ВМ #jš НдшшдпкпБо(а Ver lag HDd SobrlCUeitun^: iClae«nfurt, aamarokAng 18, fostfaeb 13в > Beniga|inia (bn Toceue таЛШаг) monatUch Ш1 1.— £rei Haua (Wmaohile&Udi KM ОДО SueteUgebObi AMMBtrihn^g^ dK Zeitunc fSr^ den mmohMeMiden Ifomt verdtn mur wdutfUteb md nwr Ue 26. dee kufemden Momatm amgeoommeo Nr. 88. ДјШв^мЖ, ». Ofctofcet 1Ш. 4. Jalirgang РШигсг poziva na dan bitke pri Leipzigu Deutschen Volkssiurm Yes narod v obrambi in orožjih! Reidbsfiihrer Ц Himmler utemeljule FiihrerjeT odlok # ZgodoTmska ura Yolkssturma Deutđier Volkssturm le imel prvi apel Berlin, 20. oktobra. Reichsiiihrer je imel dne 18. oktobra v nekem mestu OstpreuBna prvi apel za Deutschen Volkssturm ^ (nemško nerodno črno vojsko). Pri tej manifestaciji je bil objavljen Fttlirerjev dekret, da se ustanovi Deutscher Volkssturm. Po objavljeni fUhrerjevi proklamaciji je imel Reichsiiihrer 44 pred postrojenimi stotnijami Volkssturma sledeči govor: Volkssturmminneri Danes, pred 131. leti, dne 18. oktobra 1813. leta zvečer, se je po krvavih in izredno pre-menljivih bojih zmagovito končala bitka narodov pri Leipzigu. S tem uspehom so bila nemška tla popolnoma očiščena od sile Napoleonove voiske, ki se je zdela nepremagljiva. Po vojaških pojmih vojska, ki so jo pogumno začeli bojevniki za svobodo pri vseh nemških plemenih in revolucionarji, smeli častniki in generali pruske armade, kakor Biacher, Scharnhorst, Gneisenau, Clause-witz spomladi 1813. leta, ni imela upa v uspeh Mnogo nemških dežel je bilo zvezanih s Korzičanom, pruske trdnjave so bile zasedene po francoskih garnizijah. Pruska vojska Je bila mala, neznatna, otrnjena armada. Napad na Napoleona je bil, čeprav je 1812. leta •utrpel v Rusiji težek poraz, po razumnem preračunanju nemogoč, za dozdevno preudarne politike in vojake neodgovoren. Bojevniki za svobodo, ki so uveljavili svojo voljo proti oklevajočim, preračunajočim, modrim in prepametnim in izkljubovali od obotavljajočega se kralja dne 21. aprila 1813. ustanovitev Landsturma (črne vojske), so bili v svojem vernem srcu storili in udejstvill sklep, ki se je pred zgodovino izkazal kot pravilen. Iz kmetov in .meščanov, ki še niso bili služili vojake, se je ustanovila pruska črna vojs'ka. Brezpogojna je volja, da se ustanovi organizacija, nepreglednih ovir ni. V uredbi o črni vojski pravi § 43: »Orožja so vse vrste pušk . z bajonetom in brez njega, kopja, cepini, razsohe, tolkala, sablje, ravne kose, železne verige.« Iz kopic so nastali bataljoni, iz za silo oboroženih najfanatičnejšl borci za svobodo. Z besedami »očetnjava, očetnjaval« so domobranci in črnovojniki v vseh provincah napadli veliko bolj opremljenega, moderno izobraženega In v vojni lireskušenega sovražnika in po več mesecev trajajočih bojih z mnogimi reakcijami pre-' gnali francoskega nasprotnika iz pruskega državnega ozemlja. Z uspehom nagrajena je bila potem končno bitka pri Leipzigu, ki so Jo zmagovito dobojevali v prvi vrsti pruski In avstrijski vojaki. Dane* torej, dne 18. oktobra 19%4. leta, nm •pominski dan bilke narodov pri Leipzigu, je naS rilhrer in vrhovni vojskovodja Adolf Hitler pozval k obrambi domovinske zemlje vse ie doma nahajajoče se nemike može med šestnajstim in šestdesetim letom, da se bojujejo kot Deutscher Volkssturm (nemška narodna črna vojska). Gotovo se bodo našli v Nemčiji ljudje, ki bodo plašno vprašali, če Je to po>trebno. Z vojaškim mirom, kakršen Je lasten našemu zvestemu in hrabremu nemškemu narodu, hočemo mi možje in žene, ki smo v petih letih vojne na fronti in domovini pogumno In neupogljivo vzdržali tudi pred najhujšimi napadi na kopnem, na morju in iz zraka, dobiti pregled. FHhrer ]e hotel mir Leta 193'- le bil položaj »totlsočev Nemcev v Poljski republiki vedno slabši. Najbolj krvava preganjanja so bila ravno tako na dnevnem redu, kakor preganjanje s hiše Ig s kmetije. Fvihrer je stavil Poljski republiki v Več notah, nazadnje v svojem predlogu x dne 30. avgusta 1939. ravno tako upravičene kakor zmerne zahteve. Zgodovinskega po-"»ena bo nekoč, da angleški veleposlanik teas predloga, s katerim bi bil l^ko prepreden izbruh vojne, nI poslal V velikih obrisih Je Slo takrat za sledeče točka. i. Pra-•taro nemško mesto Danzig naj se vrne nem-Jkemu Relchu, 8. Na ozemlju tako zvan^a *orldor)a naj se vrM pred mednarodno ko Jttisijo po posarskem statutu glatovanja, ki naj prlnevlo obje'ktlvno in pravično odločitev. 3. Nemškim rojakom na Poljskem naj dajo ravno tako pravične manjšinske pravice, kakor je bila Nemčija vedno prlprav-Ј1ада enake pravice dati Poljakom v nem-■Keim Relchu, s katerimi so *e vedno dobro 'avnall. V kritima vojnem pohod« oeemmajetlh dni je bii rešen tudi poljski vojaški prešlem. Fiihrer j# ponudil nasprotnikoma Angliji in Franciji rc^o sprave. Spomladi 1940. leta je nemška oborožena sila za nekaj ur prehitela Anglijo, ko je ta kršeč nevtralnost hotela'zasesti Norveško in Dansko. S tem Je bila našemu narodu zavarovana severna meja. V zgodnjem poletju 1940. leta so bile premagane zapadne armade naših nasprotnikov, belgijska, nizozemska, francoska in angleška odnosno pregnane s kopnega. Kljub temu je Ftthrer takrat zopet ponudil mir. Zopet so ga zavrnili. Daleč proč od mej domovine je Fuhrerjeva daljnovidnost in pred vidnost odrinila sovražnika. Med tem se Je Rusija s svojimi milijon skimi armadami in s svoijimi desettisoči oklopnjakov pripravila nared, da sune v Evropo, in se zvezala z židovskimi vojnimi hujskači v Angliji in Ameriki. Boljševizem, ki so ga znašli in vodili Zidje, smo mi skozi Poleti 1943. leta začenja Badoglio svoje najpodlejše izdajstvo, ki je porušilo Musso-linijevo delo, ki Italiji ni prineslo obljubljenega miru, ampak neizrečene žrtve, opustošenje dežele, izkoriščanje naroda po zavezniški armadi in njegovo izstradanje, hrabrim nemškim vojakom pa odgovornost za fronto Evrope. Ta je pač najzgubonosnejša za An-glo-Amerikance. Na Vzhodu se je posrečilo boljševiškemu nasprotniku, v mesece in leta trajajočih bojih, ki so ga stali hekatombe človeških življenj in ki mu vedno občutneje razjedajo njegovo življenjsko osnoviRO, poriniti naše v prvih fazah vojne daleč naprej pomaknjene linije nazaj, tako da so se tukaj v Vzhodni Prusiji dotaknili mej naše domovine. In kljub temu: našim covražnl* kom {e postala v o | m a neznosno težka. Dolgo jim ne sme več trajali. Hočejo in morajo izsiliti vdor v Nemčijo, kajti Fuhrctjcv odlok Usianofi se Denisiher Volksstnrm Berlin, 20. oktobra. FfihrerjoT odlok, da •• ustanovi Deutscher Volkssturm (nemška narodna črna vojska) ima sledeče besedilo: Po petletnem najtršem boju stoji sovražnik zaradi izdajstva skoraj vseh naših evropskih zaveznikov na nekaterih fa-ontah v bliiini nemških mej ali ob njih. Napenja vse sile, da bi razbil našo državo, uničil nemški narod in njegov socialni red; njegov zadnji cilj je iztrebljenje nemškega človeka. Kakor jeseni 1939. leta stojimo sedaj zopet popolnoma sami nasproti fronti naših sovražnikov. V nekaj letih nam je bilo takrat uspelo, da smo s prvim velikim naporom naše nemške narodne moči rešili najvažnejše vojaške probleme in za veliko let zagotovili obstoj Reicha in s tem Evrope. Vtem ko sovražnik misli, da bo zdaj lahko zamahnil k zadnjemu udarcu, smo mi odločni, da izvrši- mo drugi veliki napor našega naroda. Mora nam uspeti In bo nam uspelo, da, kakor smo v letih 1939. do 1941., izključno gradeč na našo lastno moč, zlomimo ne samo uničevalnost sovražnikov, ampak jih zopet vržemo nazaj in jih tako dolgo zadržimo proč od Reicha, dokler ne bo zajamčen mir, ki zasi-gura bodočnost Nemčije, njenih zaveznikov in s tem Evrope. Znani nam totalni uničevalnosti naših ži-dovsko-mednarodnih sovražnikov postavimo mi totalno službo vseh nemških ljudi nasproti. Da ojačimo aktivne moči naše oborožene sile in da zlasti vodimo neizprosen boj povsod tam, kjer hoče sovražnik stopiti na nemška tla, vpokličemo torej vse za orožje sposobne nemške može na bojno službo. Ukazujem : 1. V Gauih Velikonemškega Reicha se mora iz vseh za orožje sposobnih mož v starosti od 16. do 60. leta ustanoviti Deutscher Volkssturm (nemška narodna črna vojska). Ta bo branila domačo zemljo x vsemi orožji In sredstvi, v kolikor so za to pripravna. 2. Ustanovitev in vodstvo nemške narodne črne vojske prevzamejo v vseh Gauih Gauleiterji. Pri tem se poslužujejo zlasti najsposobnejših organizacij in vodij pre-skušenih naprav stranke, SA, ff, NSKK in Hitler-Jugend. 3. Za Inspekteurja (nadzornika) za vcžbanje Volkssturma v streljanju postavljam Stabschefa der SA Schepmanna, za Inspekteurja motorne tehnične izobrazbe narodne črne vojske pa Korpsfiihrerja NSKK Krausa. 4. Pripadniki narodne črne vojske so za časa svoje uporabe vojaki v smislu brambnega zakona. 5. Nedotaknjena ostane za pripadnike Volkssturma njihova pripadnost k izvenpo-kHcnim organizacijam. Služba pri nemški narodni črni vojski pa ima prednost pred vsako drugo službo v drugih organizacijah. « 6. Reichsfuhrer ff je kot poveljnik dopolnilne vojske odgovoren za vojaško organizacijo, Izobrazbo, oborožitev In opremo nemške narodne črne vojske. 