,Danica" izhaja vsak petek na celi poli in veljd po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr,. za 1 4 leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej.
List 22.
Tečaj XLVII.
V" Ljubljani, 1. rožnika 1894.
Modroversko kermilo zdrave emike.
O vernosti.
(Iz verskega „Kermila" dr. J. Mursec-a.)
(Dalje.)
26.
Ce ne more um spoznati jedra skrivnosti, zabavlja nevernež, rekoč: tedaj se mora verovati brez vzroka; vernost brez vzroka pa je terčena, je bedasta. Enacih butoglavih ugovorov imajo polna usta sovražniki sv. vere in njenih skrivnosti. Žalostno je to umovanjel Res je, da um ne seže do jedra verskih skrivnosti in se mora uklanjati njih globočini, iz tega pa ne sledi, da je verovanje brez podstave, brez vzroka. Ločimo vzroke verjetnosti od vzrokov umevnosti; nikakor niso zato neločljivi, ker jih nahajamo dejansko ločene v premnogih okoliščinah. Že v naročji prirode nahajamo dovolj naravnih prikazen z vzroki verjetnosti., ker jih nam čutila vedno in zložno spričujejo; ali vzrokov umevnosti pogrešamo, ker jih um ne ve zadostno razjasniti. Kdo n. pr. ume skrivnost očesa in vida? Bo li ju zato tajil? Taka je z našimi verskimi skrivnostmi; če se tudi ne dajo spre-umeti, vender imamo premočnih vzrokov, da jih moremo in moramo verovati. Naša vernost je torej različna od bebaste verjetnosti: neomahljivo operta je na verske in neoveržljive vzroke.
27.
Bog, ko terja vernost, noče uničiti uma. Nam neumevne resnice je združil z resnicami, kterih se lahko zavedamo po prejšnih potih. Jasne nam so v zgodbah, o kterih ni pravde. Taki so čudeži Mojzesovi, Kristusovi, čudeži
aposteljnov, mučencev in vesoljne sv. Cerkve: nanje se naslanja kerščanska vera, kot na svoje dokaze, kterih noben pameten človek ne more ovračati in ne ovreči. Te preočivestne zgodbe se ne dajo ovreči, ako se ne zatira zdrava pamet, ker jih celo pogani ne tajijo, temuč ker razodenja ne poznajo, jih le vražji čariji podtikajo. Resničnost ker.ščanske vere, po čudežih dokazana, strinja seboj resničnost svojih skrivnosti, bodisi kakor koli umu nezapopadljivih, ker prava vera ne more zmot učiti. „Jezus Kristus, piše sv. Avguštin, si je pridobil s čudeči veljavnost, z veljavnostjo vernost.'4 *)
28.
V verskih pravdah ima navadno vsaka stranka slovitne spisatelje, ki vejo iz ene ali druge plati svoje razloge kaj umetno razlagati. Ktere poti se bo deržalo v teh uporih verno ljudstvo, da zadene resnico ? Bo li prebiralo obojne spise? Nikakor ne, saj ni zmožno ločiti zvijačnih sklepov od umnoslovnih, ne razločiti pristnih izrekov od morda ponarejenih ali podtaknjenih, ne pravega pomena ali razlage sv. pisma in cerkvenih očetov od mišljevcih po kri-voverstvu. Kaj tedaj ? Je zapuščeno brez pomoči ? O ne; božja previdnost mu je priskerbela svetilo v vstanovljeni nezmotljivi oblasti, ktera mu razgrinja resnico.
29.
Nikoli ni čudež tako čudostno delo, ktero bi po svojih okolnostih merilo na zaničevanje cerkvene oblasti.*) Bog ne more sam podirati svoje stavbe.
*) Christus miraculis conciliavit auctoritatem. auctoritate impetravit fidem. S. Aug.
*) Nemo est qui faciat virtutem in nomine meo, et pnssit 3 cito male loqui de me. Marc. 9. 31.
Zato odgovarjam nekemu priverzencu služnika
P....... kteri mi nasproti stavi čudeže, ki so se
bojda zgodili pri njegovem grobu, da bi mi ž njimi opravičil svoje nauke: Ti veruješ z menoj vred. da je Bog svojo Cerkev na čudeže sozidal in obetal pri njej ostati do konca sveta. Bog pa si ne more navskriž ravnati, ter ne z novimi čudeži poterjevati nepokorščine do oblastnije, ktero je sam vstanovil na čudeže: čudeži pa, ktere mi navajaš, merijo na opravičenje vaše nepokorščine do razloka, danega od sv. prestola, sprejetega od vseh razsejanih cerkev in tedaj veljavnega za vesoljno Cerkev.*) Zato ne morejo od Boga biti vaši pretvezani čudeži, ter so le sleparije, ali zgolj naravne prikazni ali goljufije.	(Dalje nasl.)
