerikancem tako priljubljenem; četrta r * senskem s smodkami itd. A najhuj se so one, katere prodajajo ste vilke na razne stvari. Da jim kaj odkupila, če več ne se teh odrešila, ne da bi vsaki eno številko. ni zastonj ratal star, marveč tudi skusil, da noben človek ni brez želodca. Zato ponuja nama lepe zelene listke, na katerih stoji, da si za 60 ceutov vsak lahko kupiva pravico, kositi ali večerjati tukaj. Zadovoljivši____.„ _ _ _ _ ___ ga iz svojega žepa ideva naprej na levo. Prvo, kar tu drugo'stvarr Še le^ko lva "jihTse zad7v"olj^ na to nama še misliti ni. In ne, da bi jih bilo malo, marveč ducat za ducatom prihajajo, vsaka ima kako zagledava, je gostilna, dobro obiskana, čeravno se tu ne dobi za piti ne vina, ne piva - cider (jabolčni most), kajti — memogrede rečeno — oba naša častita škofa sta jeta, o mir. Porabila denarja nisva malo; najbolje je, da se vzame toliko sabo , kolikor je človek namenjen izdati temperenclarja in strogo katoličanom prepovedu- kajti če bi bila vzela vsak sto dolarjev sabo 5 tacih prilikah točiti opijančljivih pijač « M M ^ Ä^Ä ^ ^ rm n Iv Žejna, tudi izdala. In ko hočeva iti iz f ejna počaai ! dvorane, potegnejo jih bila naju kakor sva, vzameva vsak po en ,,drink Amerikanska šega je , da vsak, kdor pride v gostilno (salon), ,,treata** (pogosti) vse navzoče goste, naj jih bo «t.« «14 1 '»V f^A 1 • • dobri prijatelji nazaj; zdaj sva pri kolesu in zopet pri ribarenji, zdaj jeva ostrige, pijeva „treatani'^, „cider'^ itd., tako gre eno za drugim, dolar za dolarjem. kolikor koli vsacega s kozarcem pijače Tudi dva pogostiva navzoče, katerih je precejšnje število 7 mi in Gospa! Ni li to res prav amerikansko? (Konec prihodnjič.) ko 80 naju tudi drugi „treatali" s ,,cidrom^^ in smodkami. Vase lahko jaz pokadim, — ideva naprej. Toda tu zopet velika gnječa ljudi, kateri se smejaje in kri- Hnogovrstoe novice. * Znižana voznina se je na prošnjo centralnega odbora štajarske kmetijske družbe dovolila od južne že-voda. — Komaj so naju ribiška dekleta, katera imajo leznice vsem družbenikom kmetijske družbe štajarske, kateri se hočejo udeležiti stoletniške svečanosti za rajnim nadvojvodo Jovanom, utemeljiteljem ove družbe čaje gnjetejo okolo nekake z zelenim blagom zagrnjene barake, v katero ne more videti nobeno oko. To je to vodo v „štantu", vgledala, uže nama ponujajo palice za ribe loviti, vsaj ne stane več kot 10 centov za enkrat. ,,Well", pa poskusiva, morda kaj prida vjameva. pa 28. občnega zbora dne 19. in 20. januarija t. 1. Naj- Za- Prva Vi vržete trnik v vodo, iz katere je čuti uže na- brže dovolijo še druge železnice znižano vožnino. prej hihitanje deklet; ni treba dolgo čakati, uže lahko toraj naj se vsi, ki se tega zborovanja hočejo udeležiti, potegnete ribico iz vode. Velikansk smeh in vriš pri- precej oglasijo v uradnici kmetijske družbe (Graz, Hof- pripeta majhna porcelanasta čujočih, na trnik je drug palec dolga punčka, komaj en cent vredna; dalje lovite, dobite še kako zibelko, naprstnik itd. f pol- gasse 8), da ce se Mene se jim doposljejo še do pravega časa legitimacije ali izkazni listi, na katere dobijo vozne liste na železnici poznajo , za prvo ribo mi nataknejo vrhu dekleta uže bolje na trnik volnato