Poštnina plačana v gotovini. IZfraja VsafC teden. posamezna številka stane i Din. St. 22._V Ljubljani, dne 29. maja 1924. Leto fj RADIKALSKI GL A S NIK OQQAN NARODNE RADIALNE JTRANEE. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wolfova ul. l/l. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7. Po od&odifvi narodne skupščine. Kakor je bilo določeno, tako se je zgodilo. Nova Pašičeva vlada je izvedla verifikacijo še ostalih radičevskih mandatov in s kraljevim ukazom odgodila zasedanje nar. skupščine. Vsi patrioti širom naše domovine morajo priznati, da sedanja vlada kot čuvarica obstoječega stanja, dinastije, državnega in narodnega edinstva ni mogla ravnati drugače, ako ni hotela prepustiti naših največjih svetinj onim, ki se v najboljšem slučaju igrajo z obstojem naše enotne države. G. Pašič, preizkušeni in v delu osiveli državnik, hoče še enkrat počakati na notranji razvoj v tako-zvanem opozicijonalnem bloku. V teh mesecih do jeseni se mora definitivno razčistiti situacija. V slučaju, ako vztrajajo posamezne opozicijonalne skupine pri svojem protiustavnem stališču, bo moralo priti do take politične situacije, ki bo zahtevala volilni mandat, kakor jc te dni izjavil ministrski predsednik Pašič. In da tega mandata ne bo dobil noben zastopnik protiustavne opozicije, dokazuje jasno kraljevski ukaz o odgoditvi skupščine! Z odgoditvijo narodne skupščine so padle v vodo zadnje nade opozicijonalnega bloka, ki jc varal svoje pristaše v svojo in njihovo škodo. Naravnost neverjetno se zdi, kako so nekateri, sicer prevdarni in ne protidržav-ni ljudje, verovali v zmago Davidovič-Koro-šec-Spaho-Radičevega bloka. Med temi so tudi resni politiki — tako n. pr. med našimi narodnimi socijalisti — ki so bili prepričani, da bo krona kot ustavni činitelj prepustila vodstvo države onim, ki so odvisni od republikanskega Radiča! Gospodje brezdvomno niso niti pomislili na posledice. O tem bomo o priliki ponovno govorili z načelnega stališča. Za danes samo ugotavljamo, da se jc prevari! marsikdo, ki ni hotel ali ni znal računati z dejanskim stanjem stvari. Zadnji seji narodne skupščine sta jasno dokazali moč in odločnost Narodne radikalne stranke, ki stoji brezpogojno na braniku ■aše enotne države. Pokazala pa se jc tudi vsa zlonamernost opozicije, ki je s svojo politično sofistiko umcla nekaj časa držati v sugestiji merodajne činitelje in precejšen del malodušne javnosti. Nasproti tej opoziciji, ki jc napovedala vojno našemu državnemu življenju, je stopila mogočna Narodna radikalna stranka z razvito zastavo državnega in narodnega edinstva, kakor ga vsebuje vidovdanska ustava. Naša država potrebuje dela, resnega in smotrenega dela. da se izboljšajo socijalne in gospodarske razmere. Povojne posledice in rovarenje raznih protiustavnih političnih strank in strančic je do sedaj sistematično onemogočalo vsako večje in širokopotezno pozitivno delo izven političnih vprašanj. Vsi deli in vsi sloji našega naroda potrebujejo mirne politične dobe, da se uredijo naše prilike. Zlasti v Sloveniji je še marsikaj, kaj bi bilo treba popraviti, izboljšat, in urediti. Marsikaj, kar je takozvana rarodna vlada v Ljubljani ukrenila in odredita, bi bilo treba spremeniti v korist slovenskega naroda, da ne govorimo o drugih stvareh, ki jih je zakrivila neplodna politika večinskih zastopnikov slovenskega ljudstva. Vse to pa je mogoče izboljšati in urediti le v normalnih političnih razmerah. Široke mase našega ljudstva niso samo site ustavne borbe, ki jo vodijo njeni zastopniki, temveč se v ogromni večini niti ne zanimajo za taka vprašanja. Mase pričakujejo pozitivnega dela svojih zastopnikov in so daleč od ambicij posameznikov, katerih interes je, da so ljudje nezadovoljni, kajti le na ta način morejo uganjati svojo demago-ško politiko. Ljudje hočejo izboljšanje svojih socijalnih, go podarskih in drugih prilik ter jim je malo mar za hrepenenje oniii, ki bi radi postali veliki gospodje v avtonomni Sloveniji! In to hrepenenje jc edini razlog, da se upirajo naši avtonomisti državnemu središču v Beogradu. Poleg tega hrepenenja pa imajo šc precejšnjo dozo državniške in politične nesposobnosti, ki jih diskvalificira za resno delo v veliki državi. Isto velja za Stjepana Radiča na Hrvatskcm, Davidoviča in Veljkoviča v Srbiji, Spaha v Bosni in Ivaniča v Crnigori. Poglavarji naše opozicije, hočejo biti veliki gospodje v svojih pokrajinah, ker jim njihove sposobnosti ne dopuščajo, da bi se pozitivno udejstvovali v veliki državi. Toda kar hočejo oni, tega noče naš narod in to ne sme biti v interesu naše narodne bodočnosti! Sedanje politično stanje sc mora likvidirati. Ako se pokaže, da absolutno ni mogoče delati s sedanjim parlamentom, ako opozicija nc uvidi višjih državnih in narodnih interesov, potem se je treba odločiti tako, da bo narod imel priliko izraziti svojo voljo. Radikalna stranka je stala vedno na stališču, da ima narod prvo in zadnjo besedo pri odloče-vanju o svoji usodi. Dokler se pa to ne zgodi, je treba biti na straži vsem patriotom. Nar. radikalna stranka In separatisti. Stališče Narodne radikalne stranke na-prarn Radičevi politiki je pregnantno in odločno izraženo v sledeči izjavi »Samouprave*, glavnega službenega glasila NRS: »Med Stjepanom Radičem in nami ne more biti nobenih transakcij. Med njim in nami more biti samo borba, borba na življenje in smrt. Radič želi naši državi isto, kar so ii želeli oni, ki so jo napadli in izzvali svetovno vojno. In kakor smo se v začetku one borbe popolnoma zavedali vseh nesreč, ki so nas čakale in smo kljub temu sprejeli borbo, ravno tako sprejemamo sedaj borbo, ki nam jo vsiljuje neizmerna izdajalska nepoštenost in satanska hinavščina Stjepana Radiča. Kakršenkoli sporazum z Radičem bi pomenil prostovoljni skok v smrt, beden povratek naroda v prošlost, polno sramote, trpljenja in ponižanja. Na to ne bomo pristali, dokler bo živ le : ? eden od nas. Jasnejše povedano: Nikdar ne bomo dopustili, da postanejo slovenski in hrvatski bratje, s katerimi nas ne vežejo samo občutki bratske krvi, temveč tudi zavest o skupnosti važnih interesov bodočnosti celokupnega troimenega naroda, — žrtve nespameti in izdainiške perlidije kakega Radiča. Niti v imenu pravice samood-ločevania narodov, na katere se Radič hinavsko sklicuje, ne bomo dopustili, da jih pomočniki krvavega samosilstva ponovno položijo v politični grob, iz katerega so po stoletnem trpljenju komaj živi vstali. S tem, da srno Hm dali v državi vse politične pravice in svoboščine, ki jih imamo, smo dovolj doka. zali svojo bratsko iskrenost. V tej iskrenosti in v popolni zavesti o neločljivi skupnosti interesov naše skupne bodočnosti imamo popolnoma prav, da jim ne dopustimo vsled Radičeve norosti izvršitev političnega samomora. To je treba vedeti in to zahteviuno, da se ve!* To naj si zapomnijo poleg Radiča tudi slovenski separatisti od najvišjega do najlažjega. To naj povedo zapeljamemu slovenskemu ljudstvu, kadar govorijo in pišejo o hegemoniji srbskega naroda, ki ga zastopa Narodima radikalna stranka! Vsak član Narodne radikalne stranke čita in naroči „Radikalski Glasnik!4. Min. predsednik Pašič o poiožaiu svoie vlade. Dne 23. L m. jc imel poslanski klub radikalne stranke sejo, na kateri je predsednik vlade razložil notranjo situacijo v zvezi s sestavo nove koalicijske vlade radikalov in de-imoforatov. Ker je bila ta klubova seja sklicana na prošnjo gotovessa števila radikalnih poslancev. Je dala povod ponovnim intrigam o neki razdvojenosti v radikalnih vrstah in o razdoru, ki naj bi oslabil avtoriteto in moč radikalne Btranke. Ta intriga pa je živela samo en dan. Eden prvih podpisnikov prošnje za sklicanje klubove seje, dr. Momčilo Ivkovič je izjavil v imenu svojib tovarišev, da jih jc vodila izključno želja,, da se v klubu pretresajo posamezni momenti današnje situacije in se tako onemogoči nadaljno intrigiranje z neko neslogo. Naši nasprotniki zasledujejo najmanjše gibanje posameznih radikalnih poslancev, prisluškujejo vsaki besedi iz privatnih 'razgovorov, prevračajo smisel teh besed in skušajo vstvaritl vtis slabosti in neenotnosti Radikalne stranke. Vsako kritiko dela — in danes mora, biti kritika tudi v vrstab lastne stranke in tudi v najožji družbi, ki dela skupno — skušajo predstaviti kot razlog razdvojenosti. Zadnja seja radikalnega kluba pa je napravila konec nadaljnhn intrigam in iz te seje je izšla radikalna stranka še močnejša bi kompaktnejša. G. Pašič jc v svojem ekspozeju naj preje razložil, kako je prišlo do prve sestave koalicijske vlade s Pribičevičevo skupino, kako je ta vlada, potem ko je proučila položaj v parlamentu in v državi, smatrala za potreb-irai, da poda ostavko in da predloži razčišče-nje politične situacije. Pojasni! je. kako se je kriza vsled ostavke razvijala in kako se je poskušala sestaviti koncentracijska vlada, ki naj bi nadaljevala dosedanjo državno politiko in odložila nove volitve. Omenil je pri tem. popolnoma razumljive pogoje, pod katerimi bi mogli iti radikali v koncentracijo z drugimi parlamentarnimi skupinami, razven Radiča, ter sc je dotaknil tudi neresnega odgovora cpozldjonaltiega bloka, sestavljenega po diktatu Radičevih delegatov Mačka in Preda- ča. Spomnil se je tudi Davidovičcvcga pisma, polnega sovraštva in laži, s katerim jc skušal Davidovič zakriti svoj poraz. G. Pašič je na kratko razjasnil, kako je Davidovič vse dogodke preobrnil in da tako ravnanje ni resno in dostojno človeka, ki hoče voditi svojo stranko. Nato je g. Pašič razložil, kako jc prišlo do sedanje koalicijske vlade, ki ima nalog, da izvrši verifikacijo mandatov in odloži glavno vprašanje, čuvajoč ono smer državne politiko, ki je bila do sedaj. G. Pašič ni prikrival, da je situacija težka, toda izrazil je popolno prepričanje, da opozicijonalni blok napram koaliciji radikalov in demokratov, ki brani državno in narodno odinstvo v smislu ustave, ne bo imel uspehov, ker je sestavljen iz najraz-novrstnejših elementov, katere veže samo želja po rušenju (^sedanjega pravca državne politike in ker je osnovan na čisto destruktivni in narodnim interesom nasprotni kombinaciji. G. Pašič je izrazil nado, da bo radikalna stranka krepko in kompaktno podpirala svojega voditelja in njegove tovariše v vladi, da se ta politika, ki je diaties edino možna, ohrani in da se očuva pred udarci, ki so bili* zanjo pripravljeni. Končal je z izjavo, da smo pred borbo, da pa stopamo v to