O III. redu.
(Dalje.)
Pristop.
..Slecite starega človeka z njegovimi deli." Kološ. 3. 9.
Slišali ste že. predragi, v čem obstoji bistvo III. reda. Tretji red ni bratovščina, marveč pravi red, poterjen od rimskih papežev, ki ima svoje predstojnike, ima od cerkve poterjeno pravilo in njegovi udje se zavežejo po popolnosti. Tretji red je red pokore in ima namen obuditi zopet djansko vero, svoje ude varovati pregrešnosti in jim s posebnimi sredstvi pomagati v nebesa. — Kdor tedaj pozna bistvo III. reda, on mora imeti do njega največi spoštovanje in milovati mora one, ki III. red in njegove ude smešiti skušajo in jih zasramujejo. Taki se naravnost zoperstavljajo sv. < 'erkvi in rimskemu papežu, kteri so III. red spoznali in razglasili skoraj za edini pripomoček zoper zmote današnjih dni.
Vendar, če opazujem posamezne redovnike ali redovnice III. reda, spoznati moram, da »e naliajo nekteri. ki redu v resnici delajo nečast. Vzroka tej prikazni ni iskati v tem, da so oni tretjeredniki, marveč je vzrok ta, ker so oni slabi tretjeredniki, ki namreč sv. vodila ne spolnujejo. Zatoraj vam hočem najprej razjasniti. kaj sv. Cerkev od udov tretjega reda zahteva in danes vam bodem posebej razkazal, kaj zahteva od njih, ki žolč pristopiti v ta častitljivi red.
1. Kdor hoče v III. red stopiti, naj ve, da je to red pokore, \ stanovi jen za tiste ljudi, ki
■ • Si surreserit m medio tui propheta... et praedixerit signuin t-t portentum. et venerit. «juod locutus est. et dixerit tihi: Kamus et st-uiamur «leos alienos... »t servianius eis. non audies verba propheta«' illius Deut. 13. 1. 2. 3.
• >uae s<»oi«tas luči a>l tenehras? Ouae autem conventio Christi ad Belial? 11. Cor. »i. 14. 15.
bi živeli radi med svetom prav kerščansko in po samostanskih pravilih. Od tacili se zahteva najprej čista in terdna vera. Prednik III. reda ima potemtakem pravico vsacega novinca izprašati iz kersč. nauka, in posebno pozvedati, ima-li čisto in živo vero, in če je zvesto vdan sv. rimskemu prestolu. Pa ker v naših krajih ni drugovercev. in imate vi tolikanj izversten poduk v veri, bodisi v šoli, ali na prižnici, zdi se izpraševanje iz kerščanskega nauka odveč. Pač pa bodi vam sv. dolžnost, z vso marljivostjo poslušati božjo besedo, zlasti kerščanski nauk, da se z novega oživi, kar ste v mladosti slišali, in kar se vsled dela in velicih skerbi, ki jih sedaj imate, lahko pozabi. Sedaj, ko ste odrastli, imate tudi mnogo veči razumnost za božje resnice: marsikaj, kar ste prej le na pamet vedeli, bode vam zdaj še le jasno. V kerščanskem nauku za odraščene pa tudi vsak najde nauke in oporni nje vanj a, ktere so njemu po posebnosti stanu, po njegovih razmerah in nevarnostih zelo potrebna. Da bodete pa z večim dušnim pridom besedo božjo poslušali, pomnite, kaj vam je opazovati :
a)	Pred pridigo. Zvon te kliče iz visoke line: misli si, da je to božji glas, ki te vabi v sv. cerkev. Hitro se toraj odpravi, pri vstopu v božji hram pokropi se z blagoslovljeno vodo; t. j. znamnje, da očisti svoje serce v odkrito-serčnem obžalovanji in operi si dušo v presv. Kervi Jezusovi, da boš vedno bolj „iz Boga." Saj zato mnogi ne poslušajo besede božje, ker niso iz Boga.