7. Uporaba nemške narodne črne vojske v boju se vrši po mojih navodilih preko Reichsfuhrerja ff kot BDE. 8. Vojaške izvršilne določbe izda kot BDE Reichsfiihrer ff Himmler in politične in organizatorične po mojem nalogu Reichsleiter Bohrmann. 9. Nacionalnosocialistična stranka izpolnjuje pred nemškim narodom svojo najvišjo častno dolžnost s tem, da uporabi v prvi vrsti svoje organizacije kot glavne nosilce tega boja. Adolf Hitler. več let poznali po našem notranjem nemškem boju proti rdeči fronti in KPD. Vedeli smo, kaj je nameravala rdeča armada pr! vkorakanju v Evropo. Kakšno neizmerno zlo pomeni za narod boljševiSko gospostvo, za to smo naSH pozneje potrdila v Rusiji in sicer strašnejša, kot smo domnevali, Da ob varuje naš narod pred usodo ruskega, je Fahrer prehitel boljševiški napad. Junija m« seca 1941. leta je dal ukaz za obrambno voj no zoper Nemčiji In vsemu svetu najnevar nejSega sovražnika. V mogočnih operacijah !• bila tudi tukaj fronta pomaknjena daleč izven mej domovine. Dnevom uspeha In sreče so sledili dnevi nesreče. Usoda je sklenila, da nas preskusi Škodam polarne zime 1941. leta so sledili, povzročeni po slabosti, verolomnosii in is-dajstvu, zlomi pri naših zaveznikih, ki so potem povzročili tragedijo pri SUliagrtd«. njihove moči so čezmerno napete. Bridka je stiska lakote v ruskih deželah, vasi in mesta so brez ljudi in izkrvavele. Morali so uporabiti vsa sredstva židovsko boljSevlške rabulistike in terorja, da so pognali na bojišče množice od dečka do starčka. Izdana so bila nacionalna, demokratska, cel6 verska gesla, pri čemer so pa hkrati po NKWD brez usmiljenja izpraznili in pregnali s hiš in kmetije ukrajinsko in belorusko prebival-sive, M se je bilo pod nemško, baje tako hudo zasedbo navadilo na posest zemlje in lastnino. Odgovor na to so dnevno množeči se občutni izpadi desetlisočev članov rdeče armade in boj nacionalnih narodov Rusije. Vsako sredstvo pride Zidu prav. Izmed nemških vojakov, ki so bili obkoljeni pri Staliagradu, ali ujeti med bojnimi dejanji, da brez usmiljenja portrelltl ranjene, — ker so mu brez vrednosti —, z drugimi p* začno ravnati, kakor je to pri boljševikih običajno — z bičem in sladkornim kruhom. Bič v obliki taborišč ob Ledenem morju ali zatilčnega strela takrat, če se kdo ne da zlorabiti proti svojemu narodu; sladkorni kruh v podobi puhlih političnih obljub in otipljivega žganja, vina, cigaret in dobre jedače, če se da, kakor nečastni komite izdajalca Seydlitza, zlorabljati za propagando proti svoji očet-njavi skupno z Zidom Woliom ter drugimi komunističnimi emigranti Nemčije, da zapeljujejo uboge, ujete nemške vojake. Pograbijo vsako možnost, da bi vendar le še priborili morda zmago nad nami. Vedno težavnejša postaja vojna tudi našemu zapadnemu nasprotniltn Posrečilo se mu je sicer avgusta meseca, da si je s pomočjo svojega zračnega orožja pod najtežjimi žrtvami odkupil predor skozi našo fronto v Normandiji. Proti njegovemu pričakovanju pa je bila zapadna fronta na novo ustanovljena, utrjena in pripravljena za močno obrambo v teku zadnjih šestih tednov v dolžini 900 km. Kljub neprestanim največjim naporom se jim je le na nekaterih mestih posrečilo, suniti naprej do stare nemške državne meje iz leta 1939. in zasesti male dele naše domače zemlje. Vsa besna in obupana poskuša sedaj koalicija naših nasprotnikov vse, kar si more človek izmisliti. Brez presledka naganja Stalin svoje boljševiške bojne žrtve v ofenzivah kakšnega Brusilova. Moskva sama izvršuje usodo izdajalcev Istočasno je bil v Varšavi, glavnem mest« izdane Poljske, izdan plamteč poziv na upor« Mislili so, da Nemčija ni več dovolj močna, da bi mogla zlomiti nepokornost milijonskega mesta za hrbtom nemške fronte. V osem tednov trajajočih bojih, ki so stali poljski narod nad 200.000 mrtvih lA popolno uničenje njegovega glavnega mesta, jo bila vstaja zlomljena. Nemški človečnosti kakor tudi sicer kasni uvidevnosti po svojih zaveznikih sramotno ogoljufanega in zapuščenega poljskega generala Bora se je treba zahvaliti, da je zadnji četrt milijona poljskih mož, žena In otrok, ki so se nahajali v sred« nji kotlini, ušel gotovi smrti pri uličnih bojih, tega gorečega pekla Zldovstvo, prostozidarstvo in demokracija so z zvijačami, podkupovanjem, Izdajstvom in špekulacijo na kratkovidnost, malodušnost in meščansko strahopetnost povzročili, da so se dosedanji naši zavezniški narodi Romunov, Bolgarov in Fincev vdali in s tem storili nacionalni in ljudski samomor. Njih usodo izvršuje boljševizem brez milosti In grozno. Boj brez vojnih ciijev Medtem ko se amerikanski vojak od dneva do dneva vedno bolj sprašuje, zakaj so on prav za prav bojuje proti Nemčiji, slepijo na Angleškem v zvezi z vsemi vojaškimi in političnimi ofenzivami, ki so jih začeli iz vseh vetrov, utrujeni narod s časovno določenimi prerokovanji glede tako nujno pričakovanega konca vojne. Imenovali so 1. oktober, sredo oktobra In potem konec oktobra. Deprimirano poteče določeni čas in Tommy se mora bojevati dalje. Da bi morda le Izsilili, so vrgli enega izmed najboljših britanskih oddelkov, prvo divizijo padalcev, pri Arnhelmu za nemško fronto v najbolj resničnem pomenu besede v bitkd. Popolno uničenje po smrti, ranjenju ali ujetništvu je bil konec te same na sebi hrabre četo. Zai№ mivo ,ali za nas ne novo, je bilo samo to, da smo med temi bojujočiml se vojaki ugotovili samo britanske, ali nobenega židovskega Angleža, in sicer niti enega. Istočasno s temi napadi na Vzhodu in na Zapadu so vzdignili dne 20. julija prisego-lomni, nezvesti in strahopetni izdajalci ia defetisti, ki so bili v stikih z lopovom Seydlitzem, roko proti Ffihrerju. Čudežno jo usoda, kakor so milijoni nemških src prosili za Ftthrerja, ohranila svojemu narodu. Previdnost ga je varovala. Ogorčenje in boleot so bile v vrstah armade in častnUkega zbora radi sramote, ki jo je morala doživeti dne 20. julija Prastara je naša z slavo ovenčana vojaška tradicija. Veliki duhovi in plemenita srca kakor princ Evgen In Friedrioh Veliki in mnogo dragU), m »odno ШЈгшп %. — štev. SS. K A K A Tf A ir K B ir BOTB eotwta, SI. rnktmbra 1044. Tzori in vzgojitelji nesmrtnega BMsiktga Junaštva. Iz marsikatere temne ure In nezlomljivo od povratnih udarcev le vedno spet dviga ne novo. Kakor je že v davni preteklosti zastavila nemška pehota na neštetih bojiščih v obrambi in napadu za narod in domovino vse In se borila, tako stoji danes naša obo-rožena sila v trdovratnem obrambnem boju. Istočasno pa se neprestano opremijo divizij* ljudskih grenadlrjev in pehotnih bata-Ijonov, izvežbajo, vzgojijo in odpošljejo na fronto. Pri zračnem orožju se, čeprav je vezano v najtršem boju z nasprotnikom, ki je postal objesten, postavljajo vedno nova krdela. Skupina padalcev, ki se je v številnih bojih posebno izkazala, se bo z novo postavitvijo padalskih oddelkov iz zračnega orožja še nadalje poiačila. NaSa mornarica se bojuje nezlomljena po vseh težkočah s svojimi novovrstnimi sredstvi, ki so povezanost največje tehnične zmožnosti z brezpogojno hrabrostjo moža, ona ne popusti, oškoduje nasprotnika in vedno spet zgrabi. Naloge narodne črne vojske v tem razdobju obrambe Kakor takrat v osvobodilnih vojnah črna vojska, tako ima danes narodna črna vojska to nalogo. Vtem razdobju obrambne vojne so naše pridne žene in možje, ki so že pet let kljub terorju bombnikov dali enkratne uspeh# na kmetijah In v oboroževalnih obratih, skupno z mladino is Vzhoda in Zapade v markah Reieha po samopomoči napravili gost sistem postojank z lopato, rovnico in srpom. Preko tega uspeha pa Je v sedanjem stanju vojne potrebno, da pomaga narod oboroženi sili s ustanovitvijo narodne črne vojske. Povsod tam, kjer je stopil sovražnik na tla naše domovine, bodisi s sunkom naprej na zemlji, bodisi s pristajanjem li zraka, se mora fanatično zgrabiti, trdo držati in po možnosti ugonobiti. Naši nasprotniki morajo razumeti: vsak kilometer, ki napredujejo v naši državi. Jih bo stal potok* krvi. Vsaka hišna skupina, vsako mesto, vsaka vas, vsako dvorišče, vsak Jarek, vsak grm, vsak gosd bodo branili mož j*, dečki in starčki la, č* bo potrebno, žen* In dekleta. Nail prokletl sovražniki bodo morali ugotoviti in uvideti, da vdor v Nemčijo, eel6 če bi kj* uspel, stane napadalce žrtve, ki so enake narodnemu samomoru. Črna vojska bo prevzela nalogo, da pomaga v ogroženih krajih oboroženi sili, da J# le ta sposobna, da se lahko pripravi za lasten napad in se uredi. Zunanja in notranje se pripravimo za našo dolžnost. Tako kakor J* sapovedal FAhrer, s* bodo po Gaul*it*r]lh sklicali možj* la formirali v bataljone. V kratkem času bodo z energijo in improvizacijo povsod opremljeni s najpotrebnejšim In s neutrudljlvo pridnostjo izvežbani. O tem, da moramo biti preko t* zunanje organizacije in vojaškega znanja notranje oboroženi in pripravljeni, si moramo biti na jasnem. Kakor pred petimi človeškimi rodovi nail predniki v pruski črni vojski, v zborih prostovoljcev v vseh pruskih Gaulh, v četah tirolskih strelcev, tako si hočemo prisvojiti čednosti, ki v*dno valjavn*, *dino lagoto-vijo zmago. Vtrlas and Dwk. NS-Gauverlae und Druckar«! Kamten. GmbH.. Klaienfurt, — Verla««lpiter: Dr. Bmil Heit.ian hel d*r WehrmarhO. — IIatjD*iiohriftI»lter Frltrtrich Horstmann, Лопип it Ane«ie€nli«t» Nr 1 »Ultle, Prisegamo, da bomo ivesll kakor maši oielje! ( zrcalo časa ) 1. Prlttgamo, da bomo zvtiU kakor naši očetje FOhrerju, ki nam ga j« potlal Bog, zvesti Reichu, ki ]• zedlnll via nemška ple« men» Ž# veg itoletlj in Jt kakor nekda) sil« reda na evropskem kontinentu in bo to ostal, zvesti narodu In s tem lamim lebl, ker ho> čemo braniti in ohraniti to, kar je najdragocenejše, nemškega germanskega naroda večno življenje, njegove žene, njegove otroke in • tem njegovo kri, ki ]e toliko .storila in ustvarila za človeštvo. 