borbo z upa p jem na zmago, ker se borimo za veliki ideal, vstvarjen s tolikimi napori in žrtvami našega naroda. Glede želje posameznikov, da se izvrši rekonstrukcija kabinetai* je g. predsednik po veja ril, da je vprašanje sestave kabineta v današnji situaciji postranskega pomena, da je bilo vedno v tradiciji radikalne stranke, da si predsednik vlade sam izbere svoje sodelavce*, da pa je stidno vodil račun tudi o razpoloženju kluba in bo tako delal tudi v bodoče. Pozneje more priti do izstopa nekaterih članov vlade in do vstopa drugih, ker so vsi ministri tovariši ostalih poslancev. Govorili so še nekateri člani kluba, ki so p o vdat ja li svoje popolno soglasje z izvajanji g. predsednika In odobrili vse njegovo delo ter izjavili, da bodo do konca složno vztrajali v vsiljeni borbi. (»Samouprava«.) Zlobne nakane nalil) nasprotnikov. V naslednjem priobčujem članek dr. Drag. Hadišiia v beograjski »Reči«, glasilu samostojnih demokratov. Članek razkriva zlobne nakane naših nasprotnikov v osebi dr. Moje Veljkoviča. Iz članka pa le tudi jasno razvidno, zakaj so naši separatisti sklenili medsebojno zvezo. Duh propadle Avstrije je gonilna sila nasprotnikov narodnih radikalov in naše nacijonalne države. Ko |c I. 1898 kralj Milan Obrenovič pripravljal obupno borbo z radikali, je imenoval svojemu »Inu kralju Aleksandru za osebnega tajnika dr. Voja Veljkoviča, kar odgovarja sedanjemu položaju dvornega ministra. Nastala ie nezaslišana reakcija, ki ie šla za dem, da uniči radikale, ker so bili rusofili, kar ni «ilo po volji kralju Milanu In Avstriji. L. 1898'je alnrl metropolit Mihajlo, predstavnik rusofilstva-v Srbiji za liberalno stranko, I. 1899 pa le umrl tudi Jovan Ristič, vodja liberalcev in rusofil. ufeodna priložnost, da liberalci zapustilo Rusijo. (To nalogo Je prevzel dr. Voja Veljko v tč. Od tedaj pa vse do vojn 1912 In 1914 se je vedelo in pisalo, jja so Vcljkovičevi liberalci avstrofili. oni ood vodstvom Ribarca pa ne. Zato sta bila v tej stranki dva vodstva in dve tajni borbi. Voja Vcijkovič je kot dvorni človek I. 1898 •V tretjič objavil v »Srpski Zastavi« znano pismo Nikole Pašiča ■ Sukna rovu. Originalno pismo je odkupil kralj Milan ter ga izročil dvornemu tajniku Veljkoviču. liofeli so voditelja radikalne stranke 4n rusofila moralno ubiti. Nikola Pašič je odgb-djgril v »Odjeku«, priznal pismo za svoje iu po-ve3ai rizlog, zakaj ga je pisal. Ob tej priliki je Tekel, da jc storil to kot nasprotnik takratnega ^eiabega režima in kralja Milana. Ugotovili so, da Je s tem rfl-Žall! kralia-očeta in rh^odlli • o > m 9 mesecev ječe. Prepeljali so ga 6. septembra 1898 v Požarcvac, od koder so ga izpustili 6. junija 1899. Ko so Pašiča izpustili iz ječe, ga ie pozdravilo pet šestin srbskega naroda r brzojavkami. Vse te brzojavke so bile objavljene v »Odjeku«, glasilu radikalne stranke. Med onimi, ki so pozdravili mučenika — narodnega voditelja, je tudi ime Ljube Davidoviča. Sedaj se pogosto čuje, da spominja Davidovič ono pismo kot nedostojno stvar in sramoto za Pašiča. Po 26 letih je Davl-dovič istega mišljenja z Veljkovičem: Te brzojavke so na Obrenovičevem dvoru povzročile velikanski strah! Krali Aleksander je za svojo rešitev v dogovoru z gospo Mašin (poznejšo kraljico) in s svojo materjo pripravil atentat na kralja Milana 24. junija 1899, t. t. 18 dni potem, ko je zapustil Pašič Ječo. Sedaj je šlo za celo radikalno stranko. Na stotine radikalov ie prišlo pod preki sod. nekateri radi atentata, drugi radi različnih obtožb. Po želji Voje Veljkoviča so se napolnile ječe v Požarevcu. Zaprli so prvake rusofilske radikalne stranke. Med temi ni bilo Ljube Davidoviča. Na dvoru so računali, da so avstrofili zmagali in da so rusofili podlegli. Slučaj ie hotel, da je prišlo med kraljem-očetom in kraljem-sinom do spora radi sinove ženitve. To se je zgodilo komaj eno leto potem. Kralj-sin se je obrnil na radikale, ki so mu pomagali \A^orbi z očetom. Tedaj ie kralj Milan umrl v inoznnstvu, propadel je tudi Voja Veljko-vič jn propadla njegova avstrofilska politika. Prišlo je do balkanske vojne 1912—1913. Veljkovič je molčal In se veselil poraza Srbije in radikalov. Njegovi prijatelji so govorili: ako se Hna srbstvo ujediniti pod radikalno vlado, potem {e bolje, da se ne ujedini... Vojna le izpadla proti pričakovanju. Veljkovič je obupaval. Pričela se ie evropska volna I. !t>!4 V tej vojni se je za Srbijo angažirala radikalna stranka. Dogodki I. 1914 so se vedno bolj zapletali. De. Veljkovič je mislil: sedaj ali nikoli. Čakal je na polom države in s tem radikalov. V novembrti 1914 so prišli Avstrijci pred. Cačak, prodirali so v srce Sumadije. V Nišu je bilo 100.000 beguncev. Morala v vojski je popustila. Skupščina v Nišu, poslanci v skrbeh, samo dr. Veljkovič je bil vesel, ker je nekaj pričakoval. Vodja liberalcev Stojan Riburac se je pričel brez vednosti Voje Veljkoviča pogajati s predsednikom narodne skupščine pok. And. Nikoličem — kateremu je tiste dni padel sin — dijak na fronti — in z drugimi, da bi se radi obrambe države in povzdignjenja morale v vojski formirala vlada iz vseli strank: radikalov, samostalcov, liberalcev in naprednjakov. Ta patrijotska gesta je bila sprejeta in že 19. novembra 1914 se je formirala vlada vseli strank. Dr. Veljkovič jc v Nišu sklical skupno sejo in napadal Ribarca, ker je pristal na pomoč državi. Dr. Veljkovič je vedei, kal dela: Kot avstrofil ni hotel v vlado, da bi se boril proti Avstriji. Upal je v avstrijsko zmago, v polom Srbije in radikalov. To jc dočakal po enem letu. Na njegov poziv, da sc 18. oktobra 1915 sestane klub liberalnih poslancev v Vinicah, mnogi niso prišli, temveč so ubežali, ker je bil sovražnik že blizu. Veljkovič ie nameraval tedaj celo stranko zvezati z Avstriio, kar sc mu ni posrečilo. Srbija: vlada, poslanci, njena vojska in mnogi državljani so ubežali pred sovražnikom. Veljkovi-čevi računi, da se za račun Avstrije formira srbska vlada^ s parlamentom, so propadli, l ako je mogel ponuditi Avstriji samo svoje usluge: da postane predsednik okupacijskili oblasti v prestolicl bivše Srbije, kar se je zgodilo. Kaj bi bilo, da ni bilo 1. 1915 v Srbiji koalicijske vlade radikalov, samostalcev in naprednjakov? Vojska bi zvračala krivdo na radikale, vojaki ne bi hoteli iti preko mei svoie domovine. Zgodilo bi se ono, kar je Veljkovič pričakoval. Korist te koalicije je bila ogromna. Srbija se ni osramotila, njena vojska je ubežala in se borila na solunski fronti. In sedaj vodi isti dr. Voja Veljkovič politiko rušenja radikalov in države. Žalostno Je, da tega ue uvidi Ljuba Davidovič. Po Banatu hi Bački se razlegajo vzkliki: tčljen Veljkovič! Eljeu Davidovič! Hoch Veljkovič! Hoch Davidovič! Vse to ue vznemirja Veljkoviča. On ve, kaj dela. Obžalujem, da Ljuba Davidovič v mržnji do Pašiča iu Pribi-čeviča ne razume teh glasov. Toda ti glasovi dvigajo dobre Hrvate, Slovence in vse Srbe ua noge! koroškin Slovencev. Nedavno je imel avstrijski zunanii minister dr. Griiubcrger govor, v katerem je brez pridržka grozil z represalijami napram avstrijskim Slovencem in Hrvatom radi razpusta nemških nacijouali-stičnih organizacij v naši kralievini. . Koroški Nemci so takoj razumeli ministrov govor in se pričeli pripravljati na preganjanje našega življa na Koroškem. Pri tem ima glavno besedo proslula nacijonalistična organizacija »Hei-matsdlenst«, katere predsednik Schumi ie istočasno predsednik koroške pokrajinske vlade! Pričeli so zapirati slovenske šole po nalogu »Hei-matsdiensta«, ki je poslal vsem slovenskim družinam, ki pošiljajo svoje otroke v slovenske šole, grozilna pisma, v katerih jim preti s požigom in ubojem, čc bodo še nadalje pošiljali svoje otroke v slovenske šole. Naši ljudje, ki so brez zaščite, so se morali pokoriti naredbi »Heimatsdiensta«. Naš konzulat v Celovcu ue more proti temu početju ničesar storiti, ker je koroški deželni predsednik vodja »Heimatsdiensta«. Ob tej priliki se je tudi zvedelo, da so Nemci že dvakrat oplenili naš konzulat v Celovcu. V letošnjem januarju so člani »Heimatsdiensta« udrli ponoči v konzulat, opustošili opravo in odnesli zaupne dokumente. Konzul Protič je pustil okovati vsa vrata in okna z železnimi okovi, toda pred dvema mesecema so člani »Heimatsdiensta« za časa konzulove odsotnosti zopet udrli v pisarno in odnesli veliko število zaupnih listin. Naš konzul je po vsakem upadu protestiral pri pokrajinski vladi, toda koroška vlada ni hotela izslediti krivcev! — Naša vlada je te dni poklicala konzula Pro-tiča v Beograd, da ji natančno referira o vseh dogodkih. Kakor poročajo iz merodajnih krogov, bo naša vlada ostro protestirala na Dunaju iu zahtevala popolno zadoščenje. Istočasno pa bo opozorila avstrijsko vlado na posledice, ako ne prepreči preganjanja naših narodnih manjšin, ki imajo po mirovni pogodbi vse pravice kot narodne manjšine. Ako avstrijska vlada takoj ne ukrene vse, kar le potrebno za mirno življenje naših rojakov na Koroškem, bo Izvedla naša vlada primerne represalije napram nemški narodni manjšini v naši državi. Odgodite« narodne skupttfne. Demonstracije opozicije proti kralju. —Sprejeta verifikacija radićevskiii mandatov. — Skupščina odgodena do 20. oki. 1.1. Z razumljivim zanimanjem ie pričakovala na-£a javnost pondeljkove seje narodne skupščine. Dočirii je opozicijonalno časopisje z zavestjo zmage prorokovalo padec sedanje Pašičeve vlade, so radikali mirno in z zaupanjem sledili razvoju parlamentarne situacije. To je tudi popolnoma naravno, saj je Narodna radikalna stranka edina mogočna skupina, ki ve, kaj hoče, ki ima preizkušene voditelje in državnike. Seja je bila sklicana za pondeljek 26. t. m. oh 9. uri. Občinstvo je napolnilo galerije in mnogi, ki niso dobili prostora, so sc morali vrniti. Tudi diplomatične lože so bile vse zasedene. Malo pred 10. uro so prišli v dvorano radikali in samostojni demokrati, za njimi pa džemijetovci in Nemci ter končno zemijoradniki. Ostale skupine opozicijo-nalncga bloka pri otvoritvi seje niso bile prisotne. Otvoritev seje. Predsednik Ljuba Jovanovič je točno ob 10. uri otvoril 71. redno sejo. Prebral se je zapisnik zadnje seje, nakar je zemljoradnik Voja Lazič zahteval, naj pridejo v zapisnik neke njegove zahteve, kar se je seveda zgodilo. Nato je tajnik Kobasica prebral kraljeve ukaze o ostavki stare in o imenovanju nove Pa-šicevc vlade. Poslanci so vzklikali kralju in mu prirejali manifestacije. Za časa