b)	Med pridigo bodi pazen in imej pod-učljivo serce. Poslušaj nauk „ne kot besedo človeško, marveč (kar je resnično) kot besedo božjo." 1. Tes. 2, 13. Poslušaj zavoljo Boga, ki je rekel aposteljnom in njihovim naslednikom: „Kdor vas posluša, mene posluša.41 Luk. 10. Poslušaj zavoljo lastne duše: ne bodi toraj zaspan : če se ti dremlje, stoj. Ne bodi razmišljen. Kar slišiš, ne obračaj na druge, in ne delaj za-ničljivih opazk, češ: danes je pa bil nauk prav za tega in tega, za to in to; to bi bila ostudna hinavščina. Velikoveč obračaj nauk nase in zbujaj si v sercu čutila ljubezni, kesanja, terd-nega sklepa, hvaležnosti in serčnega zaupanja v Boga.
c)	Po pridigi premišljuj zaslišane resnice; one so duhovna jed, melji in prebavljaj jo skozi celi teden; one so seme, pogrej, zmoči in za-grebi ga v rodovitno zemljo svojega serca: pogovarjaj se z domačimi o nedeljskem nauku, pred vsem pa ga spol nuj s pomočjo božjo „ker blagor tistim, ki besedo božjo poslušajo in jo
spolnujejo. Posnemaj preč. Devico Marijo, ki je vse besede obranila v svojem sercu."
2. Da se vaša vera obrani živa in terdna. je zelo potrebno branje nabožnih knjig, zlasti ob nedeljab in praznikih. Sv. očetje stavljajo molitev in branje tacih knjig na eno stopnjo. In v resnici nas tako branje nagiba k dobremu, nam pomaga k spoznanju samega sebe, lajša nam serce in življenje; in kdor nima duhovnega vodnika vedno pri roki, njemu so nabožne knjige izversten vodnik. Berite toraj Tomaža Kempčana, Filotejo, Gofina in druge take knjige. Bog ne daj pa, da bi se pritepla v hišo kaka veri in lepemu življenju sovražna knjižura, kakoršne nalašč pišejo služabniki pogubljenja. Ne berite veliko naenkrat, ampak malo in tisto malo vtisnite si v spomin in serce. Bolje je eno dobro knjigo prebrati s pomislikom, kakor njih deset le poveršno. Zlasti pa vam priporočani redovno knjigo: Pot v nebesa. Ta naj bo takorekoč vedno vam v roki. — Ako bodete toraj zvesto poslušali božji nauk, in radi prebirali pobožne knjige, zgodilo se bo, kar želi sv. Cerkev od vas: Oživila in vterdila se bo v vas sv. vera, kakor tudi življenje po sv. veri. To pa ravno nameravajo sv. Oče papež z razširjanjem III. reda, ker žalosten jim je bil pogled po svetu. Kamorkoli se je ozerlo njih očetovsko oko, videli so, da vsled napčne in pomanjkljive izreje in še slabejsih izgledov pojema vera, zlasti pa življenje po sv. veri. Česar so se ljudje v mladosti naučili, to so močno pozabili in pozneje se nikdar več niso bavili z verskimi zadevami. Odtod toraj, namreč od pomanjkljive verske vednosti prihajajo dvomi v veri in zaničljivo govorjenje o cerkvi in veronauku. Prosimo toraj Boga, da vterdi v nas sv. vero, in da po III. redu blagovoli zopet oživiti v veri mlačne kri-stijane.	(Konec tega oddelka nasl.)
Praznik naj svetejšega Jezusovega Serca.
Danes, pervega rožnika, obhaja sv. Cerkev spomin presvetega Serca našega Boga in Zve-ličarja Jezusa Kristusa! Sv. oče papež Klemen XIII je nekterim cerkvam dovolil obhajati praznik presvetega Jezusovega Serca: Pij IX je razširil to dovolitev na vso sv. Cerkev; naj višji sedanji Pastir sv. Cerkve Leon XIII pa so ga po željah vsega katoliškega sveta povzdignili v praznik pervega reda ^dup. I. classis), namreč po cerkveni pratiki. Posvečen je celi mesec rožnik temu naj svetejšemu Sercu. Sv. Cerkev nam ga pred oči stavi z globoko, veliko rano, in po
cerkvah ter po podobah ga vidimo z živini in gorečim plamenom, kar pomeni, prečudovito in nezmerno ljubezen Jezusovega Serca.