2. Obljubljamo, da se bomo pokorili vsem poveljem, ki nam jih bo dal FUhrer in naši predpostavljeni. Zvestoba, poslušnost in hrabrost ustanavljajo dela in države: Ce so ljudje navdani od teh lastnosti ,postane po njih tudi najmanjša skupina nepremagljiva. 3. Vemo, da je najsilnejša moč naroda vera njegovih src. stanovitnost naših mož in žen, hrabrost njegove mladine in zaupanje v lastno moč. Vemo, da Je ustvaril nemški duh čuda moderne tehnike, katerih »V 1« že mesece ne-znosljlvo udarja v življenjsko središče našega nasprotnika. Vemo, da bodo prav tako točno, kakor je prišlo v uporabo prvo tako orožje, uporabljena druga In sledeča v pravem času in uri proti našim sovražnikom. Prav tako pa vemo, da nam bodo ta orožja samo takrat prinesla uspeh, če se bo v sodelovanju z njimi uporabilo najmočnejše čudežno orožje nemškega Relcha; črna vojska njegovega naroda, polna hrabrosti In fanatizma. Izjavljamo, da se niti za trenutek ne bomo predali kakršnim koli goljufivim in napačnim upom. Slišali smo iz njihovih lastnih vrst, da se nam je nadejati od strani naših sovražnikov uničenja naše države, posekanja naših gozdov, razpustitve našega gospodarstva, uničenja naših mest, požiga naših vasi in iztrebljenja našega naroda. Kakor je židovska etapa amerlkanske armade požgala vasico Wallendorf, kakor židovski komisarji likvidirajo v Romuniji, Bolgariji in Finski narodne moči in delavce т desettisočlh, kakor živino pošiljajo v Sibirijo, prav tako bi s* zgodilo celokupnemu nemškemu narodu, če bi dobili aaii sovražniki premoč nad nami. Nikoli in nikjer ne smejo kapitulirati možje narodne črne vojske. Ce bi pa na kakšnem mestu odgovorni vodja v brezizglednem položaju nameraval opustiti boj, potem velja za narodno črno vojsko običaj, ki je tudi pri naši mornarici, da mora oddati poveljstvo tistemu svojih podložnih z vsemi pravicami — In če je to najmlajši, — ki ima voljo, da nadaljuje z bojem. Volkssturm — armada največjih Idealistov VI. VolkssturmmSnner OstprenBna, ste ustanovili prve bataljone. Tako, kakor stojite sedaj vi pred nami, bodo postrojene enote v nekaj dnevih in tednih po vsej Nemčiji. Oboroženi navzven in znotraj, navdani svete vere in prežeti fanatične volje, da ne bodo prizanašali ne lastni in ne tuji krvi, kadar to zahteva dobrobit naroda, bodo zagrabili bataljoni puike, strojnice, roine granat* in na« padalaa sredstva proti oklopnjakom in stali potem aared za vsako uporabo, ki jo saht** vata od njih Ffihrer in narod. Oni bodo armada največjih Idealistov Nemčije. Popolnoma mirno in z zaupanjem gledamo v bodočnost. PrHll bodo i* tedni in meseci trdih skušenj. Prestali jih bomo, kakor vs* obtežitve zadnjih let. Poznamo same seb* in zato vemo: Naša volja in naša moč ne botta dopustile, da bi odnehali od našega boja, dokler ne bodo naši nasprotniki v vojni, ki je zaradi nepremagljivosti nemškega naroda zanje postala brezsmiselna, ustavili streljanja. Gospod Bog j* ustvaril narod*, ni si jih Izmislila človeška volja. V ustvarjanju tisočletij je po njegovih visokih zakonih zrasel nemški narod z vsemi svojimi bogatimi darovi, s svojo lepo domovino in s svojimi težkimi življenjskimi prilikami. Brez omejitve se priznavamo k večnim zakonom in s tem k naši očetnjavl. V najgloblji vernosti smo prepričani o tem, da bo Vsemogočni na koncu vseh naporov, vseh žrtev, vsega gorja i.i boja podelil Fahrerju In njegovemu narodu trdo zasluženo zmago. Sovražni prodorni napadi na Nizozemskem razbili Silni boji V Srednji Italiji - Huda borba s prodirajočlm sovražnikom pri Debrecenn Obekoramando der Wehnnacht j* dne 19. oktobra objavilo; Na Nizoz*milcem lo nai« čet* vzhodno od Htimonda razbil* z najmočneišo uporabo topništva in bojnih letalcev izvajane nasprotnikove prodorne napade. Odstrelili imo deiet oklopnjakov. V vroči borbi za Aachen so nafti oklopnjaSki grenadirji preprečili so-vraine napade jugovzhodno od Wdreelena in iztrgali Severnoamerikancem celo vrito začasno zgubljenih bunkartklTi poToS^er? Ob robu mesta Aachena branijo srdito hišo za hišo proti od severa, vzhoda in juga na-padajočemu sovražniku. Brza nemika bojna letala in letala za nočno borbo so z opaženim dobrim učinkom napadla sovražna oskrbovalna oporišča na tem bojišču. V gozdu pri Ro*tg*nu š* trajajo pozicijski boji. Severovzhodno od Epinala se vrše že več dni silni boji v prostoru pri Bruyeresu. Nasprotni napadi naših čet jugovzhodno od Remlremonta so vrgli sovražnika Iz njegovih položajev. Naše topništvo je z obstreljeva« njem zažgalo neko sovražno skladišče gonilne snovi. Vznemirjevalno obstreljevanje Londona z »V 1« se nadaljuje. Silovitost napadov V. amerlkanske armade v Srednji Italiji je med dnevom narasla. Od- ločni lastni nasprotni napadi so vrgli sovražnika iz manjših vdornih mest in zopet osvojili nek važni vrh. Sel* v večernih urah je sovražnik z visokimi zgubaml dosegel majhne vdore ob cesti proti Bologni. Močni britanski pritisk v prostoru pri Ceseni še traja. Pri čiščenju v ozadju italljansk* vojsk* so bil* znova razbit* številne skupin* tolp. Z njihovimi taborišči j* prii*l bogat plen v naš* V GrClfl smo med nallml odmikanji izpraznili mesto Thebe. V Srbiji se vrše boji zlasti v prostorih vzhodno od Kraljeva in Kragujevca ter jugovzhodno od Beograda. Okrog Debrecena stoje naše čete v hudem boju s proti severu prodirajočlm sovražnikom. Odredi nemških bojnih letal so uničili nad 100 sovjetskih vozil in številne topove. Na fronti ob Gozdnih Karpatih j* prišlo do krajevnih bojev zapadno od prelaza Verecke in onega v dolino Cziroka. Zahodno od prelaza pri Dukll smo zavrnili močnejše sovražne napade. Bitka ob vzhodnopruski meji med Sudauen in Schlrwindtom še traja z naraščajočo silovitostjo. Zgubil) smo Eydtkau, toda naše hrabro bojujoče čete so preprečil* prodor, za katerim so stremeli Sovjetl. V trodnevni bitki smo doslej uničili 350 sovražnih oklop- Fillrrcr je afganistanskemu kralju o priliki njegovega rojstnega dne brzojavno sporočil prav prisrčne čestitke. Kakor se zve iz Cernovic, so v Zapadni Ukrajini boljševiki zaprli nad polovico ljudskih šol. Uteo osebje teh šol so transporti-rail T Sovjetsko zvezo, kjer jih bodo uporabili za dela pri obnovi premogovnikov т kotlu Donca. Kakor Javlfafo Is Mexico City)*, Je zapustil bivši romunski kralj Karol mesto ter se podal v Avenio Rio Blanco, kjer ima 10 bivših romunskih ministrov svoje palače. Prtljaga bivšega kralja Karola je obstojala iz dveh zlatih kron, več milijonov dolarjev in 6 psov. Namestnik konservatorija francoske narodne knjižnice Mornand je sedaj izjavil, da se mu za štiriletne zasedbe francoskega glavnega mesta po nemških četah ni zgubila nobena knjiga. S to javno ugotovitvijo je sedaj sovražna propaganda postavljena na laž. Ona je namreč trdila, da je francoska narodna knjižnica imela pač veliko privlačnost za nemško oboroženo silo, da Je bilo veliko uniformiranih obiskovalcev, ki so se zlasti zanimali za številne tehnične knjige v knjižnici. Baltske države so sedaj Sovjetl tudi obdali • strogo zaporo, da bodo v njih nemoteno lahko izvršili boljševlško politiko. Kakor javlja »Stockholms Tidningen«, je zaprt promet t begunci. Brez posebnega dovoljenja ni mogoče zapustiti baltskih držav. Sovjetske ladje In letala vrše strogo kontrolo. Giljotina in boljševiška poveljstva delajo v naraščajoči meri v Franciji, piše londonsld dopisnik »Stockholms Tidnlngena«. Ze en t*, den po prevratu j* vojno sodišče v Montel. Ueru izreklo dnevno 15 smrtnih obsodb. V Marseillu so prvi mesec vsak dan 20 ljudi obsodili na smrt. njakov. Tudi jugovzhodno od Libaua ter med Doblenom in zalivom pri Rigi so boljševiki nadaljevali s svojimi močnimi napadi. OdlMll smo jih in odstrelili pri tem 38 oklopnjakov. Na Srednjem Finskem potekajo naša odmikanja proti severu in severuzapadu, kakor Je bilo predvideno. Ko so se bili izjalovili boljševlški napadi na morski ožini Ledenega morja in severno od nje, je sovražnik dane# zjutraj znova prešel v napad. Boji so v pol« nem t*ku. Pri terorističnem napadu angloamerišklb bombnikov na Bonn je bilo obmestje težko zadeto. Med drugim so postale žrtev bomb univerza, mnogo kulturnih mest in 16 bolnišnic. Cilj nadaljnjih zastrahovalnlh napadov sta bila Kassel In Kčln. Posamezna britanska letala so v pretekli noči odvrgla bombe na Hannover in Mannheim. Najvlšla odlikovanje za 100. zmago nočnih lovcev rtthrcrlirapt^nartier,- 20. oktoM-a. Fmim-)e poveljniku nekega odreda letalskih nočnih lovcev Hauptmannu Heinzu