branja kraljevih ukazov ni bil v dvorani noben zastopnik opozicijonalnih skupin. Takoj nato pa so prišli vsi pod vodstvom Ljube DavP doviča. Predsednik Jovanovič ie naznanil smrt poslanca dr. Sudareviča, kateremu je skupščina stoje zaklicala: Slava! Po raznih poročilih, ki jili je skupščina vzel i na znanje, je Voja Lazič stavil nujen predlog za pomoč zadnjim poplavljencetn. Poljedelski minister Krsta Miletič je izjavil, da vlada sprejema predlog. Nato se je prebrala zahteva pravosodnega ministra o izročitvi nekaterih poslancev sodišču, med njimi Vlad. Pušenjaka in Iv. Pucija. Zemljoradnika Lazič in Moskovljevič sta zahtevala od predsednika pojasnilo glede njegove ostavke in njegovega zadržanja za časa vladne krize. Ostavka predsednika. Predsednik Jovanovič je odgovoril, da je res podal ostavko, ki pa jo je pozneje preklical. Sicer pa bi bila ostavka veljavna le tedaj, če bi jo sprejela narodna skupščina. Predsedniške posie je v tem času vršil vsled bolezni prvega podpredsednika, drugi podpredsednik Dragovič. Nadalje je izjavil, da je prihajal na dvor samo na poziv kot zasebna oseba, ne pa kot predsednik narodne skupščine. Poslanec Moskovljevič je stavi! nato predlog, naj skupščina obsodi postopanje svojega predsednika, toda predlog je propadel. Predsednik Ljuba Jovanovič je ponovno izjavil, da je kot privatna oseba skušal informirati krono nepristransko. Kot skupščinski predsednik je valoval vedno in povsod objektivno stališče na-pram vsem parlamentarnim skupinam. Med njegovim govorom so demokrati in klerikalci zmerjali in grozili. Pridružila se jim je tudi ostala ojmzicijn. Shod NRS v Bjelini. Nato je najdosiednejši interpelant v skupščini Voja Lazič vprašal predsednika glede Pašičevega govora na radikalnem zboru v Bjelini. Predsednik Jovanovič je odgovoril, da skupščinsko predsedstvo ne more izvajati cenzure nad govori poslancev ne v parlamentu in ne izven parlamenta. O. Pašič je govoril v Bjelini kot poslanec in ne kot član vlade, ki je bila v ostavki. Vsak poslanec ima pravico govoriti po svojem prepričanju. Po tem odgovoru je opozicija povzročila velik nemir, ki se ie polegel, ko sta zemljoradnika La- zič In Moskovljevič zahtevala pojasnilo o Paši-čevi vožnji v Bjelino. Odgovoril je prometni minister dr. Popovi č, ki je izjavil, da more Vsak naročiti ladjo prt sindikatu in se potem voziti. Spomnil je na svo-ječasno potovanje Ljube Oavidoviča in demokratskih poslancev v Sabac in sicer v časti, ko je Pavidovič potoval kot aktiven minister v družbi dr. Voje Vcljkoviča! Določitev dnevnega reda. Nato je predsednik Lj. Jovanovič v veliko presenečenje opozicije določil sledeči dnevni red prihodnje seje: 1. poročilo verifikacijskega odbora o odobrenju mandatov BRSS, in 2. volitev odbora za proučavanje predloga Voje Laziča in tovarišev glede odškodnine prizadetim po poplavah. Skupščina je soglasno sprejela dnevni red. nakar je predsednik zaključil sejo in določil prihodnjo za torek dopoldne. Seja v torek 27. maja. Tudi za to sejo je vladalo velikansko zanimanje. Diplomatske lože so bile zasedene, kakor tudi galerije. Pred otvoritvijo seje ie bila v ministrski sobi narodne skupščine kratka seja ministrskega sveta. po kateri je odšel min. predsednik na dvor, kjer ga je sprejel kralj v avdijenci. Po otvoritvi 72. redne seje narodne skupščine je radikal Toma Popovič stavil predlog, da mora priti v zapisnik dejstvo, da opozicijonal-ni blok ni prisostvoval branju kraljevih ukazov in da so tudi zemijoradniki odšli iz dvorane, ko so se brali ukazi. Med ogorčenimi protesti opozicije je bil predlog sprejet. Po običajnem protestu zemljoradnika Laziča se je prebralo poročilo verifikacijskega odbora o mandatih po umrlem poslancu Sudareviču In nd-stopivšemu poslancu Heinrichu. Mesto njih prideta Nik. Prčič in Julij Elsner. Nato je bil sprejet soglasno nujni predlog klerikalnega poslanca Rajiča o pomoči poplav-Ijeneem v Bački. Verifikacija redJćevskih mandatov. Po branju poročil verifikacijskega odbora Je radikalni poslanec Marko Gjuričič izjavil v imenu radikalov, da bodo radikali kljub nepravilnostim pri volitvah in da se jim ne bo očitalo, da so proti sodelovanju Hrvatov, glasovah za verifikacijo mandatov HRSS. Radikali pa bodo storiti vse, da bodo oni. ki so kršili zakon, po zakonu kaznovani. Prvi del Gjuričičeve izjave je opozicija pozdravila z viharnim odobravanjem, pri drugem delu pa je viharno protestirala. V imenu samostojnih demokratov je izjavil dr. Lukinič, da bodo glasovali za verifikacijo, ker želijo poštenega sodelovanja Hrvatov. Predsednik Jovanovič je nato ojlredil glasovanje. Proti verifikaciji sta glasovala samo dva poslanca: bosanski radikal Majkič in srbski na-cijonalist Stanojevič. Predsednik je ugotovil, da je narodna skupščina odobrila verifikacijo .še ustalili 43 mandatov HRSS z večino proti dvema glasovoma. OdgodUev sej. Kmalu po 12. uri je zaprosil min. predsednik Pašič za besedo. V dvorani je nastala tišina in napetost. Min. predsednik ie prebral kraljev ukaz o zaključku spomladanskega zasedanja narodne skupščine. Skupščinske seje so odgođene do 20. oktobra t. 1. Radikali in samostojni demokrati so navdušeno vzklikali kralju, Pašiču. državnemu in narodnemu edinstvn ter so odšli iz dvorane. Opozicija pa je razočarana vprizorila divji vihar hi ostala v dvorani.., Socijalni vestnik. s Brezposelnost v Dalmaciji je posebno velika radi stavbinske krize. Delavska zbornica v Splitu dela na to, da se brezposelno delavstvo zaposli v drugih delih države. Veliko število kvalificiranih stavbinskih delavcev ie poslala k zgradbi železniške proge Užice—Vardište. s Britanska vlada in brezposelnost. Sedanji britanski vladi se kljub njenim volilnim obljubam ni posrečilo zmanjšati brezposelnosti. Zato so konservativci v parlamentu predlagali znižanje letne plače ministru za javna dela za letnih 100 funtov šterlingov (okoli 35.000 dinarjev). Minister Shaw je odgovoril, da je vlada poskusila razna sredstva za zmanišanie brezposelnost! in ie šlc- « vilo brezposelnih padlo za 230.000. Govornik konservativne stranke je ugotovil, da je še stara vlada začela vsa ona dela, ki so povzročila padec števila brezposelnih za 230.000. Nadalje je ugotovil, da je minister za javna dela naročil uradu' za zavarovanje delavcev, naj računa do 1. 1926 s stalnim številom brezposelnih do 1 milijona. To dokazuje, da vlada ni nič storila za omejitev brezposelnosti. Govornik liberalne stranke je izjavil, da njegova stranica ne bo podpirala delavske vlade, ako se ne bo uspešnejše lotila rešitve vprašanja brezposelnosti. Iz te debate je razvidno, da se volilne obljube ne dajo niti tedaj tako izpolniti ako pride na vlado stranka. Vi ie obliubovala! iz notranje politike- : Volilni mandat. Min. predsednik Nikola Pašič je izjavil sotrudniku beograjskega dnevnika »Vreme«, da so vse vesti, ki se širijo v javnosti o nekakem njegovem volilnem mandatu za slučaj, da bi ta skupščina ne mogla delovali, neresnične. Tega ni zahteval in tudi krona mu ni dala takega mandata. Sestavil je vlado za rešitev tekočih vprašanj. O volilnem mandatu bo mogoče govoriti šele tedaj, ko nastane taka politična situacija. ki bo zahtevala, da pride do takega mandata. — Naši čitatelji naj izpopolnijo to Pa-šičevo izjavo z njegovimi izvajanji v radikalnem poslanskem klubu, ki jih priobčujemo v članku »Miti. predsednik Pašič o položaju svoje vlade«. : Pašičeva volilna vlada. »C i c v a r i č c v Dnevnik« piše, da mora po pravilih politične logike dobiti sedanja Pašičeva vlada preje ali pozneje volilni mandat. V istem članku pravi Cicva-rič: S tem, da je stopil Davidović v zajednico s federalisti, je dovedel svojo stranko do propasti. Davidović je predlanskim s svojo deeesijo v demokratski stranici pripomogel radikalom do volilnega mandata, sedal pa ie na račun radikalov nehote saldira! demokratsko stranko. Oportunistična politika SLS. »Samouprava« piše: V zadnjem času ie »Slovence« večkrat polemiziral z »Avtonomistom«. Operiral je izključno z argumentom, da je ta nova politična skupina v Sloveniji popolnoma nepotrebna In da samo slabi opozieijonaine vrste, ker je SLS ravno tako republikanska in federalistična. SLS torej ne povdarja ostro svojega republilcanstvu Iz taktičnih razlogov. Mesto izraza federalizem rabi izraz avtonomija, kar je isto. »Slovence« piiznava, da je SLS ravnotako republikanska in federalistična kakor Radičeva stranka, samo da ima nekaj več ozirov na opartuniteto. Novo Prc-peluhovo republikansko - federalistično stranko smatra samo za nepotrebnega poslovnega konkurenta, ki trguje v isti branši! : Džemijct za vlado. V Skopi ju se je vršila konferenca srezklh prvakov Džemrjeta, na kateri se je razpravljalo o situaciji in taktiki stranke. Vsi časopisi so zabeležili sklep absolutne večine na konferenci, da sc odobrava politika g. Kenan Zije, t. j. da se pomaga sedanji vladi. S tem sklepom je Džemijet povdari), da se kot narodna manjšina noče vmešavati v naša čisto notranja vprašanja. : Nemški poslanci — bivši Hrvati. »Samouprava« ugotavlja: Poslanec Teubel je bij kot dijak član hrvatskoga akademskega društva »Hrvat« v Pragi. Poslanec Schiihmacher je bil hrvatski kandidat v Sremu in tudi dr. Moser je bil Hrvat, dokler ni prišel na univerzo. List nadaljuje: Nemci naj nam odgovore, kdaj in kje so nemški poslanci nastopili v borbi proti reakciji v Avstriji in na Madžarskem. Edino en sam Nemec je bil 1. 1910 izvoljen v Ruml, Imenoval sc je Ri-ster. in ta je bil Izvoljen kot član Tomažičeve stranke in ni v hrvatskem saboru nikdar spregovoril. Nemci se niso nikdar organizirali kot nemška narodnost, temveč so bili vedno člani vladnih strank razven redkih posameznih Izjem. — In kaj naj rečemo mi o Nemcih in nernčurjlh na slovenskem ozemlju? Nova stranka v Bosni. V Sarajevu so ustanovili novo muslimansko stranko, ki zavzema glede agrarne reforme svoje posebno stališče. Na čelu stranke sta Mustafa beg Halli Bašič In Mustafa beg Mutavelik. Strankino glasilo bo predvojni »Valcat«. Nova stranka je ustanovljena 1'roti Spahi in njegovim tovarišem. Drobtine. * Prevoz Marksovih ostankov v Rusijo. Pariško časopisje poroča, da je sovjetska vlada naprosila angleško vlado za dovoljenje, da prepelje zemeljske ostanke Karla Marksa v Rusijo. * Polet preko Tihega oceana. Ameriški zrakoplovci Smith. Wade in Nelson so preleteli 17. maja Tihi ocean. 