Serce, iz kterega je lila prečudna ljubezen Jezusova do judov in nevernikov. to Serce so na vse zadnje neverniki in judje še s sulico prebodli. Telo Jezusovo je bilo sicer že mertvo, in ni čutilo strahovite rane. toliko bolj pa je njegova duša že naprej čutila grozni udarec v Serce, ki ga bo presunil. Občutljiva serca to pač čutijo. Nekdo v „Sendbotu" pripoveduje, da je bil že trikrat pri tako imenovanih r pasi jonskih predstavah," pri kterih se Jezusovo križanje v živih podobah ljudem pred oči stavi: vselej pa so bili gledavci tak»*at narbolj pretreseni, so žalovali, zdihnili in zajokali, ko je neki človek na videz Gospodu Serce prebodel. S tem so si pa neusmiljeni, nehvaležni judje hladili svojo jezo do Njega, ki je bil njih največi dobrotnik!
Dušne bolečine so grozne bolečine. Zato pa plemenitih sere nobena bolečina tako ne peče, kakor če se zoper Sv. Uešnje Telo, zoper Jezusovo Serce kaže nehvaležnost ali celo božje-ropno djanje, n. pr. s cerkvenim ropom, z oskru-njevanjem posvečenih Ilostij, ali tudi z Jezusovo podobo na križu. Pred nekterimi leti je bilo v neki gostilni zbranih več kerščanskih delavcev, da bi se pri kozarcu ola malo ohladili. Priklati se pa tudi neki malopriden dninar in zahteva steklenico ola (piva.) Na pokrovčku je bila podoba presv. Jezusovega Serca. Berž ko ostudnež zagleda podobo Kristusovo, začne rohneti zoper Zveličarja in tako gerdo psovati, kakor skoro ni slišati od najhujšega potepuha. Pošteni delavci so bili pri tem razgrajanji tako razžaljeni in serditi, da so nesramneža pri sodniji naznanili in je bil po svetni postavi strahovan. Največi čudež pa — kteri je bil pri tem?... Največi čudež je bila nezmerna ljubezen Jezusovega najsvetejšega Serca, da hudodclnika pri tisti priči ni strela ubila! Na križu se Jezus ni grozil, ko je bil zasramovan in proklinjan: temveč je molil za ostudno-sovražne jude, in razbojniku skesanemu je celo sv. raj obljubil, in sto- in stokrat prizanaša še zmeraj, ko se mlada zijala pri „šmarnicah" ali sicer pred S. lie>nj. Telesom gerdo vedejo! Serce Jezusovo noče pogubljenja grešnikovega. temuč da bi se spre-obernil in živel.
Kadar pa je vse zastonj, vse zgubljeno, — vse prehudo, takrat tudi nagla smert. mertud, strela ali kaj enacega hudobneža neutetroma konča in pred Božjo sodbo tira!
Kteri torej ste v mesecu majniku prederzno Jezusovo Serce žalili, Marijino pomoč zaničevali:
popravljajte to prederznost pred Jezusovim Sereem v mesecu rožniku!
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Idrije. Praznik presv. Rešnjega Telesa se je tukaj z navadno svečanostjo obhajal. Vkljub ved-nemu deževju imeli smo terdno nado da nam Bog pošlje vsaj toliko lepega vremena, da bi se mogla slovesnost pod milim nebom veršiti. In res, česar se ni nihče nadjal. se je zgodilo; vjasnilo se je nepričakovano hitro, in tako milo je solnce sijalo, kakor bi se z nami hotelo veseliti prelepega praznika. Hiše. mimo katerih se je pomikal sprevod z Najsvetejšim Zakramentom, bile so z zelenjem lepo okinčane, prav posebno pa se je odlikovalo stanovanje katoliške delavske družbe. Lepi zeleni venci in pomenljive zastave so pričale, da tu notri se zbirajo možje, kterim je sveta vera tako in še vse bolj dragocen biser, kakor mila beseda materina. Praznik presv. Rešnjega Telesa je dokazal, da katoliška delavska družba krepko rase in napreduje.