Wolfgangu Schnauierju po njegovi 100. nočni lovski zmagi podelil kot 21. vojaku nemške oborožene lile najviiie odlikovanje za hrabroit Eichenlaub mit Schwertern und Brillantea zum Ritterkreuz d»i Eisernen Kreuzei (hra< stov lilt z meči In briljanti k viteškemu križ« zu železnega križa). Kardinal o zmedi v Franciji ■•m, 20. oktobra. Kakor poroča ivicarika brzojavna agencija, je lyonski nad&kof kar. dlnal Cerller v nekem pastirikem listu pod. črtal veliko itlsko francotkega prebivalitva. Veielje nad »oivoboditvijo« zaeenčljo trajna zlorabe. Kršitve zakona in preitopki proti pravici 10 na dnevnem redu. Dekle s bISe na barju Pfipovtft. Spisale Stima Lagtiiof Nikoli si tudi ne bi mislila, da bi on mogel itoriti tako itralen greh. Zdaj le sodnik še enkrat narekoval prisego. V nekaj trenutkih bo dejanje dovršeno. Tisto dejanje, ki se ne more več obrniti, ki se ne more nikoli poprdviti, nikoli izbrisati. Ravno ko toženec začne govoriti prisego za sodnikom, plane ona naprej, lune tožen-čevo iztegnjeno roko vstran, ugasne aveče in pograhl razpelo. Grozen itrah jo )# končno opogumil. On ne sme prodati svoje duše. Ne sme je. Sodni služIte!) takoj prihitl, da bi )o pozval k redu in )1 odvzel razpelo. Ona le strašno boji vie-ga, kar )• т zvezi ■ lodiščem, in )e prepričana, da )o bo to, kar le seda) storila, »pravilo v јебо. Toda razpela ne da od sebe. Na| stane, kar hoče, prisege ne bo položil. Tudi ta. ki hode priseči, priteče, da bi prl)«l la raipelo in ga postavil naza) na mlioi tod« ona se tudi nfemu upira. »Ne imei prliečtl« laklič«. »N« imel, pa ne wm«šl< Kar se aeda) zgodi, vzbudi aeveda največje začudenje. Navzoči se prerivajo do sod nikove mize, prlsednlkl vstanejo, zapienikar ■koči kvišku, držeč v roki tlntnlk, da ga me bi prevrnili. Tu takliče sodnik 1 glasnim, leznim gle-somi »Miri« in vil ljudje obstanejo negibno »Kal ti pride na umi Kako al morel dati opravka i razpelom*« vpraša sodnik tožite-Ijlco Л trdim In strogim glasom. Ko je ■ tem obupnim dejanlem premagala strah, jo le minil« njena tesnoba, tako d« lahko odgovoril »On ne sme prlieClU »Miruj In dal razpelo mazali« takličf sodnik. Toda ena ue uboqa, ampak eo oklene ГИ-pela B obema rokama^ »Ne sme prieečil« zakiiče z nebrzdano leze. »Mar ti le toliko do tega, da dobiš prav-dot« vpraša sodnik z vedno ostrejšim glasom. »Hočem tožbo umaknitil« zavpije ona na glas In rezko. »Nočem ga prisiliti k prisegli« »Kal vpije* tukaj?« vpraša sodnik. »Ali si zblaznela?« Ona silno zasope in se poskuša pomiriti Sama sliši, da vpije. Sodnik pač mora misliti, da le ponorela, ker ne more v mirnih besedah povedati tega, kar hoče. Se epkrat te bojuje samo s seboj, da bi dobila oblast nad svojim glasom, in tokrat se jI posreči. Reče počasi, resno, na glas, vtem ko sodniku n« ravnost gled* v obran »Hočem tožbo umakniti. On je oče otroka. Imam ga pa še rada. Nočem, da bi po krivem prisegel!« Ona stoji pokonci in odločna pred sodnikovo mizo In gleda naravnost v strogi obraz sodnika. On ledl tukaj, se naslanja z obema rokama na mizo, In dolgo, dolgo ne odmakne pogleda z nje. Vtem ko jo sodnik opazuje, le vrši velika sprememba v njem. Vii mlahavost in nevolja, ki se je odražal« z njegovih potez, zgine, In njegov veliki, robati obraz postane uradi gintenosti naravno«* lep. Lel no, si misli sodnik, lel no, takšno je mole ljudstvo. Nočem se pritoževati zarad' tega, ko je vendar pri eni izmed najnižjih najti toliko llubeznl In bogaboječnostl. Naenkrat pa začuti aodnlk, d« se mu oč* polnilo I loliarol, in tu se ikoral osramočen zdrzne In naglo pogleda okrog lebe Tu vi di, d« io #e plaarll, modni iluzitelll in cel« dolga vrsta prliednlkov sklonili naprej d« b| videli dekle, ki ito|t pred sodnikovo miic In stisk« razpelo k prsim, In vidi na njihovi'' obrazih lij, kakor da bi bili videli nekaj v resntol lepega, kar jih le razvMelilo do glo blne sroa. Nato gleda sodnik tudi preko zbranega ljudstva med poslušslee. In zdi se mu, k«kor da atdllo val U Hud)« nomo la bres sape tu< kal, kot da bi bili ravnokar sliSali to, po m#r IO nalbolt hrepeneli. Ciito nazadnle pogleda lodnik toženca. Sedal |e on tiiti, ki itojl tukaj ■ poveieao glavo in gleda k tlom. Sodnik le zopet obme k revnemu dekletu. »Na| bo tako, kakor ti hoče*«, reče, iTožba |e umaknjena«, narekuje zapisnikarju. Toženec se zgane, kakor da bi hotel nekaj ugovarjati. »Kaj pa? Kaj pat« zavpije lodnik nad njim. »Ali se morda upiral temu?« Toženec poveii glavo le globlje in reče potem komaj iliino: »Oh ne, menda je pač najbolje talco.« Sodnik Se en trenutek mirno ledL potem pa odrine težki stol nazal, vitane In gre okrog mize k tožiteljici. »Hvala ti«, reče in ji da roke. Ona le ledal razpelo odlolUa ^ kal in le joče ter li ©tira aelie ■ itienlenim robcem, »Hvala ti«, reče lodnik le enkrat in prlmt njeno roko tako lahko in previdno, kakor d« bi bila neka) prav iinega in dragocenega. * Nihče ne ime miillti, da |a dekle, ki )• prebila tako težko uro pred lodno mizo, lama menila, da je itorila kaj slave vrednega, Na sprotno, mislil« I«, da je oiramočena pred vso občino. Nt doumel« časti, ki je obstajal« v tem, da |e bil sodnik pristopil k njet in ji podal roko. Mislila je. da pomeni to ««• mo, da |e razprava končana, in da on« l«hko zopet gre po ivojlh opravkih. Tudi ni videl« prijaznih pogledov ljudi, od k«terih «0 ji mnogi hoteli itlinltl roko. Spi« zil« le I# lemo od tod in hotel« proč Toda spodaj ob vratih |e bila gneč«, Sodne r«z prave 10 bile konč«ne In mnogi lo hoteli zo pet ven n« pUno, Stisnil« le je k itenl In bil« p«č s«dn|«, ki |e i«puitll« sodno dvor«no MliHl« je, da morejo vii drugi pred njo It* ven. Ko И tončto bUt ва piw##. I# #W prtd viaečimi itopnic«mi nepreženi voziček Janez« Erlandaona. Janez je ledel v njem, dr. žeč vajeti т rokah in videti je bilo, da na nekoga čaka. Ko je med viem J|ud«tyom, ki )e privrelo iz sodne dvorane, zaglMal njo, ji je zaklicali »Pojdi lem, Lenka I« Lahko le pe* l|el z menoj, imava lito pot.« Toda čeprav je allSala ivoj^e ime, — vendar ni mogla verjeti, da jo je klical. To pač ni bilo mogoče, da bi jo hotel Erlandionov Janez lam prevažati. Bil je najčednejll fant is vse fare, mlad in lep in iz dobre hile, in val ljudje 10 mu bili naklonjeni. NI hotela verjeti, da hoče on imeti opravka s njo. Potiinlla li je naglavno ruto globoko na celo in lla mimo njega, ne da bi pogledala kvišku ali odgovorila. ~"I"!', Lenka, da «e lahko peljel z menoj?« je vpralal Janez In v njegovem gla« XI Pr«v prijateljska milina. Toda nje| ni ilo v glavo, da ji hoče Janez dobro. Menile je, da jo hoče na ta ali oni način zasramo-vati, in je samo čakala na to, da bo ililala prI okoli itolečih izbruh hehetanja in imeht. Preitraleno in jezno ga je pogledala in #t»< kla od lodaega proitora, da bi bUa isvea «№ l«|«, če bi »e s«čelo imej«nje. Janes takrat le ni bil oženjem in je elano« val pri ivojih itarlih. Oče je bil mali kmet. NI Imel velike kmetije in nI bil premožen, toda živel je lahko brez ekrbi. Sin le je bil peljal k lodllču, da bi prlneiel očetu neke liitinei toda ker je pri tej ivoji vožnji imel le drug namen, li je to vse lepo uredil. Vzel je novi voziček, čegar lak le nI imel noben* praikoičohal je bil konja tako, da •* je ive-tll ko ivila In tudi komate je fino oenažIL Poleg lebe je položil na eedež čedno, rdeč* odejo. In lamemu lebl je bil oinažll ivo| kratki lovski jopič, m«ll klobučevineitl klobuk In visoke Ikornje, v k«tere lo segale hl«če. N1 bilo to ilcer nobeno pr«znlčno obUČIlo, tod« vedel j*, d« je bU v njem vi« deti molki la čeden. i (Mt* t J Soboto, 21. oktobra 1944. KARAWAKRKN В O T ki Straa 8. — iter. 8S« Globoko segajoče spremembe ▼ ogrskem državnem TodstTU Nacionalne sile na Ogrskem so se zdrnille Državni upravitelj pl. Hortby odlaga svojo službo - Vodja poKreta strellčnega križa Szalasl poverjen s sestavo vlade jočih bojev prišel. Pri prvem boju vzhodno od Taivana je uspelo zadati sovražniku uničujoče udarce. To dejstvo je navdalo narod s hvaležnim veseljem. V ponedeljek so odšli ministrski predsednik Koiso kakor tudi vojni minister in mornariški minister do skrinje Malje-Jasukumi, da bi izrazili svojo hvaležnost za zmnago v vodah pri otoku Tvainu. Budimpešta, 20. oktobra. V nedeljo je bil v imenu državnega upravitelja pl. Horthyja po radiu objavljen progiai, Ici je vseboval lažnive trditve o nemško ogrskem zavezništvu in »obojevniitvu, deietistične pozive ograki armadi in prilizovanja sovražnikom Ogrske. Ozadje te zadeve še ni končnoveljavno pojasnjeno. Državni upravitelj pL Hortby je to objavo proglasil za nično. Nadalje je razrešil dosedanjo vlado Lakatosa službe in poveril sestavo nove vlade vodji pokreta strellčnega križa Szalasiju. Tudi ml mogel odoleti resnemu dejstvu, da je s tem dogodkom latentna kriza v dosedanjem režimu stopila na dan in se je zato v Interesu razjasnitve položaja in združitve vseh nacionalnih sil za totalno vojno službo Ogrske v njenem boju za usodo odlpčH, položiti vodstvo države v mlajše in odločnejše roke. Naslednja poročila dado sliko o globoko segaj očih spremembah v ogrskem državnem vodstvu In o odločilni volji nove ogrske