900 milj dolgo pot so preleteli v 12 in pol urah. * Dober vzgled. Generalni komisar Druživa narodov za Madžarsko Smith, ki ima nalog, da sanira madžarske finance, je doslej stanova! v velikem hotelu »Hungarla«, kjer je imel dve sobi. To slanovanje pa je odpovedal in sl najel v Četrtem nadstropiu neke zasebne hiše skromno sobo. To je storil, da bi dal Madžarom pobudo za varčnost. Vsak naš somišljenik naj se naroči na „Radikalski Glasnik* Usoda demokratske stranke. Krsta Cicvarić piše: Opozicijonalni blok je brezdvomno škodoval radikalom, toda med rezultati njegove politike je tudi eden, ki je povoljen za radikale, t. j.: razkol demokratske stranke. Ko se je vstvarila, je predstavljlala demokratska stranka tako silo, da se je zdelo, da bo odrinila radikalno stranko. Pokojni Stojan Protić je mislil, da se more demokratom škodovati samo na ta način, ako se radikali sporazumejo s Hrvati in da se je zato treba odreči centralizmu, ki je po Protičevem mišljenju »Pribičevičcv stvor«. Demokrati so vsled tega živeli v strahu pred »sporazumom s Hrvati«, joda nekaterim srbskim in hrvatskim politikom je uspelo prepričati šefa demokratske stranke, da se demokratom ni treba plašiti pred Hrvati in da bi mogli sami napraviti »sporazum s Hrvati« in tako škodovati radikalom. Ti politiki so bili takozvani »politiki srednje linije«. Sklicali so kongres javnih delavcev v Zagrebu, katerega se je udeležil tudi šef demokratske stranke in nekateri drugi demokratski poslanci. Kongres je bil manifestacija proti vladi in ker je bila demokratska stranka takrat v vladi, je predsednik vlade napravil iz tega vprašanje. Zahteval je, da se demokratska stranka izjavi, ako je še nadalje za centralistično politiko, ali pa je spremenila svojo orijentacijo. Demokratski ministri, zlasti Kumanudi, Timotijevič in Pribičevič, 'so branili dotedanjo demokratsko politiko in so obsojali Davidovlčevo delo. Mnogi poslanci so govorili v istem smislu. Pri glasovanju je bila večina poslancev na strani ministrov in tako le Davido-yič padel kot šef demokratske stranke. O. Pašič pa s tem ni bil zadovoljen ter ie zahteval izključitev Davidoviča. Nekateri poslanci so bili pripravljeni ugoditi Pašičevi zahtevi, toda Pribičevič ni na to pristal in zato je moral skupno s svojimi tovariši iz vlade. Po enem letu pa je bil Pribičevič izključen iz demokratske stranke, ker je stopil v Pašičevo vlado! Toda to nt pravilno, ker Je Davidovič napravil opozicijonalni blok. s katerim naj bi dobil vlado in v kateri naj bi bili ministri tudi nekateri poslanci, katerim je to za časa koalicije obljubil Pribičevič, kar pa ni izpolnil. S to izključitvijo se je izvršil razcep demokratske stranke. Toda opozicijonalni blok ni mogel dobiti vlade, ker je njegova’ večina nesigurna za državo in ker je odvisen od Radiča, ki nikakor ni spremenil svojega sovražnega stališča do kraljevine, ustave in edinstva. Nato svetuje CIcvarič demokratom, naj zapustijo Davidoviča In naj se v interesu države pridružijo Pribičevlču, ker Je to edina rešitev demokratske stranke pred končnim polomom. Radičeve mreže. Poleg ostalih časopisov opozicijonaluega bloka je tudi »Slovenec« z očividnim veseljem priobčil brzojavko hrvatskoga milijonarja v Južni 'Ameriki, ki je apeliral na našega kralja, naj vrže vlado, »ki izvaja v domovini teror in ovira konsolidacijo razmer, ki hoče v Italiji najeti posojilo itd.« Nepoučena javnost bi mogla misliti, da je ta brzojavka zares odkritosrčen izraz »pravega pa-:trijota, ki je vedno pripravljen žrtvovati vse v blagor domovine«. V resnici pa je stvar malo drugačna. V Južni Ameriki je par hrvatskih izseljencev, ki zavzemajo tam vsled svojega bogastva lep 'položaj v gospodarskem življenju. S pridnim delom In vztrajnostjo so si pridobili ogromno bogastvo, kar je gotovo hvalevredno, tem bolj, ako se niso odtujili svojemu narodu. Ravno tako je lepo, ako so ti izseljenci v zvezah s svojo domovino, še lepše pa bi bilo, ako bi se kot bogataši in izkušeni ljudje vrnili v domovino in pokazali, kai znajo. .Večkrat je to takorekoč nemogočo vsled ulihovih fodbinskih zvez: ženitev njihovih sinov in možitev njihovih hčera s tamošnjim! državljani, ki niso našega plemena, ki pa sodelujejo v raznih podjetjih s temi našimi ljudmi. Ti so za nas izgubljeni. Sicer se zgodi, da ta ali oni materijalno po-iftaga eni ali drugi instituciji v domovini, toda njihova domovina je pač tam, kjer so si pridobili položaj in pogosto tudi bajeslovno bogastvo. Ti ljudje v svoji rodni domovini ne morejo več Izvrševati nobenega političnega vpliva. Zato se pametni In razsodni izseljenci te vrste spoli ne vtikajo v razmere rodne domovine, ki jih največkrat hiti ne poznajo, k*>» v', se popolnoma vživeli v razmere svoie nove domovine. Nerazsodni pa se kljub temu radi vtikajo v naše politične razmere, ker menijo, da morejo kot bogataši delati kar hočejo. Dostikrat delajo to tudi po navodilih gotovih ljudi v naši državi. Eden takih ljudi je Fran Petrinovič. ki ie brezdvomno nasede! radičevskl kliki, ki hoče na podobne načine vplivati na našo nepoučeno javnost. Pctrinovičeva brzojavka našemu kralju je dokaz, kako daleč segajo Radičeve mreže. Milijonar Petrinovič pa je dokazal, da je dober trgovec, ki pa o politiki nima niti pojma. Naši državi in nobenemu pametnemu človeku ne morejo imponirati njegovi milijoni, ki bi jih rad posodil naši državi za oderuške obresti. Ako je Petrinovič res tak patrijot, potem naj sc vrne v svojo domovino, naj tu dela in pokaže svoje patrijotično izpolnjevanje dolžnosti. Tega seveda ne bo storil, kajti njemu je več za svoje milijone kakor pa za svojo rodno domovino, ki jo na ta način blati pred svetom. Sicer pa so vse vesti opozlcijonalnih listov o kakem italijanskem posojilu neresnične. »Slovenec«, ki pobira te vrste senzacije |z beograjskih revolverskih listov se je zopet pošteno blamiral. Generalno ravnateljstvo državnih dolgov je izdajo uradno obvestilo, ki vsebuje ugotovitev, da naša vlada do sedal nj dobila ne konkretne in ne formalne ponudbe glede posojila s strani Italije. »Slovenec« je povzel svojo nesramno vest iz beograjskih »Novosti«, o katerih piše »Samouprava« sledeče: »Novosti« javljajo z debelimi črkami na odvraten način neko »novo« afero, v katero vpletajo sina min. predsednika, našega direktorja In nekaterih ministrov, ki jih spravljajo v zvezo s sklepom posojila v Italiji. Klevetniško pisanje »Novosti« v tem napisu, ki temelji na skozinskoz lažnjlvl In tendencijoznl podlagi, zasluži, da ga kvalificiramo kot novo gnusno kleveto In novo atako na čast znanih radikalnih članov vlade in njenih pristašev. Zapiski. »Markov režim« in demokrati. Na ponovne »Jutrove« izpade, pokrite s figovim peresom, bi najbolje odgovoril neki slovenski pregovor, ki pa naj ostane za sedaj še v rezervi. Tako se hvali »Jutro«, da so samostojni demokrati storili konec ponižujočemu stanju vlade Markovega režima, okoli katerega so se tako Turki kakor Nemci slinili tn iztiskavall koncesije zase... Dobro se spominjamo na »Jutrovo« pisanje V tem vprašanju lanskega leta. Ne bomo navajali njegovih neutemeljenih izpadov, pač pa moramo povdaritl, da je bilo tudi ono v krogu tistih, s katerimi narodni radikali s svojega načelnega stališča In v interesu obstoječe državne ureditve niso mogli več sodelovati, kar je tako lepo Izrazil g. Pašič. (Dejstvo, da je »Jutro« zapustilo tiste kroge, ne spremeni njegove odgovornosti, saj ga vladajo isti gospodje kakor takrat!) Ker so se demokrati pridružili ostali opoziciji, so bili narodni radikali v preje omenjenem državnem interesu prisiljeni, da sklenejo parlamentarni sporazum z zastopnik! makedonskih Turkov in nemške manjšine, ki so izjavili, da bodo podpirali vlado proti separatističnemu pokretu strank poznejšega opo-zicijonalncga bloka. Opozicija —' In »Jutro« je bilo med prvimi — je vpila o naravnost gorostasnih koncesijah, kar se je vse kasneje izkazalo kot gola laž. Narodni radikali niso in ne bodo nikdar pristali na nekaj, kar bi moglo škodovati naci-jcnalni stvari našega trolmenega naroda. Narodna radikalna stranka se more sporazumeti z vsakim, kdor ni načelno proti državi. Nemogoč je sporazum s komunisti, ki sploh ne priznavajo države, nemogoč z vsako skupino, ki ima taka načela, da je na njih nemogoče razvijati našo državo. NRS se jc mogla sporazumeti tudi z Nemci, ker so izjavili, da niso protidržavnt in da se nočejo vmešavati v naše narodne zadeve. Pri tem sc je NRS strogo držala ustave, programa, tradicije in duha radikalne stranke ter določb mirovne konference o narodnih manjšinah. Menda vendar ne bo kje kakšen slovenski demokrat, ki bi sc drznil očl+atl Narodni radikalni stranki nacijonalne grehe! Če pa ie kdo, naj prebere vsaj dr. Radišičev članek v beograjskem glasilu samostojnih demokratov, kjer bo našel za prvo silo dovoli protidokazov. »Markov režim«, kakor blagovoli »Jutro« Imenovati homogeno radikalno vlado, nt bilo de faclo za NRS nobeno ponižujoče stanje. Ako Je moralo priti do sporazuma s parlamentarnimi zastopniki makedonskih Turkov in Nemcev, so to v prvi vrsti zakrivili baš tisti, katere je še nedavno zagovarjalo »Jutro«! Narodni radikali so in bodo vedno stali odločno na stališču, da je država nad vsemi drugimi interesi. To fe dobro znano tudi »Julru« — zlasti v zadnjem času! »Slovenec« proti klerikalizmu! Pri »Slovencu« so gospodje v zadnjem času tako zmeden!,, da pozabijo celo na svoja rimsko-krščanska načela, ki jih sicer zagovarjajo zelo vehementno in dostikrat ne ravno preveč i»o kr- ščansko. Polom opozicijonalnega bloka Jih je ne^ navadno zmešal. To dokazuje »Slovenec« dan na dan s prostaškimi psovkami, ki pač niso v skladu z nauki krščanskega evangelija. »Slovenčeva« zmedenost se je udtejuala z! as tl v njegovem uvodniku »Nov duh Iz Francije«, kjer se veseli nove francoske vlade, v kateri bosta dva skrajno načelna in ljuta nasprotnika klerikalne politike. Ali so mar gospodje zares poza-« bili, da je Uriand inicijator zakona o ločitvi cerkve od države in da je Herriot odločen nasprotnik vsake zveze med Francijo in Vatikanom?, Take vlade se torej veseli ultraklerlkalni »Slovenec«, ki pravi, da bodo morale tudi druge malo države Evrope usmeriti svojo politiko v duhu nove francoske vlade! — »Slovencu« le malo mar, kako se godi francoskim klerikalcem, samo da se godi dobro njemu in njegovi družbi v korumpirani Jugoslaviji, kjer reakcijonarni režim ovira vsak napredek — samo ne klerikalizma! Proti temu režimu se bori »Slovenec« na vse pretego ter si želi režima bodoče francoske protiklerikalne vlade! Gospodje so se brezdvomno preobjedli, zato so tako silno nezadovoljni z maslenim kruhom, ki jim ga režo naša nacijonalna svobodoljubna država... Preuranjen »končni fakt«. »In končni fakt je, da Pašič-Pribičevičeve Y9-lilne vlade ne bo...