Od Brežic, 25. maja. (f P. Albin Breg ar.) Po veselji žalost. Zjutraj smo v prelepih obhodih častili Odrešenika v presv. Rešnjem Telesu. Pripomoglo je krasno vreme. Popoldne ob 4ih se glasi žalostno zvonenje. Vzdignili so zemeljske ostanke čast. o. Albina, gvardijana breškega samostana. IJmerl je, zadet po mertvoudu, nagloma 22. t. m. predpoldnem. Bil je zgleden mož molitve in delovanja, ljubljen predstojnik. Kako ga je ljudstvo spoštovalo, ^azal je njegov pogreb, ki se ga je silno velika množica iz mesta in okolice vdeleževala. Vi-, deti je bilo c. kr. vradnike, gospodo v cilindrih, gospč t in naj priprosteje kmetice. Došlo je nekaj samostanskih tovarišev, sorodovincev in svetnih duhovnikov trinajst. Pogreb so vodili, ker so domači preč. gospod dekan bolni, preč. gosp. dekan dr. Sterbenc iz Leskovca. Ko so pevci odpeli pri odpertem grobu za slovo, smo se razšli v spominu: Danes meni, jutri tebi. Naj blaga duša vživa plačilo v nebesih!
Terst (Slovenstvo, katoličanstvo in liberalstvo.) Teržaški mestni odbor je une dni imel zasedanje z 39 odborniki, v kterem so gg. odborniki in z liberalci naterpana .galerija" prav očitno pokazali, kako priserčno teržaški-laški liberalci ljubijo svoje someščane!?
Bilo je namreč na tem, da naj bi mesto v Rojani s troSki 15 000 gld. kupilo prostor za slovensko šolo in dovolilo še druzih 47.000 gld. za zidanje.
Dr. Sancin je vterjeval potrebo, na galeriji pa je zbrana svojat s svojim vpitjem nepokoj delala in „urlikala" zoper Slovence. Razni „onorevoli" sogovo-rili zoper Sancinova pojasnovanja; eden je zaklical, da mestna srenja ne bode nikdar dopustila slovenske šole v mestu. En prav omikan glas je z galerije butal: „Fora i sciavi!" in med poslušavci so se razlegali pravi peklenski glasi, kakor piše „II Popolo," namreč: „grida, urli, invettive, vero pande m oni o." Prav lepo in olikano!
Pa pustimo to; pokazalo se je o tej priliki še nekaj, kar jasno kaže, kako fanatiški liberalizem človeka omreži in omrači.
„II Popolo" pripoveduje, da „onorevole" Moiz& Luzzato. govoreč zoper slovensko šolo. je brez ka-cega vzroka zamčsil tudi versko vprašanje vmčs ter v razpravo; on je znano šolsko postavo imenoval „narbolj klerikalno." Zabrusil je namreč: „La legge scolastica e clericalissima."
Omenjeni časnik je nato temu čudnemu oli-kancu v nekoliko daljšem spisku nektere prav občutljive zasčlil. Pravi namreč v 45. listu:
Drug mož, nekoliko bolj post&ven in večje veljave, in pa z naj višjo oblastjo za katoličane, govoreč o ravno tisti postavi, je vse drugače modroval. Pij IX v nagovoru 22. maja 1868 do kardinalov je rekel: „Glejte, častiti Bratje, kako je ta postava v očitnem nasprotji z nauki in pravicami sv. Cerkve, z njeno božjo vstanovo, s spoštovanjem, ktero gre Naši oblasti, s „Konkordatom" in s samim natornim pravom." In ta je vendar papež, nadaljuje imenovani časnik, kteri po svoji službi brez ugovora mora biti klerikalen: kako tedaj je mogel izreči tako težko sodbo nad postavo od 68. leta, če je ta postava v resnici „narbolj klerikalna," kakor pravi „onorevole Luzzatto?"
Omenjeni časnik nato nateza 1. paragraf one postave, ki se glasi: Najvišje vodstvo in nadzorstvo vsega tega, kar tiče nauk in odgojo, gre deržavL.. Vprašanje: Je li to klerikalna postava? Pravi klerikalci so v teh besedah videli žaljeno eno svojih najsvetejših pravic, ker deržava se s tem postavlja na mesto Cerkve, kteri sami gre „učiti vse narode." Kako tedaj je ta postava narbolj klerikalna?