vlade, odpraviti polovičarstva preteklosti in vreči zda) т boj ob strani Nemčije celotne moralne, materialne in vojaške sile Ogrske. Nova ogrska vlada Nova ogrska vlada je bila sestavljena т ponedeljek Vladna lista je sledeča: Franz Szalasl, vodja pokreta strellčnega križa, ministrski predsednik in namestnik državnega upravitelja; Eugen SzOllOs (stre. lični križ), namestnik ministrskega predsednika; zunanji minister baron Daniel Keme> nay; minister za notranje posle Gabriel Va-juna; honvedski minister in hkrati ief generalnega štaba generalni polkovnik Beregfy; minister za pravosodje Ladislaus Zbudinsky; minister prosvete Ferenz Rajnis; finančni minister (kakor doslej) Remenyi-Schneller, minister za trgovino Szasz; minister za kmetijstvo grrof Fidel Palffy (vodja ogrske nacio-nalsociallstlčne stranke); minister za industrijo Emil Szakvary; minister za prehrano (kakor doslej) Bela Jurczek. Vrhu tega se nahajajo v kabinetu še trije ministri brez portfelja s posebnimi po vojni povzročenimi nalogi, in sicer Emil Kovarcz za totalno vojno službo; general Hellebronth za vojno industrijo in K&ssay za propagando. HorthyjeTr izjava gleda odstopa Državni upravitelj Nikolaus pl Horthy je oddal sledečo Izjavo predsednikoma obeh zbornic: S tem izjavljam, da sem sklenil v tej težki url ogrske zgodovine, predpostavljajoč uspešno vojskovanje in da ohranim notranjo edinost in strnjenost naroda, odstopiti od svoje službe državnega upravitelja in ■■ od- Nova Ogrska Narod proti kliki izdajalcev Usodno vprašanje v vsej svoji težini in da-lekosežnostl, ki ni ostalo prihranjeno nobenemu evropskemu narodu v tem velikem boju za svobodo in obstoj narodnostnega kroga našega kontinenta, in ki mu ne bo ostalo prihranjeno, je bilo v zadnjih 48 urah stavljeno tudi ogrskemu narodu. Ogrski narod je v trdi veri na usodno skupnost z nemškim na-.rodom, ki je postala že zgodovinska, odgovoril na to vprašanje, si še bol) čvrsto pritrdil čelado in vstopa pripravljen v odločilni boj. Mali sloj, ki je poznal samo voljo za obdržanje svoje lastne moči in ki je radi notranjega položaja med dozdevno nalogo, si jo je samovoljno lastil, in'resnično voljo naroda postal gnil in nasproti samemu ■•bi kakor tudi nasproti narodu strahopeten, J• ob njem zlomil. Nad budimpeitanskim graaoin se ie nadalje vije zeleno-belo-rdeča zastava » krono sv. Štefana. Radi njenega varstva Je ogriki narod sem in neposredno napravil obroč, i, katerega je hitro In uspešno Izključil malo kiapo stanovsko zapeljanih častihlepnežev. V trenutku, ko zahteva z neijpresno trdoto bo) evropskih narodov za svobodo popolno žrtvovanje vsakega naroda, sta ogrski narod in njegova oborožena sila razumela, za kaj gre. Ona sta bila in sta pripravljena, da žrtvujeta vse, toda za rešitev naroda, ne pa za rešitev preživelega režima in gnile klape V tem trenutku, na tem usodnem razpotju Je prišlo do neizbežne ločitve. Mala vladajoča klika je morala končnoveljavno sneti krinko Poziv na kapitulacijo, ki ga Je Izdala zlorabljajoč ime državnega šefa, ni nič drugega kakor zgodovinska listina za to, da je bil (a mali slo), potem ko le verjel, da nima več nobenega upanja v lahko zmago, pripravljen, da žrtvuje narod na drug način, da bi li ohranil svoje korito. Prišlo Je, kakor Je moralo priti. Niti ogrski narod, niti njegova oborožena sila nista niti sekunde oklevale, da ne bi seda) odločno zahtevala za sebe pravico ravnanja, ki so jim le dosl^ zahrbtno in trdovratne odrekali. Zato nI bil potreben noben nezakonit ukrep Malemu »loju je bila pravilno odvzeta pravica, ki il Jo je prisvajal, ki je pa praktično nikoli nI dobil od naroda. Njegov odstop je bil prav tako reven kakor njegov politični program in njegova nacionalna morala. Nasledstvo pa, ki ga zapušča, da spoznati narodu, pred kakšnim zločinom so ga v zad-ftjl minuti obvarovali. Nova ogrska vlada kot zastopnik prave ljudske volje ne dopu-*ča nobenega dvoma, da bo Ogrska sedaj •torlli vse, da bo kot narod sama proti sebi '»polnila najvišjo dolžnoit, da bi ti končno priborila pot do zdravega nacionalnega reda jn svobode. Najprvo na zunaj, kakor to та-*l#va čas, ali tudi na znotraj, kakor to zahte-kot osnovni pogoj proti zunanjemu sovražniku. Da je nemško-ogrska skupnost Ista in soboJevnIStvo Izšlo iz te krize pre' '•kle nedelje ne samo nedotaknjeno, temveč J* ojmčeno, je dejstvo, ki ga več kakor aokazovalno podčrta trdi skupni boj vojakov t povodrji boljševizma, Iz mo- пУ "nage pa bo nastala Utta nove grška, k: si ,e v tej url utrla pot. reči vsem s tem zvezanim pravicam. Poveril sem dr. Szalasiju sestavo nove vlade narodne edinosti. Budimpešta, 16. oktobra 1944. Nikolaus pL Horthy. Državni upravitelj Nikolaus pl. Horthy je Izdal honvedu proglas, v katerem Je pozval ogrsko armado, naj se z navdušenjem bojuje naprej, kakor to zahteva težki vojni položaj, da bo vredna slave hrabre honvedske ar. made. Novi ogrski regentski svet Budimpešta, 20. oktobra. Nek dekret novega ogrskega ministrskega predsednika Szalasija pravi: Državni upravitelj je odstopil od vodstva državnih pojilov In sprejel odstop ministrskega predsednika Lakatosa in njegove vlade. Spričo Izrednih okoliščin in ukrepov, ki so potrebni za ta položaj, sem se odločil, sestaviti nov regentski svet, obstoječ iz treh članov. Dokler ne bo sestavljen regentski svet, kakor tudi do predložitve zakonskega predloga o upravičenosti do vodstva državnih poslov po nalogu kraljevskega ogrskega ministrskega predsednika vodim začasno jaz državne posle, da ne bi z zakasnitvijo nastale težke škode In nemarnosti v naši očetnjavi in našemu narodu. Kot člani regentskega sveta so bili postavljeni: kraljevski ogrski minister brambe Ka-roly Berecky, kraljevski ogrski minister za uk in prosveto dr. Ferenc Rajnis in dr. Sen-dor Csla. Proklamaciga поте ogrske vlade Budimpešta, 20. oktobra. Minister za pro-sveto dr. Ferenz Rajnis je prebral prvo pro-Iclamacijo ogrske vlade ogrskemu narodu, v kateri je med drugim rečeno; »Izvajajoč svoje zakonske pravice in dolžnosti, poziva nova kraljevska ogrska vlada vsakega zvestega sina ogrskega naroda, da se pokori povelju boja In dela brezpogojno In požrtvovalno. V tej svečan! in težki url naše zgodovine se obračamo na ogrski narod in ga pozivamo v boj za obstanek. Sovražnik, ki je stopil na tla naše domovine, je pokazal svo^e karte. Danes že vemo, da bi opustitev boja in premirje naSe narodne moči pomenilo suženjsko življenje našega naroda. Ali zmagamo v tem boju s sveto vero In smrt prezirajočo odločno voljo, ali pa utonemo za vse večne čase v boljševišlci po-vodnji. Vsi narodi Evrope naj vedo, da branijo Ogri skupno kulturo in duševne vrednote svoje zgodovine proti barbarski nad-mcči. Prva naloga kraljevske ogrske vlade je, da vodi narod z vsemi silami v boj ob strani njegovega zaveznika. V bodoče bo vsa država delala za domobransko armado (honved). Domobranstvo (honved) od sedaj dalje ne bo več zapuščeno na frontah. Zanj delamo, za njega skrbimo. Mi zahtevamo od ogrskih domobrancev, da vsako ped zemlje trdovratno v ogorčenem boju In zanesljivo branijo, ker skrbimo za to, da jim pomagamo s svežimi močmi in novim vojnim materialom. Od vlade nemškega Reicha smo dobili zagotovilo pojačanja skupnega boja. Duha tovarištva, ki |e bil zapečaten s skupnim prelivanjem krvi, ne bo v bodoče Se enkrat moglo vznemirjati strahopetno in zahrbtno obnašanje. V bodočnosti bomo vsi potrdili misel ogrsko-nemške skupnosti Iste usode. Rane Nemčije so naše rane, njeni mrtvi so naši mrtvi, njen boj je naš boj in njena zmaga je naša zmaga. Z neomajno gotovostjo se bomo bojevali v odločilnem boju ob strani nemškega naroda z gotovim In zajamčenim prepričanjem, da se bojuje nemški vojak škupno z nami za neodvisno Ogrsko. Za z našo krvjo napoj enimi bojišči bomo zagotovili trdo varnost notranje fronte z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, in mi prisegamo na naše življenje, da nemiri in vstaje, ki zasledujejo tuje namene, v bodoče ne bodo več mogle zasaditi bodala v hrbet honvedske armade, ki izpolnjuje svojo dolžnost. Kraljevska ogrska vlada skrbi za mimo, konsekventno ali neizbežno odstranitev prejšnjega režima in za izvedbo nacionalne In socialistične pravičnosti. Deloven ogrski narod bo radi obrambe svojega svobodnega in neodvisnega življenja nastopil križev pot. Kraljevska ogrska vlada nt samo verni sluga, temveč ona stremi z organizacijo vseh rezervnih sli države, s svojim delom, da žrtve in trpljenje Ogrov ne bodo zaman, da bi v bodočnosti lahko živeli v miru in sreči. Ogromne zgnbe Amerikancev pri Taivann 25.000 mož, 1000 letal In nad 500.000 tqn ladijskega prostora zgubljenih Tokio, 20. oktobra. Bojni uspehi japonskih bojnih sil iixa 12. oktobra pri Taivanu in vzhodno od Filipinskih otokov so, kolikor se je doslej dognaio, številčno sledeči: uničenih je bilo II enot, namreč 11 nosilcev letal, dve bojni ladji, tri krliarkt, en ruiiiec in ena druga bojna ladja neznanega načina gradnje. Poškodovanih ali zažganih je bilo 2% ladij, namreč sedem nosilcev letal, dve bojni ladji, štiri križarke in 11 drugih vojnih ladij, katerih način gradnje nI