« (»Nova Pravda«, št. 21. — v Ljubljani 24. maja 1924.1 Čudež v zgodovini. »Nova Pravda« piše samozavestno: »Pašič-Pribičevičeva vlada je pred petimi tedni padla, ker je ostala v parlamentu v manjšini. Nastala je dolgotrajna kriza. Od tega času se tudi ni prav nič zgodilo, kar bi opozicijo zrahljalo. (1?) In vendar se je zgodil čudež — prvič v zgodovini, da je bila vnovič imenovana prav ista vlada, ki nima večine. Kako je to mogoče? Tega si človek z normalnimi možgani ne more tolmačiti — a vendar je tako?...« Ne glede na trditev o prvem čudežu te vrste v zgodovini je ugotovitev čudeža sama na sebt zelo Interesantna za vse one, ki si ga ne moreio tolmačiti z normalnimi možgani. Vprašanje je le, če ga more tolmačiti človek z abnormalnimi možgani? Iz našega časopisja. Edina pot. »Zastava« (Novi Sad): Hrvati hočejo biti posebna celota, t. j. država v državi. Ako bi bili Hrvati in Slovenci v nacijonalnetn oziru zaved-nejši ter politično izkušenejši in zrelejši in ak» bi v skupni državi preživeli delj časa, bi so moglo morebiti govoriti o širši plemenski avtonomiji. Tako pa je naša bodočnost samo v močni in nedeljivi edinstveni državi. Izključen je vsak kompromis: ali hočemo tvoriti eno državo, ali pa se razidemo. Srednje rešitve ni. In zato stoji radikalna stranka odločno na temelju vidovdansko ustave, ker vidi v tej ustavi, vsa] začasno, sigurne garancije za srečo in rešitev naše države in naroda. Ako Hrvati zares želijo bratski sporazum, se morajo otresti Radiča in vseh onih, ki hočejo državo v državi. Srbi smo znali to državo vstva-riti in jo bomo znali tudi ohraniti. Kdor hoče % nami delati za srečo države, dobrodošel, toda prvi pogoj isjerenega sodelovanja zahteva, da so. izjavi za državno edinstvo ter za ustavno in parlamentarno monarhijo. Hrvati naj torej spremenijo svoje nazore in naj se otresejo avstrijakant-stva in separatizma — in srbsko-hrvatski spor bo rešen. To je edina pot do bratskega sporazuma. Potreba volitev. »Srbija« (Sremska Mitroviča): Narodna radikalna stranka je v zavesti resnih trenutkov) In v globokem prepričanju o opravičenosti svojega stališča insistirala na tem, da naj pride obstoječi spor pred narodno sodišče, da ga reši narod potom volitev. Radikalna stranka ie globoko prepričana, da bo zavedno in rodoljubno ljudstvo odločno udarilo po prstih vse one, ki so se drznili dotakniti njegovo veliko in krvavo pridobitev. Volitve so torej edina in popolna rešitev te krize. Poraz opozicije. »Radikalna Omladina« (Vukovar): Po vseli grožnjah opozicijonalnega bloka ie kralj poveril mandat za poslovno vtaito staremu preizkušenemu borcu in največjetrut diplomatu naše domovine g. Nikoli Pašiču. Ali si morete zamislita kako je pri srcu vseh pristašev opozicijonalnega bloka po tem novem neuspehu? To se je moralo zgoditi vsled Radičeve izdajalske politike, ki ona« mogočuje vsako vlado, ki bi bila odvisna od radi-čevske pomoči. Polom Davidovlćeve politike. »Država« (Split): Razvoj In rešitev krize sta dokazala resničnost besed g. Pašiča, ki je rekel v začetku krize, da to ni vladna, temveč državna kriza. Te težke državne krize naravno ni mogel rešiti g. Ljuba Davidovič s svojo državno politiko, v kateri je glavni faktor Radičeva stranka, ki ne priznava države... Davidovičeva držana politika je doživela popolen polom in do tega je moralo priti, ker med Davidovičem in Radičem ne more biti jasnega in pozitivnega sporazuma o vprašanju državne ureditve. Radič in Davidovič sta hotela vzajemno izkoristiti sedanje razmere. Branitelji državnega in narodnega edin-stva hodijo nevstrašno svojo ravno pot, prepričani o svoji zmagi. Radičevo »mirotvorstvo«. »Straža« (Osijek): Prokleto je to Radičevo »mirotvorstvo«. Da prikrije svoje rabeljske namere, povdarja neprestano mirotvorstvo, ki naj bi lepega dne Izvršilo svoje »mirotvorno delo« na način, kakor ga je v Rusiji po želji Nemčije izvršila delavska Internacijonala. Radič more ves Zagreb in vso hrvatsko inteligenco ogreti za kmečko internacijonalo, toda hrvatski kmet bo prišel do prepričanja, da je Radič navaden degeneriran politik in tip, v katerega notranjosti bi se mogle najti mnoge lastnosti, ki jih ima razbojnik Čaruga in njegova družba. Toda ml se bomo proti taki družbi znali vedno boriti, pa naj ima svoj sedež v Moskvi ali pa v Zagrebu! Ogorčenje Radičeve klike. »Odjek« (Zagreb): Neuspeh bloka je zakrivil edino in izključno le Radič, ki je ravno tako. velik zločinec, kakor je norec. Za nas, ki smo hodili preje po pravi poti in smo gledali samo na vsebino države in na njeno obliko, je to samo zadoščenje. Radičeva klika je pljuvala na nas kot na izdajice hrvatskega naroda, toda oni so se pokazali kot njegovi pravi izdajalci, ker so osebne Radičeve interese zamenjali z narodnimi, prave narodne Interese pa so pogazili z nogami. Sedaj je razočarana družba ogorčena, toda ne na pravega krivca, temveč na oiie. ki so šli po pravi poti in so morali zmagati. Pokret NRS. — Sestanek NRS za kolizejskl okraj v Ljubljani se je vršil v četrtek 22. t. m. v restavraciji »Novi svet«. Sestanka so se udeležili pristaši NRS in pristaši bivše NNS. Sestanek je otvoril predsednik krajevnega pododbora g. Vardijan. Udeleženci so z zanimanjem sledili stvarnemu govoru dr. Vlad. Ravniharja; ki je v markantnih besedah očrtal zasluge Narodne radikalne stranke za našo državo. Izvoljen je bil enoglasno pododbor za ko-lizejski okraj: predsednik Vardijan, podpredsednik Sajovic, delegat dr. Hacin, tajnik Mia-rin, blagajnik Selan in še po trije odborniki iz vrst NRS in bivše NNS. — Sestanek NRS za kolodvorsko-šcnt-petrski okraj v Ljubljani se je vršil v petek 23. t. m. Pozdravnemu govoru g. Vardijana so sledila zanimiva izvajanja dr. Vlad. Ravniharja o smotrenem in programatičnem delu, da pripomoremo k konsolidaciji naših razmer in k razmahu NRS v Sloveniji. V novi pododbor so bili izvoljeni: predsednik dr. Vlad. Ravnihar, podpredsednik Primožič, delegat dr. Ažman, tajnik Hrašovec, blagajnik Čebe-liak in odborniki Kos, Adol, Godec, dr. Potočnik, Trebar in Kopač. Tajnik Lj. D. Jurkovič je govoril o političnih razmerah s posebnim ozirom na slovenske prilike. Govorili so tudi drugi 3ani. Opozorilo. Meti naročniki »Radikalskega Glasnika« je še precej somišljenikov, ki so do sedaj pozabili fepolnitj svojo dolžnost dio listai. Zato vljudno opozarjamo vse zamudnike, da čtmprejc izpolnijo svojo dolžnost do svojega glasila, ako želijo prejemati list v redu. Kdior pomotoma ni dobil položnice, naj jo zahteva' pri upravi lista. Uprava »Radikalskega Glasnika«. Udruženje vojnih invalidov v Ljubljani. V nedeljo 25. t. m. bi se imel vršiti izredni občni zbor ljubljanske podružnice Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, v restavraciji pri »Levu«. Za občni zbor je vladalo v invalidskih krogih veliko zanimanje. Vršila se je živahna agitacija, posebno s strani opozicije, kt se ne strinja z dosedanjim vodstvom invalidskega udruženja. Okrog 10. ure dopoldne je otvoril delegat Izvršnega odbora U. V. I. Matko Štefe občni zbor ter naročil gerentu podružnice Slavku Benediktu, da ugotovi, koliko je navzočih članov. O. Benedikt je ugotovil, da je prisotnih le 78 članov, do-čim šteje podružnica 752 članov. Po tej ugotovitvi je izjavil delegat Štefe, da se občni zbor ne more vršiti, ker je za zborovanje potrebna vsaj nad-polovična večina članov. — K besedi se oglasi član opozicije Mežnarič, ki izjavlja, da se je zadnji občni zbor vršil ob prisotnosti 90 članov ter zahteva v imenu opozicije, kateri pripada 90 do 95 odstotkov vseh navzočih, da se vrši občni zbor. Štefe mu odgovarja, da v to ne more privoliti ter izjavlja, da opozicija lahko zboruje, on pa da ne more prevzeti za to nobene odgovornosti. Nato Je zapustil Štefe dvorano. Istotako se je odstranil gerent Benedikt, pod čegar vodstvom se je vršil zadnji občni zbor ob prisotnosti 90 člar nov. (Videla sta namreč, da ima večino opozicija, ki bi pomedla z dosedanjim odborom, če bi se vršil občni zbor!) Nato povzame besedo Mežnarič, ki v skoro enournem jako stvarnem izvajanju obrazloži članom ljubljanske podružnice delovanje sedanjega Izvršnega odbora U. V. I. Takoj v začetku govora se je čul od strani pristašev JDS medklic: »Štefe Ima prav!« Opozicija je bila že pripravljena, da da demokratskemu izzivaču zasluženo lekcijo, toda ta se je urno s svojimi tovariši (okrog 5 po številu) odstranil. Govornik je nato pozval k redu navzoče ter nadaljeval svoje izvajanje ter ugotovil sledeče: Dosedanje vodstvo invalidske organizacije, takozvani Izvršni odbor, je popolnoma pod vplivom JDS, kar sledi iz tega, da bojkotira vse, ki hočejo resno sodelovati v organizaciji. Tako n. pr. se je hotelo vojne vdove in sirote enostavno izolirati in se jih ni hotelo sprejeti v organizacijo, ker se niso strinjale s taktiko izvršnega odbora, odnosno politiko JDS. Nadalje navaja, da sta se člana izvršnega odbora o priliki zadnjih državnozborskih volitev pogajala z dr. Žerjavom In še z nekim! drugim gospodom demokratske stranke, da zaščitita vojne invalide, v zalivalo seveda naj bi invalidi pridno agitirali za JDS in ji pomagali do korita. Povsem krivična je volitev delegatov podružnic v razne skupščine in ankete. Tako n. pr. imajo podružnice s komaj 300—400 člani po 1 delegata, ljubljanska podružnica s 752 člani pa tudi samo 1 delegata. Vse to seveda, da se onemogoči sodelovanje delavoljnlh in delazmožnih invalidov. Na-daljna zasluga izvršnega odbora je seveda tudi specijalna invalidska komisija. Gospoda je namreč pričakovala, da se na ta način Iznebi nevarnih konkurentov s tem, da jim komiisija ne bo priznala vojnega obiiežja. Pa so se zmotili. Zgodilo se je ravno nasprotno. Nevarni konkurenti izvršnega odbora so še vedno ostali v invalidskih vrstah, dočim je bilo mnogim pristašem izvršnega odbora odvzeto invalidsko obiležje. S tem se je opozicija še bolj pomnožila. Jako kričeče je nadalje dejstvo, da se je neprestano napadalo šefa oddelka za socijalno politiko g. dr. Goršiča in to le iz strankarske zagrizenosti in osebne mržnje. Na zborovanju se je ' Mežnarič jasno izrazil, da so vsi napadi na dr. Goršiča popolnoma neosnovani. — V jako iepi luči so se nadalje pokazali gospodje odborniki izvršnega odbora, ki so ostali lepo doma ali šli po drugih opravkih, mesto, da bi prišli na zborovanje. Zakaj to? (Zbali so se poraza!) Toda obračun pride. — Invalidi so izvajanjem govornika pazljivo sledili ter z burnim aplavzom odobravali taktiko Mežnariča. — H koncu je bila sprejela resolucija, ki obsoja sedanje postopanje izvršnega odbora in poziva vse člane in članice na prihodnji občni zbor. Na prihodnjem občnem zboru, ki sc vrši v nedeljo 1. junija t. 1. pri »Zlatorogu« v Gosposki ulici, bomo invalidi povedali demokratski gospodi, da nam je dovolj njihovih obljub, ter bomo pomedli 7. dosedanjim vodstvom ljubljanske podružnice. Čistiti bomo začeli in ne bomo odnehali prej. dokler ne razčistimo zadnjega kotička..