Dalje je rečeno v 2. paragrafu: „Poučevanje v druzih naučnih tvarinah v teh šolah je neodvisno od vpljiva kterekoli cerkve ali verske občine... Je ne mara ta paragraf, kterega je slavni govornik v tistem trenutku zabrusil?... Postava tedaj, ki daje tako gladko priliko, v serca malih nakapljati nevarnost, versko vnemarnost, ali je to klerikalna postava?" In pa ali ni to tista postava, ktera verouk takoravno je v spričevalu djan na pervo mesto) deva v isto versto z aritmetiko, petjem, gimnastiko, in še nižej, ako se gleda na ure, kar je puščenih katehetu?... Ali se niso vsled'novih postav podobe križa umikale iz šolskih soban? Bi mar Mojzč Luzzato hotel, da naj šole postanejo čisto nekerščanske, brez kateheta, brez vere, brez znamnja sv. križa?... Dalje piše o teh stvarčh obširniše; za nas pa bodi to zadosti, da se vsak lahko prepriča, česa se je Slovencem in vernim Teržačanom od novih' liberalcev nadjati ?
Dunaj. (Nekdanji in sedanji časi.) Kdo se ne bo čutil primoranega primerjati preteklosti s sedanjostjo, ako jo zvesto opazuje? In to ne storimo le s svojimi privatnimi, zasebnimi razmerami, temveč tudi s splošnimi. Kolikokrat slišimo ali beremo znane vzdihe: Oj, kje so dobri, stari časi! Kako žalostno je sedaj na svetu! Kako mirno, kako zložno živelo je človeštvo v prejšnjih časih, in kako se sedaj vse m£de na svetu? — Ali imajo hvalivci preteklega časa morda prav? Opazujmo n. pr. le dogodke in najvažniše spremembe zadnjih desetletij, recimo od leta 1848, brez predsodkov in popolnoma nesebično, in pripoznati bomo morali, da so se zelo predruga-Cile razmere, in ako se vprašamo, če je teknila ta včasih nepričakovana sprememba v prid, v korist ali v zadovoljnost človeštva, bomo gotovo z veliko
žalostjo priznati morali, da Človeštvo pri vsih napredkih na polji duševne in materijelne kulture v svojem nravnem življenju, v pospeševanju svoje prave časne in večne sreče — razun nekaj hvalevrednih izjem — ne le ni napredovalo, temveč na zelo očiten način nastopilo rakovo pot. pač da, kar s silo je bilo na slabeje zavernjeno. Kako hudo se res včasih varamo! Večkrat se bahamo z „napredkom;" mislimo, da bomo zajemali iz te ali one iznajdbe neizmčrno korist; da, sem ter tje bi nekateri iznajdljivi, radi dopovedovali le na svoj lastni dobiček misleči ljudje, da stojimo z eno nogo že v zlatem veku, v kterem nam ne bo treba ničesar misliti ali delati, in v kterem nam bodo brez vsa-cega truda pečeni piščanci leteli v usta. Ni pa dolgo, in prepričamo se, da te tako hvalisane iznajdbe zmanjšujejo dohodke velikemu številu pridnih delavskih rok ter žugajo spodnesti terdno podlago njih oberti. Jaz tega nikakor ne morem imenovati napredek, ako zidamo na poterto in razdejano podlago. Dobro se še spominjam razmer do leta 1848; mirno živeli in delali so takrat ljudje med seboj, ne 4a bi se povpraševali, h kteri narodnosti pripada ta ali ta? (S tern nočemo grajati napredka v domačem slovstvu; grajamo pa z vso odločnostjo iz tujstva v naše slovstvo zatrošeno nenravnost, kužljivost, po-hujšljivost, grajamo osebnosti, ki so iz tujstva se navzele brezbožnosti in jo dalje trosijo po deželi pod pretvezo olike.) Vsak skušal si je pomagati s pridnostjo in delavnostjo; poterpežljivo uklanjali so se takratnim razmeram, bili so zadovoljni z malim, kar so si prislužili, ter pustili so živeti tudi sobrate, kolikor so jim to pripuščala njih sredstva. Res je .bil zaslužek tiste dobe včasih zelo majhen; zato bil pa je živež in vse drugo mnogo ceneje, davki manjši; tako n. pr. se prav dobro spominjam, da je človek dobil pol mernika podzemljic (krompirja) za «no sreberno dvajsetico, seženj derv za 2—3 goldinarje. funt govejega mesa za sedam krajcarjev, bokal dobrega vina za šest do osem novčičev itd. Prav natančno mi je