bil Identlllciran. Istočasno s temi zgubami je lovraiiUk zgubil približno 25.000 moi posadke in 1000 letal Njegove zgube ladijskega prostora cenijo nad 500.000 ton. Novi japonikl nspahi pred Talvanom Kakor javila cesarski glavni stan v torek, io japonske zračne bojne sile v noči na 16. oktober napadle v vodovjih vzhodno od Taivana novo po sovražniku poslano brodov-j* in poškodovale enega nosilca letal in eno bojno ladjo. Bojna ladja je nepremično obtičala, vtem ko je na nosilcu letal nastala etraina eksplozija. "Haiseyc^o lad|*v|# praktično uničeno« »Halsey«Yo iad|*v|* j« bilo v vodah pri Taivanu (Formo,#) praktično uničeno«, |* 1ж)а vil poročevalec laponsk* mornarice, ko |e podal v ponedeljek IzSrpen opis dramatičnega bojnega dogodka, ki se je ie nekaj dni aem odigral zapadno od Tatvana. Tukaj do aeiena japonska zmaga ie prekaia uspehe pri Tachro in Malaya. Ze sedaj se lahko z gotovostjo ugotovi, da je pričakovati ie nadaljnjih sijajnih uspehov, ker boli ie trajajo. Nov ndarec pri Manili Neka aovraina ladijska enota, M je dne IS. oktobra poskniala napasti Manilo, je bila po naiih tam službujočih bojnih silah zapi* lena v boj. Japonsko zračno orožje je |.o dosedanjih podatkih doseglo Bledeče uspe hei In sovražni nosilec letal potopljen, trije drugI In ena bojna ladja ali krliarka poško dovani. Kazen lega je bilo sestreljenih 30 strojev. Na japonski strani se do sedaj tudi ni.vrnilo nekaj strojev. K napadu na Manilo poročajo dodatno da se je po japonskih tračnih bojnih silah v ne deljo težko poikodovana bojna ladja med tem potopila. »Frlloiaoit, п« katero amo Čakali« »Saloigra pri Formozl bo nedvomno napo tlla nasprotnika, da svoja mnenja o jakostt Japonske temeljito preskusri In svoja upanja na daljnjl razvoj vojne v Pacifiku znatno prlvije«, je Izjavil vladni poročevalec IpučI v ponedeljek v časopisih. »Nale bojne sile«, tako |e nadaljeval, »so v vodah vzhodno od Formoze Izvojevale vr-fto dojmljivih zmag In premaganega sovražnika pognale v beg. АИ kakor so do sedaj veliki dosedanji uspehi, resnični ep mora Bele biti napisan, ker so napovedani še nadaljnji uspehi. Ohrabren po zmagah, ki jih je pred kratkim dosegel sovražnik v srednjem Pacifiku, je imel oči vidno namen, da bi našo strategično trdnjavo s svojimi številčno nadmočnir.ii enotami premagal In si i tem pripravil pot za nadaljnje operacije. Uspeh teqa poskusa je katastrofa, glavne enote sovražne ladijske formacije počivajo sedaj na dnu morja aH so postreljene; ostanke, ki so se hoteli rešiti z begom, zasledujejo naše zračne in pomorske bojne sile in morajo pretrpeli ie nadaljnje hude udarce, tako da so sovražne vojne ladje, letala in moštvo praktično uničene. Nlmltzova slepa lahkomiselnost »Dva dejstva«, tako je nadaljeval poročevalec, »sta v zvezi s temi uspehi posebno vredna omembe. Prvič le bil način in čas sovražnega poskusa, da bi vdrl v naše črte in napadel Formozo, posebno lahkomiseln. Nasprotnik ni pokazal poguma aH podjetnega duha. ampak samo slepo lahkomiselnost; pretirano samozaupanje sovražnika in njegova hitrlca, da bi izzval odločitev, so nam dali priložnost, na katero smo čakali. Drugič Je vroč sprejem, ki smo ga pripravili Kovražniku, dokazal ogromno udarne silo, s katero razpolagamo in ki so jo na nasprotni strani močno podcenili. Vzrok za prenagljeni postopek sovražnika se gotovo med drugim mora Iskati tudi v političnih razmišljanjih 7 november, dan amerlkanskih predsedniških volitev se bliža. In Roosevelt je skušal, da bi si pridobil pozornost vzbujajočo zmago v Pacifiku. NI verjetno«, tako je zaključil poročevalec, »da W pokazal Walhlngton kakšne preveliko vnemo radi objave visokih stroškov in življenjskih zgub in materiala v bližnji bodočnosti.« »Hvaležna radost na Japonskem« Povodom uničujočega poraza sovražnikovega brodovja v vodah vrhodno od Taivana je ministrski predsednik general Koiso v ponedeljek izjavil narodu ter naglasil, da je dolgo pričakovani trenutek začetka odlo4u- Rommel umrl Generalfeldmarschall Rommel je umrl zt posledicami težke poškodbe na glavi, ki jo je kot vrhovni poveljnik neke skupine vojske na Zapadu zadobil pri avtomobilski nezgodi. Ftthrer je odredil državni pogreb. S smrtjo Generalfeldmarschalla Rommla se je dopolnilo vojaško življenje enega tzmed naših najuspešnejših vojskovodij, čegar ime je za vedno zvezano z dveletnim junaškim bojem nemškega afrlkanskega zbora. Rojen je bil 1891. leta v Heidenheimu na Wilrttem-berškem. Odlikoval se je v prvi svetovni vojni z odličnon hrabrostjo in smelostjo. 2e jeseni 1915. leta je dobil, kot prvi Leut-nant svojega polka odlikovanje Eisernef Kreuz I. Klasse in 1918. leta red Pour 1# Merite. . Tudi v sedanji usodni borbi nemškega naroda se je Rommel čim najbolj skazal kot neupogljiv bojevnik in zgleden, z nacional« socialističnim duhom prežet vojskovodja. Fflhrer je uvaževal njegove zasluge v boju za Severno Afriko 1942. leta s tem, da ga je Imenoval za Generalfeldmarschalla In mu 11. marca 1943. leta podelil odlikovanje Eichen-laiO) mit Schwertem und Brili anten zum Ritterkreuz des Elsernen Kreuzes (hrastov list z meči In brlljantt k viteškemu križu železnega križa). Jiegovo ime je zapisano v zgodovini nemškega naroda" Fiihrerhauptquartier, 20. oktobra. Fflhrer je ob ■ priliki smrti Generalfeldmarschalla Rommla Izdal sledeče dnevno povelje: Dne 14. oktobra 1944. je Generalfeldmarschall Rommel podlegel posledicam, težkih poškodb, ki jih je zadobil kot vrhovni povelj« nlk neke vojaške skupine na Zapadu pri avtomobilski nezgodi na vožnji v fronto. Z njim je preminul eden naših najbolj-šlh vojskovodij. Njegovo ime je v sedanjem usodnem bojM nemškega naroda pojem odlične hrabrosti in neustrašene smelosti. Dveletni junaški boj nemškega afrlkanskega zbora pod njegovim okretnim In domlslekov polnim vodstvom proti mno-gokratnl premoči Je dobilo viden Izraz i podelitvijo Eichenlauba mit Schwertern und Brlllanten zum Ritterkreuz des Elsernen Kreuzes (hrastovega lista z meči In brlljantl k viteškemu križu železnega križa). Kot vrhovni poveljnik neke vojaške skupine st je do svoje težke poškodbe pridobil na Zapadu znova odločilne zasluge za ojačenje naše obrambe na Zapadu. Vojska povesi pred tem velikim vojakom v ponosni žalosti državni vojni prapor. Njegovo Ime je zapisano v zgodovini nemškega naroda. podp. Adolf Hitler. Junaki Lorienta so nabrali milijonski dar Berlin, 20. oktobra. Hrabra posadka trdnjave Lorlent, ki se že več tednov junaško drži proti nadmočnemu sovražnemu navalu, je sredi najtrših obrambnih bojev Izvršila posebno zbirko za Deutsches Rotea Kreuz (rdeči križ). Generalmajor Farmbacher, poveljnik trdnjave je sporočil Reichsmlnistru dr. Goebbelsu po radiu, da Izroča posadka Lorlent kot dar rdečemu križu znesek 1,163.033,12 RM. Reichjsminlster dr. Goebbels se je po radiu zahvalil požrtvovalnim možem Lorienta In Izjavil, da domovina polna občudovanja In z najbolj vročimi željami zasleduje njen junaški boj, ki pomeni neminljiv list slave v tej usodni borbi nemškega naroda. Sramota se mora zbrisati Berlin, 20. oktobra. Vojni minister bolgarske narodne vlade Kantardjev je Izdal poziv Bolgarom v nemškem Relchu, da vstopijo v zbor bolgarskih prostovoljcev, ki je sestavljen pod njegovim vodstvom. Poziv pravi, da se vedno bolj razširja v Bolgariji krvoločni In kruti boljševizem, da sta zverlnstvo in uničevalnost zavzeli nepopisne izmere In Iztrebili cvet naroda. Samo tisti, ki Je bil priča, si lahko predstavlja nečuveno resnico. Uničenje, deportaclje In posurovelost ljudstva ter končnoveljavnl pogin bi bile posledice, če se ne bi bo) nadaljeval z vsemi silami. Vsak Bolgar je dolžan, bojevati se za rešitev očetnjave, aH z delom aH z orožjem, d* zbriše pečat sramote, s katerim Je Bolgarijo omadeževala Izdajalska klika. Novo prliizovanie Bolgarije teneva, 20. oktobra. Bolgarska vlada nadaljuje I svojo ponižujočo politiko nasprott boljševizmu. Sedaj se Je ponudila, da plafit Titu reparacije za vse škode In nepravično-Iti, ki so nastale Jugoslovanskemu narodu po četah, poslanih po prejšnji bolgarski vladi T Jugoslavijo. Reparacije se plačajo takoj, ne da bi se počakala konferenca o premirju la zadevne zahteve. Takile so bili ogrski Izdajalci BudimpeiU, 20. oktobra. Dosedanji vrhovni poveljnik prve ogrske armade, generalni polkovnik Mlklos, Je s celotno blagalnc svoje armade prebežal k Sovjetom Vrhu tega si )e, kakor je pokazala revizija, prilastil denarje za prehrano svoje armade, ki jih J« mesece In mcsece zadrževali te Je pri svoji dezertacijl k boljievikom tudi vzel s seboj. Pri poneverbi Je bil udeležen tudi ief nje« govega štaba, polkovnik Kerl, ki je tudi prebežal k boljievikom. stran *. — štev. 88. ■ ▲BAWAVKBW BOVS Sobota, 31. oktobra 1944. Delo DAF v totalni vogn: DeutsAe Arbeitsfront Karnten je imela delovno in poučno zborovanje Kreis Krainburg Krainburg: (Poučno zborovan]*.) Te dni se je vršil v Krainburgu poučni apel za nemške uslužbence pri oblastih, uradih In javnih ustanovah, ki je bil zelo obiskan. Be-auftragter fur Beamten- und Behordenange-legenheiten (poverjenik za uradniške in ob lastne zadeve) Pg. Maheinz je