— Hočemo živeti in življenje nam bodo omogočili voditelji, kj so delazmožni in ki se hočejo žrtvovati za naše interese. Govorili pa bomo na tem zboru o izključitvi našega člana Toneta Uša-na, katerega je Središnji odbor izključil na priporočilo izvršnega odbora, seveda brez utemeljitve! Invalid. s Tedenske vesti. — Spomenik kralju Petru. Občinski svet t, Velikem Bečkereku je dovolil za spomenik kraJiti' Petru Osvoboditelju 100.000 Din. , — Osebna vest. Predsednik okrožnega od-l bora NRS dr. Niko 2 u p a n i č se je vrnil iz Beograda v Ljubljano. — Za reducirane slovenske uradnike, ki $• bili dodeljeni uradom ministrstva za agrarno reformo, je interveniral bivši minister g. dr. Niko Zupanič v Beogradu. Dr. Zupanič je na mcrRadikalskega Glasnika«, Liubljamaf Wolfova ulicai 1/1. Uredništvo bo vse toza^ devne dopise, kolikor niso za priobčitev, izk ročilo na merodajnem mestu v nadaljnje ikr slova n je. Iz vsega sveta. Otvoritev italijanske zbornice. Mussolinijeva želja je bila, da bodi otvoritev jfašistovskcga parlamenta svečana. V to svrho je Jzdal navodilo, da morajo priti na otvoritveno kejo vsi poslanci v fraku, za ministre pa je dal napraviti nove uniforme. NajlepSa je seveda bila uniforma ministrskega predsednika. Na ta način naj bi se dostojno počastila zmaga italijanskega fašizma in dokumentirala meja med dvema enako .Važnima dobama fašizma: meja med rcvolucijo-Barno in zakonodajno dobo. Z izjemo treh poslancev so vsi točno izpolnili željo rimskega vojvode. 2e to dejstvo nam dokazuje, da je Mussolini absolutni gospodar nove zbornice, kakor je de faeto absolutno vladal tudi v prejšnjem parlamentu, kljub temu, da je imel za seboj neznatno parlamentarno zastopstvo 25 mož. Toda v prejšnjem parlamentu je vladal s teror-fem, ki ga danes ne potrebufe. Ako hočemo biti hudomušni, moramo priznati, da se je Mussoliniju sijajno posrečilo spremeniti zbornico v fašistovsko taborišče, kakor je svoječasno po "Pohodu na Kim« zagrozil tedanjim poslancem, ako se ne bi hoteli pokoravati njegovim ukazom. To je seveda dosegel ustavnim potom, brez prelivanja krvi. S tem pa nikakor ne rečemo, da odgovarja njegovo postopanje demokratičnim oliičajcm v modernih državah. Cc je bilo to v današnjem položaju Italije umetno in koristno, je stvar italijanskega naroda. Dejstvo je. da je danes Mussolini nekronan »ladar italijanske države. Vladal bo torej po svojih dosedanjih metodah. Delo nove zbornice bo samo nadaljevanje delu fašistovske vlade od fašistovskega pohoda ■a Rim. V tem oziru ne nudi ludi kraljev prestolni govor nikakili posebnosti. Zanimivo za današnji režim v Italiji je predvsem dejstvo, da je izrekel fcralj v svojem prestolnem govoru zahvalo tudi narodni milici, ki je vendar samo oboroženi privilegij ene parlamentarne stranke, kakor pravi Kittijcv »Mondo«. Ta list pravi, da ie italijanski narod zastopan samo v vojski, ne pa tudi v narodni milici. S tem torej, da se prfznava neki straiikarskf organizaciji državni pomen, se zapo-»lavljajo državljani, ki ne soglašajo z dotično stranko. To na ni po mnenju omenjenega lista najboljši način za gojitev bratstva. Kar se tiče ostale vsebine prestolnega govora naj omenimo, da se spominja aneksije Reke fh postopne unifikacije zakonodaje in uprave v novih pokrajinah, kar pomenja, da so rešeni problemi. vadi katerili je vstopila Italija pred deve-iimi leti v svetovno vojno. V pogledu reparacij-skega vprašanja pravi prestolni govor, da je Ita-Eja pristala na Izvedeniško poročilo kot objektivno podlago za rešitev odškodninskega vprašanja In z njim zvezanih »koneksnih vprašanj«. Pod temi »koneksnimi« vprašanji razumeva italijanska % diplomacija medzavezniške dolgove. Angleži pa so mnenja, da je ta izraz ztlo širok, in da ni izključeno, da si je pustila s tem Italija odprta vrata za vsa mogoča vprašanja, ki bi jiii bilo treba rešiti, ko bo enkrat končnoveljavno rešeno odškodninsko vprašanje. Tako morda tudi ureditev sredozemskega problema. Zanimivo je tudi dejstvo, da je velik.de! prestolnega govora posvečen socijalnomu Brisanju. V tem sc kaže velika spretnost politike Mussolinija, ki se zaveda, da se lahko obdrži delj časa na površju samo. ako zadovolji delavski sloj, ne da bi se pri tem zameril delodajalcem. V splošnem pa je naglašeno načelo, da mora stati interes skupnosti nad interesi posamezfftkov. Zunanja politika Poljske. Zunanjepolitični ekspoze grofa Zamejskega nam daje nekoliko vpogleda v poljskg. zunanjepolitične probleme. Poljska država je povečini obkoljena od samih sovražnikov. Nad 75 odstotkov državne meje je stalno ogrožene, nadaljnih 20 odstotkov ni povsem varno in komaj pet odstotkov bi je lahko nazvali varno. Da stoji zunanja politika take države pred težkimi vprašanji, je povsem naravno. Iskati mora pota in sredstva, da nadomesti naravne meje s političnimi obrambnimi zvezami. V poštev pridejo v takem .slu- čaju v prvi vrsti države, ki imajo iste interese. Za Poljsko torej Francija in Romunska ter Zveza narodov, ki pa nc more še danes vršiti svojih vzvišenih nalog. Zunanji minister Zamejski je torej v prvi vr-'ti omenil, da sč odtfbšaji z Zvezo narodov razvijalo povoljno ih da so tudi vezi, ki vežejo Pol sko s Francijo in Romunijo trdne. S Francijo vežejo Poljsko oziri na revanšno politiko Ncm-čilc, z Romunsko pa ruska nevarnost Na polisko-francoske odnošaje ne vplivajo niti francoske volitve, niti nova parlamentarna grupacija. V-Nemčiji vlada namreč še vedno duh revanše, ki ne vznemirja samo nemških sosedov, marveč ves svet. (Tede odnošajev dn Rusije je zunanji mini-sftr ....... m ■ v dogledni budočnr'ti zboljšajo. Poljska pa nikakor ne more dopustiti, da bi se Rusija vmešavala v poljske notranje razmere. To je zunanji minister omenil z ozirom na noto moskovske vlade, da so zapostavljene na Poljskem narodne manjšine. Poljska je tedaj ostro odvrnila vsako rusko vmešavanje v poljske notranje zadeve in dala Rusij' razumeti, naj najprej pomete pred svojim pragom. Izjavila je obenem, da bo v bodoče slične spomenice enostavno ignorirala. Poljska stoji na stališču striktne izvedbe riškega miru. Zelo nezadovoljivi za Poljsko so pol.isko-litavski odnošaji, kj lahko dovedejo do kršitve miru v vzhodni Evropi. Odnošaji s Češkoslovaško so se od časa, ko je bilo rešeno vprašanje Javorine, stalno izboljševali. Tudi z Italijo obstojajo prijateljske vezi. Notranji položaj v Nemčiji in na Francoskem. Dočim postajajo notranje razmere na Francoskem vedno bolj jasne, še vedno ugiba svet o sestav; nove nemške vlade. V tem pogledu so se vršila dolgotrajna pogajanja med strankami sedanje vladne koalicije in nemškonacijonalci, ki pa niso imela nobenega uspeha. To pa radi tega ne, ker so stranke centruma stale na stališču, da ie Veba predvsem napraviti program bodoče vlade in šele potem iz.birati osebe, ki bi prišle v poštev za ministrska mesta. Nemškonacijonalci pa so zahtevali kar vnaprej mesto državnega kanclerja zase in šele nato bi bili pripravljeni razpravljati o delovnih smernicah bodočega kabineta V to pa niso mogle stranke centruma nikakor privoliti, ker je splošno znano, kakšno stališče so zavzeli nemškonacijonalci v volilnem boju napram izvedeniškem poročilu. Oni pa so trdno odločeni, da mora tvoriti izvedeniško poročilo podlago za vsa nadaijna pogajanja v odškodninskem vprašanju. Vsako slepomišenje v tem oziru bi zelo škodovalo interesom nemške države. Jasnosti torej še ni. Morebiti se bo v nar dneh kaj spremenilo, ker je podala sedanja Marx-ova vlada demisijo na pritisk nemške ljudske stranke. Verjetno je, da popustijo nemškonacijonalci v svojih zahtevah in prevzamejo državno vodstvo v zvezi z nekaterimi meščanskimi strankami. Na Francoskem je položaj, kakor rečeno, že precej razčiščen. Ko poda Poincarčjev kabinet 1. junija svojo demisijo, bo že sestavljena nova ministrska lista, vsled česar bo ministrska kriza zelo kratka. Novj ministrski predsednik 1 bo Herriot, Painleve pa prevzame posle zborničnega predsednika. Sicer pa vztrajajo levičarji na tem, da mora Pninleve prej ali slej zamenjati predsednika republike Milicranda. Program nove vlade so levičarski voditelji že precej točno opredelili. Za inozemstvo prihaja v prvi vrsti v poštev spravljivi duh novih mož. Odvisno je seveda vse od Nemcev, kako bodo oni reagirali na dobro voljo Francozov. Dopisi. d Kranj. Naši demokrati ne morejo več spati, odkar so se zmajala tla pod njimi. Muči jih strašen glavobol, kajti skrbi za bodočnost so jim razrvalc vse živec. V veliki prestrašenosti vidijo še večje strahove nego si jih domišljajo. Pravimo — domišljajo, kajti listo, kar jih straši, niso prazni strahovi, ampak resnični ljudje, ki so se naveličali demokratskega gospodstva in demokratske diktature. Ne bomo govoril; o osebali — to ]e specijaliteta demokratskih oligarhov — povemo pa, da se družba okoli »očeta« nazarensko moti, ako misli, da se bodo dali zavedni in z lastnimi možgani misleči Kranjci strahovati od onih, ki znajo zavijati oči in se hliniti celo pred nasprotniki našega naroda! Tudi v Kranju se jasni — pa ne v glavah onih, ki so vživalj pod avstrijskim režimom pravice privilegirancev. Za te ni več svetlobe, odkar so se skregali s pametjo! Razveseljivo je, kako se odpirajo oči celo onim, ki so do sedaj verovali v demokratsko zveličanje. In teli je vedno več. Demokratska gospoda se bo morala pač navaditi misliti, da je na svetu vse minljivo iti da tudi demokratski mogočniki niso večni. d Iz Želimelj nam pišejo: Trava po senožetih, žito na polju ter sadno drevje po vrtih kaže izredno lepo. Dasi imamo letos hroščevo leto, vendar ta škodljivec ni napravil toliko