ponoČno kapico, v katero je po vtaknena še ena smodka za 5 centov — vse mnogo več vredno kot 10 centov. po znizani ceni. Druga riba, katero dobim, se J® katera sedi, 1 • «V smeh hujši in vris hodi, joka velika oblečena punca, odpira usta in pije mleko in katero hoče vsak imeti. Toda ta je bila nalašč za me in najbolje je, nadaljevati svojo pot Nekaj o računstvu. Nekateri ljudje radi v loterijo stavijo ter vedno o terni sanjajo; da bi pa vedeli, kako težko je terno zadeti, gotovo bi se jim ohladilo upanje. Statistika je dokazala, da več ljudi strela ubije, nego terna oareČi. Kdor hoče terno gotovo zadeti, mora staviti po matematični razvrstitvi vseh 90 številk 117.480 tern, ker je v 90 številkah toliko raznih tern. Ako bi Prideva do ,,gtantov*% kjer prodajajo amerikanska dekleta kot komiji „vse sorte'^; kar le hočeva, dobiva tukaj, od najmanjega darilca za božič do gorke zimske obleke. Amerikanska dekleta se razumejo na to prodajanje in dobro vedo, česa potrebujeva, ne pustijo naju naprej, dokler jim nisva kaj odkupila. Drugod zvoni nama na uho žvenk srebra, poglejva, dal na vsako terno le 10 kraje., moral bi staviti 11.748 gold. Proračunijo pa se terne tako le: 90 X 89 X 88 X X 117.480. Kako človeka kak račun osupne, to naj kaže ta-le izgled. Vprašanje: Kolikokrat lahko sedeže premeni 10 osob, ki sede kaj je. Vse se gnjete okolo velicega kolesa, pobarva- pri eni mizi, predno pridejo vsi zopet na „To je nemo- prvo mesto? Odgovor: 3 628.000krat! nega s šestero raznimi barvami. Na mizi leži majh- nih loparjev istih barv kakor kolo. Sest osob kupi te male loparje po 25 centov, ena deklet, katere imajo to kolo v varstvu, požene isto močno. Ko kolo obstane, goče polnem čujemo od mnozih stran i, in vendar je po- • v i J^V resnično; matematično pravilo je tako-le: 10X9X8X7X6X5X4X3X2 ='3,628.800. Ako bi 10 osob vsak dan pri isti mizi sedelo, po- dobi tista oseba, ki ima lopar iste barve, katera je na trebovali bi 9388 let pri zamenjavanji sedežev. Da so 7 najvisi strani kolesa ostala, en dolar, ima namreč 75 centov dobička, a mora tudi druzih 5 soigralcev še pogostiti s pijačo , tako da ju pol dolarja dobička ostane. Na ta način ostane toraj tudi v kasi pri kolesu vsako- tedaj začeli sedeže zamenjavati v Adamovih časih , še dandanes ne bi bili končali. Ed. krat 50 centov. Ko sva tudi midva nekolikokrat do- ki imajo večo * Razstava v Trstu, kolikor se uže zdaj more so- vseh deželah, in vzlasti v tistih zelo diti, bode sijajna bila, a še večkrat zgubila, odtegneva se. Kretanje po sebni odbori za njo delujejo. obrtnijo, zeio se za njo zanimajo , in po- Cas } oglasiti se za raz- I i stavljenje katere stvari, podaljšal se je do dne 15 vlekel bruarja. C m cesarj Rudolf pošljeta mnogo na svoje uLo. „Hudo, neznansko hudo ?imo izdelkov umetne obrtnije iz dvornega muzeja tranjskega se pa piše, da hočeio Doslati iz imamo letos*', potoži moj gospodar sosedu čuda hočej poslat ta; poslušaj me le Janezi kaj ti bom povedal nmo, jaro pšenico m oves, sukno in platno . — Iz No- odgovori ^----„„j — ... v. gledno les- potem ti bo gotovo jasno, zakaj imamo letos tako mrzlo Tudi na Goriškem pripravljajo obrtniki izgledne izdelke Pri zimo. Moj študent katerega dobro poznaš