otvoril prireditev, Kreisschulungsleiter, Studienrat Pg. Kenda je govoril v začetku o nalogah uradnika v nacionalsocialističnem Reichu. Primerjal je uradnika iz prejšnjih časov, sluge države, z današnjim uradnikom, ki je sono-silec in oblikovalec Reicha. Potem je obravnaval v splošnem političen in vojaški položaj in se je posebno pečal z razmerami na Gorenjskem. Govor, ki so ga poslušali z velikim zanimanjem je izzvenel v veri v nemško zmago. Kreis Stein Stein: (Zborovanje.) Pred kratkim je bilo na športnem igrišču veliko zborovanje prebivalstva, na katerem je govoril tovariš Humer o gorenjskem domobranstvu. Govornik je pozival vse k edinosti in skupnosti. Stein: (Prireditev NSDAP.) Pred kratkim je Ortsgruppe NSDAP povabila na jutranje slavje. Otvoril ga je Ortsgruppenleiter Pg. Zeichen. Pri razobešanju zastave so skupno peli pesem; »Nur der Freiheit gehOrt unser Leben« (Samo svobodi pripada naše življenje) Glavna točka prireditve je bil nagovor Kreisobmanna Pg. Huberla od DAF, ki nas je opomnil na 10. oktober 1920, 1. in se je hvaležno spomnil hrabre drže kSrnt-nerskega prebivalstva v tistih težkih dneh. Stein: (Odlikovanje.) Za hrabrost pred sovražnikom je bil naknadno odlikovan z Eisernes Kreuz II. Klasse (železnim križem drugega razreda) Unterwachtmeister Cyrlll Burger iz Schmarze. Gorenjska zatemnjuj« v čaiu od 13. do 29. oktobra od 17.30 do 6. ure (normalnega časa). C« zadoni akustični signal »Javno protiletalsko svarilo« ali »Letalski alarm« ob času, ko se zmrači, se mora tudi izven odrejenega časa zatemnjevanja takoj zatemniti odnosno se mora odklopiti razsvetljava. Vesti iz Ljubljane in okolice Zaplemba imovine komunistov. Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja odločbo o zaplembi vse premične in nepremične imovine upornikov: Murna Alojzija, mehanika iz Novega mesta; Pire Marije, trgovke, njenih sinov Stankota, študenta medicine in Mirkota, mizarskega pomočnika iz Broda pri Novem mestu; Tavža Gabrijela, učitelja, njegove žene Julijane. in hčerke Gabrijele iz Novega mesta: Cuh juste, privatne uradnice iz Ljubljane; Hafnerja Stankota, tor barja iz Dolnic in Ažman Pavle, trgovce pomočnice iz Ljubljane. Na pomembnem delovnem in poučnem zborovanju so se konec zadnjega tedna združili sotrudniki Gauwaltunge in Kreis-waltungen der Deutschen Arbeitsfront des Gaues KSrnten. V številnih predavanjih in zelo plodni debati so bile podčrtane bistvene naloge, ki jih ima Deutsche Arbeitsfront v vojni, in priobčene smernice, po katerih se bo gradilo v prihodnjem času. Predvsem je bilo vodstvo ljudi, s katerim so se bavili govorniki na zasedanju. Gauob matm E g g e r je govoril o sili vere, ki nas je napravila močne, da smo prenašali vsa bremena te vojne. Cauobmann je pri tem opisal spremembo v notranjem mišljenju nemškega človeka, ki ]« bil svoje dni razcepljen v razrede in fronte, izročen izkoriščanju kapitala in ki danes živi v velikem občestvu našega naroda in v tvornicah in pisarnah v občestvu obrata. Prepričani smo o tem, je rekel Gauobmann, da se nam bo posrečilo, uresničiti Fflhrerjev nacionalsociali-zem v čisti obliki. Vodja bolniške blagajne Allgemeine Orts-krankenkasse fOr KSrnten, Pg. ravnatelj Tropper Je govoril o vprašanjih socialnega zavarovanja v totalni vojni. Njegova izvajanja so dala pregled o razvoju social- nega zavarovanja in omogočila udeležencem vpogled v probleme socialnega zavarovalnega delovanja v Nemčiji. V izredno zanimivem govoru je dal predsednik državnega železniškega ravnateljstva v Villachu, Pg. Zechmann, sliko o vodstvu ljudi v nacionalsocialističnem obratu. Prav posebno je govornik razjasnil položaj Betriebsfuhrerja in Betriebsobmanna, kakor tudi naloge voditeljskega kroga stranke v obratu. Obratovodja je zgled za uslužbence in po njem ter po njegovem vedenju se bodo ravnali. Kreisleiter Hias Z m б 1 n i g je v svojih ie-vajanjih opozoril, da se je obneslo nacional-socialistično vodstvo ljudi. Dal je pregled o razvoju razmerja med vodstvom in uslužbenci v nemškem narodu. Poudaril je vrednost našega prizadevanja za vsakega posameznega rojaka, ki danes ve, da se vselei lahko obrne na stranko, če potrebuje kdaj pomoči. Poverjenik Gauobmanna, Kreisobmann H r o v a t se je ob koncu zasedanja bavil z ožjim socialnopolitičnim delom pri DAF In dal udeležencem zasedanja točna navodila za bodoče tedne in mesece. cija. Y tej metodi je za manj sposobnega zdravnika seveda velika nevarnost, preizkušeni kirurg pa ve na podlagi svojih skušenj preceniti pravi trenutek in premagati krizo. Toda ta kriza je tista, ki gre na živce. Seveda, če sorodstvo nima potrebnega zaupanja v zdravnika, mu ni pomoči. Morda pa se je en del velike rodbine takrat le prezgodaj veselil dediščine, ki jim gre zopet rakom žvižgat v trenutku, ko so že pričakovali, da bo umrl do takrat »ljubi sorodnik« ... Tako ozdravljeni je pa na svojo srečo lahko spoznal pravo ljubezen svojih prijateljev. Pravijo, da se zgodi, da ima kaj takega potem zelo hude posledice za mnoge. ^artni porofcepglcc Krainburg II : Laak jun. V nedeljo 15. oktobra 1944. je bila na tako zvanem novem igrišču v Krainburgu odigrana tekma n&ed drugim moštvqm Krani-bruga in mladino Laaka. Na ne ravno ugodnem terenu se je razvila napeta borba. VSa igra je potekala v znamenju krainburških napadov in obrambe ter protinapadov Laakar-jev. V prvem polčasu je tehnično in fizično močnejšim Krainburžanom uspelo zabiti tri gole, medteib ko so Laakarji dosegli častnega. V drugem polčasu so se vsi močni napadi Krainburžanov razbili ob žilavi obrambi in spretnem vratarju Laaka. Borbeni Laaikarji so med drugim izsilili enajstmetrovko, ki pa ni prišla do učinka. Igra se je končala z nespremenjenim rezultatom 3:1 za Krainburg II. Kljub porazu pa pomeni ta tekma za mlade Цаакагје nov uspeh v borbi, na zelenem polju. svetn v Kremsdoriu (Oberdonau) je prezimoval cirkus. 24 letno dekle je kljub prepovedi hranilo oba slona z odpadlim sadjem. Ko je spet hranilo obe živali, je eden izmed slonov, očitno iz jeze, ker ni več dobil, ovil ^Jlec okoli prs dekleta in ji zlomil prsni koš, potem je obžalovanja vredno zagnal s tako silo ob steno hleva, da je obležala mrtva. Prometni avtobus se je n№d Weizom In Passailom pri Rierlmiihle zvrnil v mlinski potok. Tehnična pomožna služba iz Weiza j# takoj prišla na kraj nesreče in je osvobodila potnike v avtobusu. Neka učenka meščanske šole iz Fladnitza je pri tem zgubila življenje, druge osebe so bile lahko ranjene in oskrbljene po DRK Weiz. Radi prisebnosti posestnika mlina, ki je takoj odvajal vodo, se j« preprečila nevarnost, da bi utonile ponesrečene osebe. Diplom. Opfiker C- KR0NFUSS Klagenfurf, Bafanhofsfra^e IS Bl» auf weitarea ferien VormUlRa Slraho|ielno$l in hrabrost i tasih krize Da dosežemo pogum ljudi in narodov, jih ne smemo preskušati v miru ali, kadar je vojna, v pokrajinah, ki so daleč vstran od velikega dogajanja. Pogum se pokaže šel* т največji nevarnosti, in samo takrat se lahko spoznajo prave lastnosti. Tačas ni težke razlikovati strahopetnih od hrabrih. Danes se snidejo ljudje, ki prej nekoč niti niso simpatizirali med seboj, sedaj pa tičijo skupaj, da bi temeljito promatral! vojaški in politični položaj. Morda ta ali oni zaradi svojih zvez z dozdevno bolje orientiranimi krogi — seveda nasprotne stranke — lahko več poroča, morda je pa tudi dobro, da se zopet trdneje vežejo niti sovisnosti in se priskrbi »zaslomba od zadaj«, ne da bi se seveda popolnoma zapisali nasprotnikom Reicha. Kajti to občuti t6 junak in strateg, da popolnoma siguren položaj pač tudi še dan«s ni, in človek ne ve, če ni postavil na napačno kocko, če zdaj tvega smel korak v preteklost. Morda so ogrožene prednosti, in po njegovem mnenju mišljenje tako ne pride r poštev. Ne more se zanikati, da je z naraščajočo resnostjo položaja na Zapadu in Vzhodu prišel trennutek končnoveljavne ločitve duhov. Ločitev Finske, Romunske in Bolgarije sama na sebi še ne pove ničesar o narodih v njihovi celoti. Med njimi so milijoni ljudi, ki obsojajo svoje vlade in ki danes vedo, da bo kljub vsemu Nemčija zmagala v tel volni. Oni so med tem tudi že občutili posledice nevarne poti svojih vlad, pri čemer so pa šele v začetku svojega križevega pota pod boljševiškim bičem. Tisti pa, ki danes še niso prizadeti po dogodkih, igrajo še isto igro, kakršno so igrali drugi. Gotovo se tudi pri drugih danes že marsikateri kesa, da ni brezpogojno dovolj stopil na stran evropskih sil reda. Toda zdaj je prepozno — kakor bo nekoč prepozno, če se tudi v drugih pokrajinah izpolni usoda. Dotlej pa kolebajo sem in tja in se smatrajo za junake, če se po »stranpotih« zdaj zopet vračajo k svojim. Nekoč je pač bilo lepo in je nudilo upe, če se je človek priznal za Nemčijo. Prineslo je to s seboj ne neznatne gmotne koristi, ki pametno računajočemu možu niso smele uiti. Danes je pa to pač neka obtežitev. Zato škilijo včasih več ali manj Intenzivno tja, od koder so prišli in kjer bi morda utegnile biti vendar še večje šanse za bodočnost... No, nas to ne more zadeti. Mi vemO, da naša ura pride, morda prej nego se pričakuje. Sedanji politični položaj