škode kakor bi je bil, da ni bilo hladne in deževne pomladi. Ob tem neugodnem vremenu je vsekako mnogo te nadloge poginilo, preden je mogla pričeti s svojim uničevalnim delom. Zadnje dni preteklega tedna je padlo precej dežja, ki je njivam in travnikom pospešil rast ter se pripravljamo na košnjo, ki bo jako hvaležna; cena senu bo pa še bolj padla. Lansko pomlad smo ga prodajali po 10 kron. letos je pa po 4 krone ali pa še po 3 in pol. — Zadnji čas se čujejo glasovi, da stopijo tudj Želimlje v krog naprednih občin, da dobimo namreč v doglednem času pripravno in varno električno razsvetljavo. Gosp. G. se posebno navdušuje za to idejo. Ako bo izpeljal svoj načrt in dobimo električno luč po hišah, mu bomo vsi od srca hvaležni. — Pogrešamo dnevno poštno zvezo, ker nam trikratna (v torek, četrtek in soboto) nikakor ne zadostuje. Pričakujem«), da ugodi poštna uprava naši utemeljeni prošnji in nam zopet uvede dnevno poštno zvezo z ostalim svetom. d Gornja Radgona. Naša slavna Radičeva »Murska Straža«, ki izhaja v veliko veselje svojega lastnika in izdajatelja, je tako konfuzna v svojem pisanju, da bi jo moral; morebitni naročniki odklanjati že samo iz tega razloga. Medtem ko se na vseh koncih od glave do repa poteguje za republikanstvo, o katerem pravi, da je njen zaklad, piše n. pr., da Stjepan l?adić značajno vztraja na svojem stališču in kot dober Jugosloven pozdravlja plemenito gesto kralja. Kaj piše potem, je popolnoma vseeno. Gre le za konstatacijo, da republikanski Radič pozdravlja kralja! Istočasno pa seveda napada krono, ko pravi, da je njena vloga zgodovinsko-žalostna, ker ni izročila vlade republikancem oziroma skrahiranemu Davidovi-ču, ki naj bi pripravil pot največjemn veleizdaja Icu-pokrovitelju »Murske Straže«. Ako bj tako govorit kak neuk radičevski hrvaški kmet, bi to :k h'-'« nič ČJtdncc;!. t“d:i tako gro.! f i se pravi. piše, človek, ki se smatra za voditelja Potemkinovih republikancev ob naši meji, človek, ki hoče, da ga soljudje spoštujejo kot intelektualca! Menda je tako, toda potem pač ne bi mogel kot »republikanec« pričakovati, da bi krona igrala v vprašanju svojega in državnega obstoja kakšno drugo vlogo. Sicer pa jc zelo slabo spričevalo politične razsodnosti, ako sc vleče v politiko krona. Tega navadno ne dela niti zagrebški oče gor-njeradgonskega učenca! Oprostite, g. urednik, dolgemu dopisu, toda vetfiemite mi, da sem moral povedati svoje mišljenje, kajti jaz in mnogi drugi se čudimo, kako je mogoče, tla se sme v naši kraljevini počenjati vse. V ranjki Avstriji, kjer so bili vsi novopečeni »republikanci« zvesti služabniki babsburško-nemškega monarhizma, bi se bilo tem ljudem godilo malo drugače, kakor se jim godi sedaj. — (Priobčujemo dopis s pripombo, da nam ga je poslal ugleden pristaš SLS iz gornjeradgonske okolice. Ured.) REHINGION firezslni imri- taki pisalni stroj. FRilNC BAR, UUBUANA CANKARJEVO NABREŽJE 5. TEL. 407 Bogata zaloga vseh v to stroko spadajočih potrebščin. Dr. Joža Ravnik, y Beogradu, je preselil svojo pisarno v Kosovsko ulico 22. Gospodarstvo. E Madžarska vojna odškodnina naši državi. V Budimpešti posluje naša komisija za prevzem železniškega materijala v vrednosti 230.000 zlatih kron. Nadalje dobimo od Madžarske železniškega materijala za 17,125.560 zlatih kron, in sicer 50 lokomotiv in 1200 vagonov. Dobava se izvrši leta 1926» ko bo izvedena sanacija madžarskih financ. Poleg tega dobimo še na račun obnove za 1,388.000 zlatih kron železniškega materijala iu dnevno 880 ton premoga iz pečujskega premogovnika. g Carinski dohodki naše države so znašali v prvi dekadi meseca maja 46,976.649 Din, v primeri z istim časom lanskega leta manj 798.488 dinarjev. g Znižanje in odprava nekaterih izvoznih carin. Te dni s? je vršila v Beogradu konferenca glede znižanja oziroma odprave gotovih tarifnih postavk našega izvoza. Odpravila naj bi se carina na moko, mesne izdelke, fižol, slive, živo živino, zaklano živino, jajca in drob. Finančni minister dr. Stojadinovič je naklonjen reduciranju izvozne carine, ki zelo vira naš izvoz. g Stanje posevkov v naši državi je skoraj povsod zelo ugodno, če ne bo vremenskih nezgod, ho letina prav dobra. Tudi pašniki, sadovnjaki in vinogradi kažejo zelo dobro. g Vinsko borzo so otvorili v Novem Sadu. Na borzi bodo notirala domača in tuja vina. C. M. Launiann — Raoul Bigot: Nočni napad. Ob devetih zvečer sta Escauider in Vcr-deau zapustila liotd in javila posestniku, da je njiju namen, prebiti noč v Grandoampui, da se pa vrneta naslednje jutro. Ceste so lule zapuščeno, bila je lepa noč, malo presvetla za Esoandra, toda Verdoau mu je zatrjeval;, da bo veter, ki je močno pihal od zapada, prinesel oblakov seboj. Kmalu potom, ko sta zapustila Engles-quevilio, stai se obrnila na desno in izginila v senci gričevja in grmičevja. Vcrdeau se je večkrat spotaknil, Escander je padel v nek jarek, a k sreči se jima ni nič hudega zgodilo. 2e sta se približevala grajskemu obzidju, ko je Verdeau nenadoma ix)ložll roko na Escandrovo ramo. Oba sta se ustavila in napelo prisluškovala: razločno se je čul šum. Ravno tu so pa prišli oblaki, kot je bil oznanil Verdeau. in zakrili mesec. Čakala sta pet minut, ki so se jima zdele cela večnost. Nista se ganila in zadrževala sta sapo. Slednjič je posvetil žarek med dvema oblakoma in jima pokazal mirnega konja, ki je bil na trati privezan Ob kol in se vrtil okoli njega. — Prebodasto! je dejal Verdeau. Ko sta prišla do zida. sta ga skrbno ogledovala in si izbrala mesto, ki ga je zakrivala senca velikega drevesa. Escander je s Pomočjo Verdeaurja naglo splezal na vrh zida, kjer se je vlegel. Nato se je sklonil, stegnil obe roke proti svojemu tovarišu, ki je bil tudi zelo spreten, a lažji in bil takoj vrh zida poleg njega. Skoraj nemogoče je bilo, ju Zapaziti v temi. — In sedaj? je vprašal Verdeau. — Sedaj, dragi moj, bom šel na oglede, vi pa boste ostali tukaj. To sicer ni preveč udoben položaj, a trajal ne bo predolgo, če uas enega ali drugega zasačijo, mora ostati eden. da nadaljuje započeto delo. Na vsak uačin je potrebno, da eden izmed naju ohra-ui svojo svobodo in ne stori ničesar, da osvobodi drugega, Ali sta dobro razumeli? , - Da. — Prav. Odhajam torej, kot sem vam jte&l, na oglede. Če začujete šum boja ali krik — kajti kričal bom če me bodo vieli — K Kurz našega posojila » !New Vorku. Oh veznice Blairovega posojila »otirajo v Nevv Voriai sedaj 82, kar pomeni zvišanje za 7 točk napram untiulemu mesecu. g Kam izvažamo? V prvili treh mesecih t. I. se je izvozilo iz naše države za 2 milijardi 61.4 milijonov dinarjev, in sicer v Avstrijo 31.31 odstotkov — 645.4 mil. Din,, v Italijo 29.87 odstotkov — 615.7 rni‘1. Din, v Češkoslovaško 7.46 odstotkov — 615.7 mil. Din, v Nemčijo 6.55 odstotkov — 135.1 mil. Din. g Državna podkovska šola na Selu je pričela v ndvo urejenih prostorih državne žrebčarne obratovati v polnem obsegu. g Podkovski tečaj. Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli Selo-Moste prj Ljubljani se prične 1. julija. Za vstop v tečaj je vložiti pri ravnateljstvu šole do 15. junija kolekovano prošnjo in ji priložiti: 1. rojstni list; 2. domovnico: 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. ubožno spričevalo: 5. učno spričevalo in 6. nravstveno spričevalo. Pouk je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo brezplačno stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. g Sistematični register zakonov, naredb, uredb itd., objavljenih v Uradnem listu, ki se nanašajo na stroke finančne uprave v času od 4. novembra 1918 do 31. decembra 1923 namerava izdali delegacija finančnega ministrstva v Ljubljani. Naročila naj se naslovijo na predsedstveno skočite z zida, tecite naravnost v Saint Lau-rent, vzemite voz. in hajd v Pariz. — Dobio, Tu se je pustil Escander pasti na mehka tla na drugi strani zida, Vreme se je spremenilo, nevihta se je bližala. Težiti oblaki so pokrivali nebo. Escan-der je skrit v senci čakal, da se mesec zasenči. V njegovem svitu je mogel za minuto pregledovati okolico gradu. Zapazil je stezo, ki je vodila do nekih vrat, kolikor je mogel spoznati. Sklenil je iti po tej poti do gradu. Ko se je mesec skril za oblake in jc zavladala tema. je tekel po prstih po stezi do poslopjai, se stisnil k njemu in zadržava! sapo, da bi bolje čul kak ropot. Vse je bilo mirno. Toda kaj sedaj? Ali naj si ogleda okolico? Mcuil je, d)a to ni glavna stvar. Ali naj skuša priti v grad? Da. toda kako? Stvar, ki je najprej ni zapazil, je vzbudila njegovo zanimanje. Senca, v kateri se je skrival, je bila zaporedoma bolj alt manj svetla. Prihajala je od drevesa, ki se je kakih trideset korakov na desni od njega zibalo v vetru in bilo deset ali dvanajst metrov visoko. — To je pa res izborno opazovališče. si je mislil časnikar. Splezal bom nanj in imel lep razgled na vse strani. Spet je zakril oblak luno, Escander je tekel k drevesu in spretno splezal nanj do prvih vej. Res je bilo to izborno opazovališče in kot nalašč zanj. toda prenizko, zato je plezal naprej do vrha. ' — Izvrstno, si je dejal, tu človek sedi kot doma. Terasa, ki je poleg grada, je res lepa. Vragai. čemu jim pač služi? Njegovo razmišljanje jc nenadoma prekinil naravnost neverjeten dogodek. Escander kar ni mogel verjeti svojim očem. Del cementirane terase, ki je pokrivala ves grad, je poniklil za kakih trideset centimetrov, potem pa se je tiho premaknil na desno: prikazala se je velika temna odprtina in Escander je natančno začul šum. ki ga dela električno dvigalo. Nato ie završelo vrtenje zračnega propelerja in v mesečnem svitu ie opa/il kovi- pisarao delegacije. Gens broširancEa registra Din 19. g Boi r.n petrolej. Angleška petrolejska družba Kojai-Dtttcti-Scliell-Company je prodala svoje pravice na petrolejskih vrelcih v Zedinjenih državah ameriški družbi Standard-Oil-Cmnpanjr za 6 milijonov funtov šterlingov. S to vsoto bo imenovana angleška družba izdatnejše izkoriščala svoje petrolejske vrelce v Rusiji. Odgovori uredništva. Drž. gozdar v pok.: Vašo zadevo smo izročili strankinemu tajništvu. — Žel. uradnik: Javite ram vsak slučaj kakoršnegakoli preganjanja. —. Trbovlje: Osebne zadeve ne spadajo v politiko. — Jesenice: Le krepko naprej! Naša stvar napreduje povsod. — G. r—k: Ako imate dokaze oziroma priče, brez nadaljnega! — Savinjska dolina: Berite pridno naš list. Vaši dvomi so neutemeljeni: NRS je načelno proti vmešavanju cerkve oziroma vere