in tudi prave za razstavo pri sv. Andrej Ijivostj Da se prostor razširi, zasui se le i delaj zasul se z vso mar- je bistre gl ves, da je s tvojimi vred uže v peti šoli, poučuj kos in stavi se močen zid zoper navale morskega valovj morja, dn^ slišim ga razlagati jim nekaj študentov iz Ed dopisi. Gorici lan Na novo leto roje . Biio oznanujejo pn mrlih in P tedaj rojenih v nas po cerkvah število čenih v preteklem letu rici leta 1881.: 107, žensk, spola 74 otrok; v fari sv. Ignacija m. 96, ž. 82; v predmestni fari ss. Vida v fari prvostolne cerkve možkeg pol Modesta Pia cuti) m. 47, ž. 65; v Podturnu 46; skup Roka) m. 42, ž. 569 v predmestni fari Umrl jifa j v fari prvostolne cerkve m. 164, žensk. 156; (v teh dveh številkah pa so zapopadeni tudi mrliči možke in ženske bolnišnice usmiljenih bratov in usmiljenih sester); v fari sv. Ignacija m. 76, ž. 69; na Placuti m. 24, ž. 39; v Podturnu prvostolni cerkvi 25. m. 32, ž. 31; skupaj 591. Poročenih v pai v Podturnu 7; skupaj 118 päY-ov 47, sv. Ignacija 39, na Placuti Dne t. m je po kratki bolezni umrl župnik v bližnjem Solkanu monsignor Franc P o dre k a, 68 let star. Bil je v Sol kanu od 1. 1864.; prej je služboval v Tominu, Volčah ) bil je častni kij Pogreb papežev m kmj Tribuši in Šemp častni konsistorijski svetovavec udeležilo se ga je 20 duhovnikov; na grobu so peli či- bil t. m talnični pevci domači in nekateri vnanji Tukaj snji dekliški zavod šolskih sester „de Not Dam (štev. š keg je dosegel pravico javnost od S (( f kateri januarii t. 1.) ma dop lz(!) G marsičem potrjuje stan pregovor. svojo pamet Da ni moja ima vsaka glavs nest, popravljati rem si vendar kaj , da ce bi v omenjenem dop pravil tega le da dolž- )) kar kdo v kateri Časnik piše, ne mo- isu po-uč D i no se a s 51etnimi stavka: ,,S t P namreč gg. profesorjem uže itak velika pl dokladam 1 mnozi n 1 č Tudi.kar gosp dopisnik v opazki pravi, da ima neki letos vpokojeni profesor (duhovnik) 2300 gold, penzije ) ni pa ima 5 bil postavna zaslužena. res ; Kar le t. m gledišči koncert za t bog zvečer je ki nesel 644 gold., od katerih pa se morajo odbiti stroški za priprave pečal magistrat samo Novoletnih odkupnih listk 760 uboge) Lašk jočih 360 gold je (za telj g šolski okraj (Gradiščanski) ima no- ne gj Pich / \ dz o r n i k Pika) ljudskeg Dne 14. t m v • uci-bode v iz giedisči spet velik koncert, pa brez pomočnikov Vidma, marveč tak, ki je tudi v slovenskem je- ziku naznanjen po oglih kuhinji. Zimski? imamo spet dan. Don Ne let je namenjen m s k os nimamo zime. Danes da mu ji^ j malo enakih v tu Se prelep je , in , če je res , kar trdi danes naš „Eco del Litorale^' (proti „Tribiine»'-i), da na Primorskem .,irre- dentar'^-jev ni, bojim se, da nas spravi pod Italij italijansko podneb Šenturške gore jan Dobro spominjam zanimivega pogovora med svojim hišnim gospodarjem njegovim sosedom , kojega sem kot kak or smo takrat rekli. petošolec, ali poet se naša dneh Jim mlj 7 kar prej noč in dan zavrti okoli 3, ker ižih šol. Nekega nisem vedel, da in tudi, kako ekaj čez pa tudi še okoli vsled tega vrtenja SVOJ osi, V 365 mlj zakaj je zdaj v Pripoveduje okoli solnca rernih deže- vrst6 se Štirje letni lah. na pr. v ruski Sibiriji še veliko hujša zima