še v spominu, da so plača vali tisti čas za stanovanje, obstoječe iz sobe, sobice, kuhinje, podstrešja in kleti, v prijaznem mestecu jednajst goldinarjev na leto. Mogli so tedaj tudi z majhnim zaslužkom prav dobro izhajati, ako niso bili preveč ošabni in niso po nepotrebnem denarja zapravljali. Razmčrje med gospodarjem in posli bilo je popolnoma prenaš^ivo, ako so le ti svoje dolžnosti redno spolnovali. Da so morali ljudje, ki niso hoteli delati, tudi prej pomanjkanje terpeti. je čisto naravno, kajti, kdor noče delati, naj tudi ne jč. Ako so se sošli ljudje različnih jezikov in narodnosti, se niso sovražili in med seboj zatirali; bilo jim je to celo drago ; kajti pri tem niso pridobili le znanja jezikov, kar je gotovo vsacemu Človeku v korist, temveč razširili jbo s tem, da so slišali o tujih deželah in mestih govoriti, • polagoma tudi svojo omejeno vednost ino znanje. (Gorenjci so večkrat sinove dajali na Koroško v službo, Korošci pa na Kranjsko: zato pa je Kranjec cstal Kranjec, in Korošec se ni pokranjčil: Kako pa zdaj počenjajo Korošci s slovenščino in Slovenci, se bere le preveč pogosto!) Marsikateri, posebno če je bil nekaj let na popotvanju, pridobil si je na taki način dostojno izobraženost in omiko. {Neusmiljena pa je bila vojaška zadeva, ko je moral inladeneč celih 14 lčt biti v vojaški suknji in še potlej ga je „brambovstvo" čakalo!)
Še le po letu 1848 pričeli so ljudje različnih narodnosti, mesto da bi se med seboj ljubili kot sobratje z jednakimi pravicami in dolžnostmi, drug druzega sovražiti, drug druzemu se ogibati in med seboj se preganjati. (To pa zlasti zato, ker veliki narodi manjšim nikakor niso hotli pravice privoliti, temveč le sami so hoteli vse biti, kakor pomno-gem še zdaj.) Vprašam: Ali ne osramoti tako dejanje človeka? Zakaj naj bi bil človek, ki govori slučajno v meni neznanem jeziku, manj vreden in bi ne smel istih pravic imeti, ko jaz? Kje vzamem in osvojim si pravico, razžaliti, preganjati in življenje kratiti iz omenjenega vzroka svojemu bližnjemu?! Da z ljudmi nerazumljivih jezikov ne morem občevati, to mi ni drago; da bi jih pa zavoljo tega sovražil, jim hudo želel, jim škodoval na njih pravicah — tega me Bog varuj! To se nikakor ne vjema s človeško poštenostjo in naravnost nasprotuje zapovedani nam ljubezni do bližnjega. — Prav res obide mirnega opazovalca groza, ako vidi. kako se ljudje različnih narodnosti med seboj prepirajo, sovražijo; in zakaj? — Zavoljo napuha. — Koliko nesreč, žalosti in skerbi bi ne imeli ne le posamezniki in družine, temveč tudi cele pokrajine, ko bi vladala pravica do vsih narodov in bi torej ne bilo nastalo neumno narodnostno kavsanje in prepiranje in bi iz komarjev ne bili zrastli levi in volkovi! Ali ni močno obžalovanja vredno, da revno, mučeno človeštvo, mesto da bi delalo v svoj prid, se brigalo za pošten zaslužek, in si z vstrajnim delom poboljšalo svoje stanje, ter pospešilo svoj časni in večni blagor, — pa le zapravlja dragi čas in moč s takimi prepiri in si s tem nakopuje najhujše bridkosti? Koliko velikega bi se bilo na svetu že lahko storilo in koliko dobrega napravilo, ko bi bili ljudje delali z resnobo in premišljenjem, in bi si ne metali od vseh strani polen pod noge, kakor slabi, sprideni otroci, ter si s tem ovirali vsak dober napredek, da molčimo o nezmčrni dušni škodi, ki se dela s takim babilonskim počenjanjem.	(Dalje sledi.)
Prošnja k majnikovi Kraljici.
Kaj dam Ti naj v darile, Kraljica vseh Kraljic? — Kaj pošljem za vezilo Devici vseh Devic? —
Po svetu vsem se včrnem Slavijo šmarnice, V številu k njim nezmčrnem Kerščanstvo zbira se.
Molitve njih goreče Pred sedež tvoj duhtč, Glasove jaz proseče Pošiljam in želje.
Pomoči prosim Tvoje Za slabo serce mi, Obračam prošnje svoje Do virov milosti.