v politiko. — Uradnik r, Ljubljani: Blagovolite se oglasiti osebno v strankini pisarni. — Učitelj na Staj.: Vložite utemeljeno pritožbo na merodajno mesto. V šoli ne srne biti nobene politike. — Učitelj v M.: Omenjeni gospod ni narodni radikalec. — Drž. upokojenec ob meji: Obrnite se na svojo krajevno organizacijo. ki naj izro6' zadevo tajništvu okrožnega odbora. — Kranj: Obrnite se na tamošnlo krajevno organizacijo NRS. nast stroj, ki se je blestel pod svetlikanjem navpik stoječega vijaka, Id se je začel silna naglo v temnem nebu. Široka ploskev pa s« ga je bilo na 30 metrov že komaj čuti. Nato se je stroj dvignil skoraj navpično iu izginil naglo v temnem nebu. ztroka ploskev pa sflj jc spet premaknila nazaj na svoje staro mesto in nihče ne bi nato mogel slutiti, da se da premikati kot gledališki oder. v slučaju Č8 odhaja ali prihaja skrivnostni letalni stroj. Veselje, ki ga je časnikarju povzročal® to odkritje, je bilo neizmerno. — Imam jih! Imam jih! je hotel zaklican ti; toda grize! si je ustnice do krvi in ostal minuto nepremično na svojem mestu na vrhu drevesa, dokler se ni obvladal. Nato je zlezel na tla in oprezno stopal okoli grada. Na eni strani so bila velika staklena vrata, h katerim so vodile tri stopnjica Escander bi bil rad poskusil udreti, toda bil je prepričan, da so bila vrata znotraj zastrat-žena. Zato ni šel niti mimo njih. ampak se jo vrnil iu iskal drug dostop. Bilo je sicer še nekaj drugih vrat, a vsa so bila skrbno zaprtau kakor je pričakoval. Nadaljeval je svoja raziskovanja, a topot spodaj ob zidu, iskal je luknjo, po kateri bi mogel priti v klet. Slednjič je prišel do ene in zlezel skozi njo. Zabliskal je s svojo žepno sve-tiljko in opazil, da se nahaja v prostoru, polnem praznih zabojev. Vzel je dva in ju postavil pred luknjo, da jo zasenči. Ko je bil tako na varnem in ga niso mogli videti od zunaj, je prižgal svojo luč In si prostor natančneje ogledal. V eni steni so bila vrata. Bila so sicer zaklenjena. toda s pomočjo svojega švicarskega noža in vlomilncga orodja, ki ga je nosil Escander v hlačnem žepu seboj, jc odvil ključavnico in odprl vrata. Pred njim so bilo stopnjice. Oprezno je stopal po njih. V desnici je držal samokres, v levici žepno svetiljko. Prisluškovanje. Gotovo ni nič bolj vznemirjujočega, kot stopati'po prstih, zadržavati sapo, čuti biti s je srce in se neslišno plaziti po temnih in zapuščenih hodnikih v strahu, da se nenadoma odprejo kaka vrata in človeka kdo zagra-< bi za vrat. S tem občutkom je Escander nadaljeval svoj nevarni pohod, toda znal je obvladati svoje živce. Svojo luč je bil seveda ugiasuiL. tipal je po zidu naprej ih dospel do zaprtih vrat. Po-; tisnil jih je polahko, odprla so se. Nahajal S9 je v veliki veži gradu na desni je zapazil široka vežna vrata, skozi katera ic svetilo! Skrivnostna snov. (Roman.) (Nadaljevanje.) slaba nočna luč. Mesto, kjer se je nahajal, je bilo v popolni temi. Stal je tu in se ni ganil. Slišal je enakomerno smrčanje čuvaja, ki je spal poleg vrat. Silno počasi in oprezno je začel Escander lezti po velikih stopnjicah navzgor. Oko se mu je privadilo temi in bele marmornate stopnjice so bile dovolj svetle, da je mogel opaziti, da je dospel v prvo nadstropje. Na hodniku so bila tri vrata. Prisluškoval je na vseh treh. Povsod je vladal popoln molk. Prijel je za kljuko srednjih vrat m jih počasi odprl. Pred njim je bila tema in tišina. Posvetil je s svojo svetiljko. Nahajal se je v sobi, ki je bila opremljena z naravnost neverjetno razkošnostjo. Poslušal je še vedno napeto; tu je začul sumljiv šum. Naglo je stopil za debele zastore visokega okna. jih zastri za seboj in pričakoval s samokresom v roki. Trije možje so vstopili. Prižgali so električno luč. Escander je skozi ozko špranjo spoznal Tocro in njegovega zaupnega tajnika Ravana Tocra je najprej pregledoval listine, ki so ležale na mizi, potem pa se je z orientalsko ležernostjo vrgel na divan poleg kamina. Ravana je stal pred njim in se ni ganil. Minuto je vladal molk. nato je Tocra dejal: — Koliko imamo že izgotovljenih letal? — Dvesto petdeset, mojster. Cez nekaj mesecev jih bo tisoč. — In vsi imajo snov? — Vsi. Dovolj je je, da se uniči polovica Anglije v šestih urah z ognjem ali mrazom. — Imaš rezerve kristalopirja? — Ne. mojster. — Treba je napraviti zalogo. Možak, ki ga proizvaja^, lahko izgine, ali pa ga naenkrat noče več izdelovati. Čudim se, da še nisi prišel na njegovo skrivnost. — Dvajsetkrat sem že skušal, a vse zaman. Neki dan je uganil, kaj iščem in mj je dejal: »Če stopite še enkrat v moj laboratorij, izginem, in svet je velik.« Nastal je molk, nato je nadaljeval tajnik s svojim nežnim glasom: — In mučenje? — Bomo videli. Pusti ga privesti. Ravana se je priklonil kot vsakokrat, če je dobil kako povelje, potem pa je zginil za trenutek in se vrnil z Jacquosom Lambertom. Ko je ta zapazil Tocro, ga je pozdravil, toda njegovo obnašanje je bilo izzivalno. — No, gospod Lambert. je dejal Tocra zbadljivo, slabe volje ste. Kaj pa vam je? To vprašanje je stavil silno vljudno In prijazno, a oči so se mu bliskale zahrbtno kot mački. — Visokost, če je vprašanje iskreno stavljeno, imam čast, vam odgovoriti. — Govorite. — Ko sem se zavezal, da vam delam toliko kristalopirja, kakor hočete, nisem vedel, kaj nameravate z njim. — In sedaj? — Sedaj ko sem zvedel... — Od dekleta, ki smo ga ugrabili v jamstvo? — Da... sem sklenil, da ne bom več pospeševal vaših zločinov in če bi me stalo življenje. ne bom več delal te snovi. — To si boste pa premislili. Lahko vas dam mučiti in kot veste so azijske muke mnogo bolj strahovite in učinkovite kot katerekoli druge. Escander je zapazil, kako se je Jacaues Lambert stresel od groze. — Čujte, gospod Lambert, pokazali boste svojo dobro voljo. Računam na to. Oni dan pa, ko se ločiva, vam naštejem vsoto šestili milijonov. Ravana jc dal z roko znamenje in Lambert je opotekaje odšel. Ko se je Ravana vrnil, je dejal Tocra s satanskim nasmehom: — Ta možak ni trdnega zdravja. Ne H dal počenega novca zanj. Pri teh besedah se je Escander za zagrinjalom spraševal, ali ne bi bilo najbolje, skočiti iz skrivališča), s samokresom v roki prisiliti Tocro, da mu sledi in ga s pomočjo Vcrdeauja odvesti v Pariz. To bi bilo res imenitno! Toda Tocra sc je bil med tam že dvignil. odšla sta skozi vrata. Prišel je služabnik in ugasnil električno luč ter tudi odšel iz sobe, katerih vrata jc zaprl. Escander je ostal v temi sam. Globoko je vzdihnil. Dalje nrUiodnjič. Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«. Urednik: Ivan Podržaj. Odg. urednik: Ivo Kisovec. Tiska »Zvezna tiskarna«. u i i SPLOŠNA KNJIŽNICA j Broš. Vcj. i St. 1. 1. Albreht Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str . Din IZ-— Din 17-— , 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . . » 16'— . 22'— * 3. I. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., 105 str. „ 12-— . 17 — „ 4 Cvetko Golar. Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str. „ 20— . 26 — » 5. Fran Milčinski: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str............... » 8 — „ 13 — » 6. L. Novšk: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 45 str........................ . 6 — , 11 — . 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str...................... . .......... . 12 — . 17 — . 8. E. Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslov. F. V, 536 str. „ 22 — „ 28”— . 9. Dr. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije, 347 str. „ 24 — „ 30 — .10. I. Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikatura, 55 str. . 6’— . 11 — .11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah, 84 str.................. ........ „ 12 — „ 17'— • 12 Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 91 str.................................... „ 12-— » 17-— .13. V M. Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str .......................................10’— . 15'— • 14 Dr Karl EngliS: Denar, narodno-gospodarski spis, po- slovenil dr. Albin Ogris, 236 str............... ... . 26-— „ 32 — , 15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, roman, prevel P V. B., 239 str. . . .................... . 15 — . 21 — . 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str.......... . „ 15 — .20 — ,17. Prosper Mćrimće: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str. ......................... ... „ 9'— „ 14 — . 18. Jarosl. Vrhlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr Bradač, 47 str. , 6 — , II-— . 19. Gerhart Hauptmann : Potopljeni zvon, dramatska bajk. v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str........ , 16-— . 22-— . 20. Jul Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str . „ 14-— . 20" — . 21. Frid. Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73str. . 8’— , 13-— . 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil Fr. Pogačnik . .... ................. 14 — . 20 — .23 Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C. Golar, 60 str. . 9.— „ 14 — . 24. E L. Bullver: Poslednji dnevi Pompejev, I. del (v tisku)........................................... „25. E. L. Bullver: Poslednji dnevi Pompejev, II del (v tisku) , .... „26 L. Andrejev: Črne maske, drama, poslov. Jos. Vidmar, 82 str broš.......................................... I2-— „ 17 — Znanstvena zbirka (veliki 8° format): St. 1. Dr. L. Čermelj: Boškovičev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str. . 16 — „ 23 — Za vsak zvezek je računati po Din —'80 poštnine in odpravnine Naročila sprejema: Zvezna knjigama v Ljubljani, Marijin trg 8. i ! 000000000000000000 Nafcenejše nove in rabljene pisalna stroje v špedlaln! mehanični delavnici za popravo pisalnih računskih, razmnoževalnih In kopirnih strojev. Ludvik Baraga, LjuhBfa^a, Šelenburgova ulica 6.11. Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi. ©9 •• «(»•••• •(»•o** o*«««« : v Brzo - brzo na vlak v Celje v veletrgovino R. Stermeckj, kjer kupite letos sukrso za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manulaktumo robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. STERMiCICi, CILJE. Trgovci engros-cene. 'VB : •* s : i : j m 11 • i • i • i»»»• » i iii »i * • i.»iti t • Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. 5tnewer Recnrd Vrhunec finomehanike. Zastopstvo: Lud. Baraga Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6/1. MM • ČM • i’O i 1 .11 •