kot tu pri nas itd. Veš Janez mislim , da sem pravo zadel ko trdim, da smo se na Rusko zasukali, ker imamo tako ledeno-mrzlo bo zimo 7 ^lULi^. --i^«) lö vsaj si človek tega nenavadno hudeg Bo kaj takega, Tone mi dru gače razložiti ne more Kako bi nek ta dva modrijana, ako bi še živela, letos modrovala, ko imamo tako mehko zimo, podobno prvim spomladanskim dnevom? Gotovo bi jo uganila, dol na Laško zasu- da smo se letos prav globoko k prijetnih dni? Kdo mi bo In zarea! Kdo bi se bil nadejal v tem času tako jel da smo v naši okolici dva dni pred novim letom uže slišali kosa popevati, kar Da 7 je znamenje, da njegovo ljubo ljubo tovaršico zlo srbi uže gnjezditi. je naš slavni pesnik Vodnik „o kosu in brežnu^^ tako se njima pa le ne pripetilo ) kar alj za svatovske razcvetaj popeval. Sicer priroda uže precej cvetlic ponuja nčke kaj t memo zadnjič imenovanih se pomladni petoprstnik (Potentill bele kurjice (Helleborus niger), tudi njih (Helleboru zemlje; tudi dišeče vijolic dis) je uže pririla so tako godnem vremenu kmalu razpihnoli v popkih, ki se bodo toda 'erna), zelena iz ogrete pri j® še ljubomila spomlad , oni veseli čas , pravega tičjega pirovanja? Dobro jo je tedaj v Vodnikovi pesmi mesec brezen konečno zasolil dobrovoljcu kosu, rekoč: Kamor tvoja sla ti kaže. Preveč nagel ne smeš bitM Stara pratka nam ne laže: Brezen ima rep zavit. Iz Dola pri Borovnici 9. jan. (Odgovor ljublj. „PFo- chenblatM^,) Ni sicer vreden ta umazani list, da bi se beaede privoščil, in jaz bi res tega ne »v^... , storil ko bi se ta pritlikovec dotikal moje osebe v svoji kritiki mojega dopisa od tod. Ker se je pa to drobno in suho revše spravilo nad vsem Slovencem priljubljeni list ,,Novice'' s člankom: „Wie das Landvolk belehrt wird". Ta se mi zdi primerno, vendar mu kaj pod nos dati. piše tako-le: „Zadnje ,,Novice'^, katere umazani list kakor znano, veljajo za klerikalcev častene itd.^* Temu dostavim jaz, da ne od „klerikalcev'^, ampak gotovo tudi od „liberalcev*' > prvi podučni list kmetu, od ce med nami uže kak razloček; da bi pa jaz take, kot omenjeni pisec „Wochenblatta^*, imel za „liberalce'^, gotovo ne, za take moral bi se dobiti poseben izraz. Prestopimo k stvari. W. << Za sedaj naj vprašam 7 • L. ? kaj je on storil za poduk kmetu, kaj storil za skazal on ali njega njega napredek, s čem in kje se je pisci s svojo modrostjo v blagor in korist kmetijstva ? Pač! skazoval se je in to pri vsaki priliki, ako je mogoče bilo, kmeta napredek ovirati, „grabili'^ so vse svoje modre moči skupaj ter zapirali kmetijstvu pot do I \ I napredka in blagostanja. Ravno tako se spozna tudi v omenjenem članku, da piscu ni za blagor kmeta, pač f. pa nasprotno Ako bi to ne bilo 7 ne zagovarjal bi neko zimsko jutro prav pazno Pomisli škodljivih srn, katere niso druzega ko divje koze naj se, da grajščak, akoravno ima kmet v nje- I govern g ozdu pasüe pravice , bo dal domače, kmetove izreči gorko zahvalo kmetijske družbe 1 I »1 T • . jaz i-i • X J. .. XI . , - - ------ Gospod pod- pri prvi priliki postreijati. Nasproti pa naj ubijem predsednik J. Sevnig ter poleg njega gospod vitez recimo s kolom niku ali bodi SI na vrtu, trav Gutmannsthal m da sem storil družbo njivi, prepričal se