je v nekem oziru enaik stanju bolnika, ki ga po mnenju laika ni moči več rešiti, o katerem pa zdravnik lahko prerokuje sigurno ozdravljenje. On samo čaka trenutka, da dozori proces, da poseže vmes z operativnimi sredstvi. Prezgodaj odstraniti ga, bi bilo nesmiselno, ker bi potem bil aH dvomljiv uspeh sploh, ali bi pa bila potrebna še druga In tretja opera- z žalostnim srcem naziia-T? njamo tužno vest, da je naš ljubljeni sin, brat, stric JOSEF SLATNER, Unterwaobtmeister d. Poliiel, padel dne 19. septembra 1944. na vzhodni fr6nti. V triindvajseti jeseni »vojega življenja si legel v tujini v pre-rani grob, tako daleč proč od nas, ki smo Te tako ljubili. Metunarktl, v oktobru 1944. Globoko šal«joči i 0Č# Johann, mati Maria, bratje Jobanii, Albin na fronti. Stafan, Anloa, Draga, •••tri, ter oatalo ■orodstvo. ZAHVALA Zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob težki, hudi in dolgi bolezni moje hčerke OABKisiiZ pooATBCHiriaa. Zahvaljujem se tudi prav iskreno vsem njenim prijateljicam in sodelavkam, sorodnikom in v.mem ostalim znancem, ki »o Jo obiskali v njeni bolezni in jo tolažili, zahvaljujem se prav iekre-no za vse izkazane dobrote, katerih je bila deležna v obilni meri od strani usmiljenih src. Obenem se zahvaljujem za izraženo sožalje ob priliki njene smrti in za poklonitev krasnih vencev in Šopkov cvetja in vsem, ki so jo kropili in jo 4>remili na zadnji poti. . Kanmarktl, 14. oktobra 1M4. globoko ialnjoia mati Anna Fogatschnigir MALI O G LAS I s 1, v г B E I s o E z dovoljenjem jLrbeit#»mt& 116« tln«1>o S8 let uiT trgovmki pomoč, nik v trgovini ali slično. - NmIov nft Ж. Bote, Wr&inbnrf. 4280-2 Gospodična, 24 let stara, ш trgovsko šolo. išče primerne Mposlitve, najraje na deželi. - Ponudbe na K. Bote, Krainburg. 4265-2 ODDA v NAJEM OpremljKiio »Ло v Krainburgu dam v nalem teiiskl nad 90 let stari. -NagliS. OdlilPHfeld 6 4L'44-a ROD M (W»nt#rij#ko blago bo v kratkem »op«t dobavljivo. - Intereeentl naj pišejo 1 navedbo predmetov in količine na K. BoU. 7128-6 Prodam fotografski aparat. lU X lo. objektiv F. 1—4.5 z dostavnimi lečami, stativ, kopirni aparat z vsem priborom za razvijanje. Skupna cena RM 2.500. - Naslov v K. Bote. Krainburg. 4270-6 Prodam sedem mescev brejo kravo, dobro mlekarlco. - Mrhar Jomef. Staneschltz 21, St. Veit'Sawp. 42S2-6 Кохо, belo, rogato, i>o prvem kozll-бц, prodam po dogovoru. - Maria Fototschnlg, Q«orgen 80. 4263-6 Breja telloa, montafonske pasme, naprodaj. - Foisv« se v upravi X. Bote, Krainburg. 4272-6 Dobro ohranjeno pisalno mizo, trd les, lepo, veliko, prodam za 200 Beichsmark. - Naslov v upravi K. Bote, Krainburg, pod št. 4259-8. K TI p I M MoEiko in ženiko kolo kupim. Vprašati v Wart 31. Xrainbiirg. 42[H-7 Kupim dva dobro ohranjena ruk-rema za kmečko vožnjo. - Ponudbe na K, B., Kibg. 4239-7 Kupim klavirsko harmoniko, moško kolo In rađlo-aparat. ■ PonnđlM na Fanl Stira, I,ayerga#M 28, Krainburg. 4251-7 A M T ТЛ C H K B E k A N N T M A C H TT N G E N Neuregelung fiir dem Kleiaverkauf von Tabakwaren Das Landeswirtschaftsttint ftir dcD Wchrwlrtsdiaftsbezlrk XVIIl ordnet fUr den Berclch der Reidissaue Salzburg. Stelermark. Karnten und Tlrol-Vorarlberg und mit Zustimmun^ der zu^tandigen Chefs der Zlvilvcrwaltung audi filr dit Unterstelermark und die besetzten Gebiete KSrntens und Krains folgendes an: Ab 16 Oktober 1944 treten neue Raucherkarten in Kraft, die sldi nicht melir wie bisher auf nur cine Zuteilunjjspcriodc, sondern fiber v i e r Zu-teilungsperioden vpn )e 4 Wochen, somlt insgesamt Auf 16 Wodien erstreAen, uhd zwar auf die 68 /uteilunggperiode vom 16 Oktober 1944 bis 12. November 1944, 69. Zttteilungspcriode vom 13 November 1944 bit 10. Dezember 1944, 70. Zuteilungsperiode vom 11. Dezember 1944 bii 7. Jftnner 1945, 71. 2u-teiiungsperiode vom 8. Janne" 1945 bis 4 Februar 1945, Die neue Miinner-Raucherkarte (M-Karte) enthilt fttr jede Zuteilungsperiode 3 ^bschnitte (gegenUber bisher 14 Absdinitten). die zum Einkauf von Tabakwaren bereditigen, somit fiir alle 4 Perioden zusammen 12 Ab^dinitte, die mit 1/68, 2/68. 3/68, 1/69 usw. bis 3/71 be/eichne' sind. Die Fraucn-Raudier-karte (F-Karte) und die Polen Raucherkarte (P-Kartc) enthalten nur die Hiilfte der Ab.sdinitte, also filr alle 4 Perioden zu^ammen 6 Abschnitte, die mit 1+2/68, 3/68+1/69. 2+3/69 uaw. bis 2+3/71 bezeidinet sind Es geltcn ab 16. Oktober 1944 folgcnde Abgabemengen; Zigaretteo: 20 Stiick fiir t Ab.sdinitt; Zigarren: a) Sorten zum Kieinverkaufsprtit (obne Rriegssusdilag) bi# m 7 Rpf. einsdiiiefilidi: 12 Stiick fiir 1 Absdinitt, b) Sorten zum Kleinverkaufxpreis (ohne Kriegezusdilag) von • bii II Rpf. einadilieeiidi: 6 Stildc fttr 1 Absdinitt. c) Sorten zum Kleinverkaufspreis (ohne Kricgsausdilag) von 16 Rpf. und b^er; 3 Stiidi fiir 1 Absdinitt; Rauditabak: a) Feinsdinitt aller Art (R«gie-2lgarettentabak, Milder Sdi&f, Jubillumsmisdiung): 50 g fiir 2 Abschnitte. b) GrobsdiDitt (Drelk6m(g, Landtabak, Rio): 100 g filr 3 AbtditiM«; Kautabak: 4 Stiick (Stangen zu 22 g) filr 1 Absdinitt; SdiQupftabak: 100 g fiir 1 Absdinitt. Oblge Abgabemengen gelten ftti die 68. Zuteilungsperiode. Die Abgabemengen fttr die folgenden Zuteilungsperioden werden zeitgaredit bekanntgcgeben. Die einzelnen Abschnitte der Raudierkarte gelten nur innerhaib dar aus dem Aufdrudt ersichtllchen Zuteilungeperioden. also s. B. wfthrend der 68. Zuteilungsperiode (vom 16 Oktober bis 12. November 1944) nur die Abschnitte, dit mit der Periodenzahl 68 bczeichnet sind Bei den F- und P-Karten greift der Absdinitt 3/68+1/69 bereits in die folgendc Periode hinttber, gilt somit io beiden Perioden und kann daher nach Belieben sowohl in der 68. als audi in der 69. Periode aingeldst werden. Dasselbe gilt bel F- und P-Karten sinngemtS ftir den Absdinitt 3/70+1/71. Sonst 1st ein Vorgriff auf eine noch nicht fSUige Zuteilungsperiode unzul&sslg. Da« Verbol das Vofgriffa let unbedingt xu bcaditen. Nach Ablauf einer Zuteiiunj{speriode кбппсп auf deren Absdinitte Zigaretten und Kautabak ni*t mehr beiogen warden. Hingegcn dUrfen bei Einkauf von Zigarren, Rauditabak und Sdinupftabak die Absdinitte der luletzt abgelaufenan 2 Zuteilungeperioden audi naditr&glidi nod* bellefert werden. An Stelle der bisher^en Raudiennarkcn weraeo ab 16 Oktober 1944 naua Raudiermarkaa im Warte tod % Absdinitt 10 Zigarattea) und von % Absdinitt (■« 5 Zigaretten) eingefUhrt. Statt der Zigaretten kann die obigen Ab-gabeaktzen antaprecbende Nenge anderar Tabakwaren bezogen werden. Die bisherigan Raucbermarken und WU-Rauchermarken verlieren mit Ablauf d#s 12. November 1944 thre Gttltigkeit. Sie sind bia жи diesem Zeitpunkt zu den blsherigen Sltzen zu beliefern KOr abhandengekommene Raudierkarten oder Raudiennarkcn werden F.raatzkarten nur bei Verlust infolge Flieger-Sweden, sonst in keinem Falle ausgegcben Bei Zuwiderhandlungcn wird sowohl der VerkKufer aim auch der K&ufer nach den Beatlmmungen der Verbraucha-ragelungs-Strafverordnung bestraft Salzburg, den 13. Oktober 1944. Der Reichsstatthalter. LmmdeawWsdWtsamt fir dem Wehrwirtaduiflfbeiiit XVIU. Kupim prešička м, rejo. Teža 40 do 60 kg. - Ponudbe na K. Bote, Krbg., pod »Ugodna pril!ka«. 4250-7 Kupim dobro .ohranjene damyke čevlje št. 39, salonarje in šp^tne, ev, dam v zameno sobno peč. -Ponudbe na K. Bote, Krainburg, pod »Bliža se zima«. 4251-7 MENJAM Dobro moško kolo ж iiaplačilom, dam жа kotel xa iganjeknho, - I. B., Krainborg, HinterhautKaaae 19. 4248-10 Zamenjam skoraj novo. temno sivo moiko snknJo, srednje velikosti, sa dobro ohranjeno damsko ali moiko kolo. - Ponndbe na oglasni-oddelek X. Bote, Krainborg, pod »Suknjo«. 4255-15 Menjam trltoosko harmoniko, le dobro ohranjeno, u klavirsko do 40 basov ali sa kromatifino do 40 basov. Baslika se doplača. - Ponudbe na K. Bote, Xrbg. 4276-15 teuake čevlje tt. 37, ievro, črne, ■ vl«oko peto, salonarje, nuaeojam M čevlje it. % event, jih prodam. - Naslov v upravi K. B., Krainburg. 4268-15 Menjam dobro ohranjen gramofon, BO cm', m M ploščami, za dobro ohranjen dlvan. - Laurentechltsch Franz, Sabreenitz 47, P. Scherau-nitz. Oberkrain. 4261-15 loeiijam kravo za zakol *a dobro mlekarlco. - Naalov v K. Bole, Krainburg. 4264-15 400 kg teškeg* v< X Fttr Jugendlioh* ant«t 14 J»h-ren nicht ingelauen. ABling, 20.—28. X.: »IinmpMinffa> bnndua«; 24.-26. X.: »1>*г ngw von Hachnapni«. x Krainhnrg, 20.-23. X.: »KoU*g« kommt glaich« x x ; 94.—96. X. I »Kouigawalzer«. ^мк, 20.—22. X.: »aohwwi Mif weiO«; 24.-26. X.: ЛКаОо «•. nine«!. X Xadmannidoif, 20.—33. X.: »Дкмк Twt Scho-e-a-n« x; М.—ав. X I »Jud SUB«. X X TsldM, 20.-32. X.; »1>мг mwl## Kl»ng« X X; 28.-36. X : »Оа-■terhlloher WalMM. ITenmiurktl, 31. und 32. X.; brlele Dambrone« x ; 36. u. 36. Xl| »Faletaff lu Wien«. Stein, 30.-23. X.: »ToUe Naoht« x# 24.-26, X.: »90 Minuten tufen*. halt«. X X St. Veit/S«we, 31. u. 32. X: »lUiat ini Abentener«; 26, tmd И. XI »И»п rede mlr nicht voa U*« Uttfti, 31. und 38. X.: »Омг weliM TT»um renađe«. x MieQ, 31. und 33. X.; »Der awl«« Xleng«, X X BehwaraenbMh, 31. u. 32, X.: »Toll« Nacht« X : 2Г>. und 36. X.: »DI# goldene MRjJtev. Жп Jedem Mm ^ Sentaohe WootaMMkMif