bom kmalu, velik, velik greh, za katerega se bom moral 2—4 me Lasnik naprosijo se kmetijsko seca v luk ne tako godi slep se prvemu za domačo kozo J da pokoriti, kar e se pa morebiti vendar ne veruje, da srne v istini topati pri svečanosti lOOletnega rojstnega dne pokojnega pokrovitelja našega kmetijstva, nadvojvode W^V^ V C« JJl V^ C« , XVOltV^l \J p I OliHJl U I C kdo dobi kmetijska družba štajarska katero praznuje v Gradcu 19. in 20. t. m škodujejo, naj pride sem, tu vpraša po dopisniku premnogo No nikovo pisati z obrokom do 31 VlC^^, pričal mejo, d šanju deželnega odbora, ali bi bila koristna J J J J ^v» ▼ ^«.^kJL« ^yA.^XJ- OOlUjti U^^^iU^gCi UUUUicA y tki rad mu bom to dokazal in ga o tem natanko pre- kakoršno ima češka dežela Sklene se službo taj Vpra postava marcija t bi Gospodje „Wochenblatta^' pa tudi ne verj Žide n lisica «k^&uuuM ^Oj bUVli VOlJOi' LUCU tudi ne povsem) za kme- postava res med detelj zarad pokončavanj plevela se pritrdi, posebno, ako bi se 1 tijstvo koristna. V dokaz, da lisice polju res koristij naj navedem to-le: Pred kacimi 15—18 leti, dokler ni bilo v tej okolici izvrstnega zatirovalca te živali, ni se slišala prjtožba tako pogosto o škodi, katero napravljajo za podp Prošnia necega učitelj miši po polji, kakor niso po polj se to godi dandanes tudi nemu šolskemu svetu, njem shodu gozdarj gosp. da napravi čebelnjak , priporoči se dežel Zastopnika društva pri letos na Dunaj sklene se po drevesnicah toliko škode delali zajci Vse državnega poslanca V. Pfeifer j se zdanje ministers zarad koleko računov, kateri se predlagajo oblastnijam naprositi Naznani obrtnijskih kaj druzega je pa sedaj, ko je lisica večinom zatrta in vsem koleka prosti vsi ta 1. po tem sled redko naha) y pač pa se Ijivih živali, kamor se človek obrne deti sled škod H koncu članka čunskim kolekom računi do svote 10 gold po računi nad svoto 10 gold, pa se imajo kolekovati z ra- piše ta listič: ..Meister Keinecke Weisheit seine Freude haben mag solcher ) No pobot 5 kraj ömesno res! prav h s kolekom od pobot v Bosni skle iQ na to se kolekovati Gosp. misijonar lovsko, zato pa jaz rečem: „Meister-Jäger" sollte an 7 v Meister-Reinecke'\ ,.Meister-Pec oder brez mo]e škode Isegrim ) ka hrusevih in jabolčnih pesak se priskrbeti po pol litra e vzivati kor tudi pri srnah — Po vsem tem dovoljujem si priporočiti ,,Woch blattovcem'*, da skrbijo več za svojo modrost, kakor hinj } „Novično", ker te 39letni obstanek! ,»Wochenblatt doživi vsaj toliko uže shajajo ž njo, kar svedoči njih le skrbi za-se, da nadzorniku telj podr za smrekove rastike odstop Drug a prošnj z se se m družbo sprejmejo ia posestnik Dež m gosp gozdnemu popotni uči- z radoljške (K 'poročilu o seji močvirskega odboi v naj mesecev, kakor }} Novicah^^) došlo nam je od gospoda odbornika Janeza let, nas slovenske kmete vicami'* čisto pri miru. imajo „Novice" Borštnika pojasnilo, iz katerega, posebno zato ker naj pa pu3ti z našimi „N dopisnik sodi, da so Ljubljane. {Mestni odbor) se po svoji večini jako rocila: seboj ) se vstal drug njega zadevale besede našega po 6 Čudno obnaša. Lansko leto hotel kupiti kolizejsko kolibo, letos po predlogu dr. Suppana pravke: Gospod B. pritrjuj eden odličnejših odbornikov ter klical radi posnamemo sledeče rečne po- da odšel pa v pr seji da bi bil on ali kdo drug katerega seboj klical IZ seje, ne pa, , odšel sprejel predlog ravno tistega doktorja, da se ima pro dati kresijsko poslopje (Bürgerspital). Zastonj so ugo pa a se le , ko od do 10. ure in 10 minut odni odbornik edini zaklad, iz katerega ) da j ta hiša največi in sko čakal ter obupal, da se snide k sklepčnosti potrebno dhoda pa da ni bilo osobno število odborniko vzro se podpirajo onemogli meščani, da so njeni dohodki lepi in da je tak kapital varnejši od denarnega, — nemškutarji so sklenili, da se odsek pooblasti pozvedeti in ukreniti prodaj te hiše pod najugodnejšimi pogoji. Tako se ti gospodje v zadnjih mesecih svojega gospodarstva podvizajo zapraviti varno mrzenje Ko gospod dopisnik kot vzrok odhoda navaja to, da bi se 7 točk dnevnega reda ne bilo mogl povoljno rešiti v kratkem času od 10. do ko zahteva bolj pogostih sej posebno zdaj vse poletje pripravljali gradiva za izdelavanje projekta ure ter se inženirj Mi temu mestno premoženje, ker darstva dobro vedo, da so ure njihovega na „rotovži'* štete. Mi gospo nas pri te poj snilu malo besedi dostavljamo prasanj odi samo č Ker o zi r na zbolj- se ta prodaj v vršila do letošnjih pa pam f da sanje močvirja, zato obsojamo vse osebne zapreke ne h volitev ne bo potem bo večina naša in tudi ta toliko vredna da bi bili osebe imeoova nalog zato smo naglašali imenitno in veliko odgovornost gospodov odbornikov hiša ostane mestu ohranjena Vreme v Ljublj z nasimi nenavadno lepo, le nekoliko je mraz pritisnil. Da bi le neooškutarska megla tudi zginila iz mesta! ako vspešnosti odborovih sej, posebno pa k temu sticami tudi malo pripomoremo } lU veci da Iz sej dne t. m nedelj Došlo je nekaj pi družbe kmetijske) ) ki odborniki nikdar več ne pridejo dolg tonj ker bili sklep gosp 5 m težavno pot v mesto, zadovoljc preteklo bomo. Namena pa: imenitno nalogo močvirskega odbor „Novicam^^ došlo to poročilo: po vsi svoji moči podpiran, zarad prodaje plemenne živine, stransko in stanovitno držale a se bodo ? Novice katera bila je na dražbi kmetijske družbe kuplj ni več za pleme. — pa Prošnja nekega društvenika, pogo-relca, da bi mu družba brezplačno dala škuporeznico, ni se mogla vslišati, ker družba nima škuporeznic od- rova sklicana je na 17. da t. m Prihodnj sej nepri odbo javlj {Naznanilo in vabilo.) Castitim društvenikom podp odbo r da bodejo po odborovem sklep več in tudi ne denar no, da J alog v ta namen. teli imenovala gosp. E. K ram ar j nilo vladi potnega i bilo, predložiti jej načrt instrukcij Nazna po do Velike noči sledeče veselice in besede soboto dne 14. januarja: za poljedelstvo na Kranjskem ter va- V soboto dne 28. januarja: pl poročanje glavnemu odseku z nalogom ßtrukciji ozira za-nj da ) odda se v v soboto dne 4. februarja: sijajni pl nedeljo dne 5. ) ) tudi na to, da bo naj se v m- V v popotni učenik predaval v Ljubljani, tako, da bo moč vdeležiti se poduk^ tudi bogoslovcem in nedelj 3 dne Pri vseh teh veselicah marca: marca teljskim pripravnikom ni ki Po deželi > sijajnemu imaj prost dne 4. februarj beseda besed stop ) a. nasvetu dr. Poklukarja sklene se tudi, za to velevazQo imenovanje v imenu poljedelcev c. kr. vladi Ijati tudi goste, kateri pa plačaj Pi ob plesih svira c. k. vojaška godba gold društve pa smejo vpe vstopnine, Začetek ve uri. Odbor čitalnični elej (V ljubljanskem gledisH) se je na sv. treh Kraljev dan kazala po J. Ogrincu poslovenjena igra „na Osojah*'. Igrali so vsi prav dobro in tudi gledišče je Novicar iz tujih in domačih dežel Dunaj l^v/oujaii • j^iaii vox uuuiu iii tuui gicuiouc jc jl^ia/i, - x^i^^avui xiuui bilo polno. Za obširneje poročilo nam je zmanjkalo bo med drugim kmaln lotil se Državni zbor, ki se snide 20. t. m djenja (ozirom prostora {DruUvo , SokoV') je imelo sv. treh Kraljev dan logu bo naj zboljšanja) duhovenske plače. Po vladnem pred plač pnikom po 1800 in 1600 gold 7 občni zbor, pri katerem so se obravnavale navadne dru- najvisa plača kaplanom pa po 600 in 500 gold., najniža štvene zadeve in je bil voljen za to leto odbor tako-le: 400 gold. Razprava bo živahna, ker se bodo liberalci za predsednika enoglasno dosedanji načelnik gosp. F r. gotovo vpirali, vsakemu zboljšanji duhovenske Ravnikar, za odbornike pa ^j;ospodje S. Nolli (pod- Koroško predsednik), Geba, Mulaček Günter in Wölfling. 1 Legat ) Kališnik Kreč ; je ljudskih šol tu nemških (to Učiteljski izkaz za Koroško kaže m m kih 248 J da J lovensk takih , v katerih se slovenski otroci {Umrl) je na svoji grajščini pri Kranji in bil ponemčujejo) včeraj v Ljubljani pokopan gospod baron Miha Zois, b pa 93 Koliko pa je slovenskih? Cisto brat ranjcega blazega narodnjaka barona Antona Zoisa, koroški nemški zagrizenci tožij — (Slike dr. Jan, Blenveisa) , barvane in oljno tiskane, je naročil gosp. Kaj zel j, steklar na Starem trgu za več ko 120.000 slovenskih prebivalcev. Pa ? da se zatira nem stvo Iz Trsta. Volitev za državni zbor namesto dr v Ljubljani, iz Pariza. Veljale bodo po Kajzelj ne v6, koliko jih bo potreboval } gold, naj se Ker blago- Rablna v drugem mestnem volilnem razredu bo dne februarja. voli vsak, kdor hoče katero dobiti, oglasi pri njem prej ko prej Slika bo lepa podoba in kinč za vsako sobo. {Gos'podarski odsek j^Matice slovenske^^) imel je Iz Dalmacije. Po hribih nekaj cegovini je tem velik vre, posebno v Her- nemir. i Zanesljivih poročil pa še ni o ali so uporniki navadne tolovajske čete, ali pa z v soboto sejo, v kateri se je razgovarjal o oddaji sta- našo vlado nezadovoljni prebivalci druzih stanov. Pozor- obrnjena na te nemire, posebno kar uže novanj v Matični hiši na Bregu. Sklenilo se je stano- nost vlade je vanje v prvem nadstropji skupno oddati in po listih ob- so bili ubiti štirje žandarji; pričakovati je javiti, da naj se do sobote dne 14. t. m. pismeno oglasi, da se bodo homatije poravnale ali upor zadušil če treba, s silo kdor bi ga rad imel. Dosedanja stanovnina bila je 350 tako da ne bo dolgotrajnih prask in prelivanja krvi J goldinarjev. [Okrajna cenilna komisija) za okraj gla stvo, katera je imela nalog rešiti mnogo tisočev reklamacij proti postavljenim tarifom, imela je v ponedeljek Crnagora je izrekla^ da upornikom ne bo dajala nobene zaslombe, in če se v Bosno in Hercegovino in Dalmacijo pošlje zadostna vojaška moč, bo morda upor 1 Iv 1 1* v* ♦ adnjo sejo in je končala svoje delo — (Vesteneckova tožba) zoper odgovornega vred- nika časnika ,,Tribüne", ki je bil objavil poročilo litij- naglo zadušen, ako ne v Nemčija. Iz Berol elja nasi vpravi Uradni list „Reichsan ii prinaša razpis cesarjev podpisan tudi po knezu zeiger Bismarku, od dne t. m kateri bo vzbujal pozornost se skega župana o znanih ponočnih dogodkih v Litiji bode vršila 12. januarja pred porotno sodnijo dunajsko. Pri tej priliki utegnejo na dan priti marsikatere mikavne , ker je zatoženec sodniji naznanil, da hoče doka- politikov po vsem omikanem svetu tem razpisu po v d ar j Ij evih se v prvi vrsti samostalnost ustavnih pravic kra zgodovinske razmere med kraljem in ljudstvom 9 reči zati resnico vsega potem pa nadaljuje ? M olj je tedaj , da se tako tega kar je bilo pisanega zoper na Pruskem, kakor v zakonodavnih zborih države nad okrajnega glavarja Vestenecka. Za priče so poklicani tje dr. Poklukar, Svetec, Lapajne in dr. mojim in mojih naslednikov p b kar („Zwr Länderbank-Debatte^^) imenuje se ravno- nam došla brošurica, v kateri se vsem dijo politiko moje vlade, nikakoršni dvom ne do pušča ter se menjenju oporeka , kakor da bi bila na Pruskem zmiraj obstoj( neresnicam ki so jih levičarski govorniki Herbst, To- zvijacam in nedotakljivost kralj v članu 43. ustave izrečena osebe ali pa to, da je treba mo- jim vladnim činom odgovornega protipisa mostojnosti kraljevih sklep d vzel Nalog maszcuk in Neuwirth pri tej debati v svoje govore vpletli, nasproti stavijo resnična dejanja in razmere omenjene banke in njenih opravil, iz katerih se vsa puh- pa pričakujem od vseh uradnikov , ki so mi prisegli naravo ministrov je, to kraljevo pravico strogo varovati, enako lost teh govorov jasno kaže. Ijivo' ( sklepa pisatelj ,,Kakor bi bilo zape- zvestobo. riiKaKor nečem Krami prosiiu voiiiev, pa za meje nasprotnega trjenja tiste uradnike, katerim je izvrševati moje vladarske Nikakor nečem kratiti prostih volitev, pa za in nasproti mu stavljenega resničnega čina prekoračiti, ukaze ter vendar smo se tega z namenom ogibali; prepira ne iščemo, samo resnici smo « • Jim more po discipl postavi služba od hoteli pomagati na dan. vzeti, obsega po službeni prisegi sprejeta dolžnost tudi [Zadnji živinski somenj) v Ljubljani j cej živahen, a živina ni imela tako prave cene; le je cena da bii pre topanje politike moje vi ade pri vol it vah. Zvesto spolnovanje te dolžnosti pripoznal bom z zahvalo in pričakoval bom od seh uradnikov ? da se z ozirom kupujejo posebno Bavarci prešičev poskočila uže do 24 ali 25 kr. stari funt gorenj elikih Na na jihovo prisego zvestobe pri volitvah zdržijo rovanj - kj neki zoper mojo vlado nasi „ustavoverci kraj iz dežele se je od lanskega leta do zdaj rekli, ako bi naša vlada kaj tacega ukazala? izvozilo uže okoli 6000 prešičev Žitna cena INaznanilo. Kdor se še ni naročil na Ruski lan, naj se oglasi zadnji čas do Svecnice. v Ljublj 7. januarja 1882 \ Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr banaške 10 gold. 3 kr 80 kr. — turšice 6 gold. 20 kr soršice 7 gold rži 6 gold kr ječmena 4 gold. 39 kr prosa 5 gold. 3 kr ajde 4 gold. 87 kr ovsa 3 gold 14 kr Krompir 2 gold. 68 kr. 100 kilogramov Odgo vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljublj i i I i I v i Ž f i • "t ••