Usliši me, Kraljica, Duhteči rožni cvet! Dodeli mi, Devica, Da me ne zmčti svčt!
Razgled po svetu.
Brezverstvo v Zjedinjenih deržavah. Nadzornik ljudskega številjenja je v zveznem glavnem mestu hvalil naraščanje sv. katoliške vere in druzih ker-ščenih oddelkov. Po njegovem mnjenju bi bilo v Združenih deržavah severo-amerikanskih katoličanov 6.250.04"»; metodistov čez 4 milijone; prezbiteri-jancev čez 1 milijon; luteranov 1 milijon; kongrega-cijonalistov čez 512 tisoč. Število kerščanskih vero-izpovedovancev bi tedaj zneslo čez 1"> milijonov in 40."» tisoč, s katoliki vred pa nad 17 milijonov. Te številke kažejo, kako so se ravno kerščanska veroiz-povedanja lepo povzdignila v teku zadnjih desetletij. Drugačno lice «pravi pisatelj) se pa pokaže, ako primerjamo število kerščanskih veroizpovedovancev s takozvano „veliko cerkvijo" (big churchi. Takoj se nam pokaže žalostna resnisa, da je v tej deržavi ne manj kot 4* milijonov ljudi, ki ne priznajo nobene vere. V začetku tega stoletja je bila vsaka tretja oseba v deržavi brez vere. a sedaj se je obernilo ravno narobe; število brezvercev je dvakrat večje nego število onih, ki spadajo v to ali ono veroizpo-vedanje. To nikakor ne more biti vzrok slavljenja današnjih deržavnih razmer. Razumni deržavniki in cerkveni pristojniki naj bi pač resnobno premišljevali velikanski naraščaj brezverstva.
Katoličani, luterani in prezbiterijani v obče le malo drugovernikov pridobe za svojo vero (tako meni poročevalec) in da je število udov omenjenih verstev večje leta 1890, nego je bilo leta 1880. oziroma 1870, pripisovati je priseljevanju. Pa ko bi le vsi priseljenci ostali zvesti svoji veri, bil bi naraščaj jedne vere ali druge večji, kakor ga kaže ljudska štetev. Skušnja pa uči, da se prav veliko odstotkov priseljencev odtuji svoji veri, pa ne z namenom, da bi stopili v drugo vero, marveč, da se pridružijo ogromni dru-hali brezvercev.
Pravi vzrok ogromnemu naraščanju brezbožni-kov so javne deržavne šole, katere obiskuje velika množica otrok. Brezglavne deržavne šole izključujejo vsak verski pouk. V njih so vsi učni predmeti vre-jeni tako, da se mladeniču in deklici mora vcepiti nagnjenj** k bfezverstvu. Otroci priseljencev se odtujijo tem prej veri staršev, če ni angleščina njihov materni jezik. Z maternim jezikom vred gré večjidel tudi veni v pogubo.
Iz tega vidno in očitno, da je velika potreba, naj bratovščina sv. Leopold* bolj goreče moli in dela za spreobernjenje Amerike, pa ne le dvakrat, ampak dvanajstkrat premisli, predno se kdo preseli v severno prekmorje, ali nemara to še celo z otroci vred. ki znajo z odr;:ščenimi ob enem tudi še vero in zveličanje si pokopati !
V pojasnjenje teh amerikanskih dogodb se podaje naslednja nekoliko starejša dogodba :
Zakaj moram sv. Cerkvi pokoren biti in njene duhovne in redovništvo spoštovat i ?
Med mnogimi ginljivimi dogodbami, ki so se veršile pred nekterimi leti v severno amerikanski vojski, v kteri, kakor je znano, so usmiljene sestre ranjene vojake oskerbovale. neki usmiljen vojni duhoven pripoveduje to-le: „Naletel sem neki dan vojaka, ki je bil že blizo smerti in sem mu to tudi povedal. Povedal sem mu šest resnic, ktere mora vsak
vedeti in verovati, da bo izveličan, in prašal sem gaf če vse to veruje? Poterdil je. da. Poskusil sem potem obuditi ž njim obžalovanje čez storjene njegove grehe, molil je z menoj, kolikor je mogel, in videti je bilo, da se res kesa Vprašal sem ga dalje, če je že ker-ščen? kajti dve tretjini Amerikancev ni kerščenih. Rekel je, da ni. Povedal sem mu. da se mora dati kerstiti, kerst je neizogibljivo potreben, ako hoče človek izveličan biti On pa je menil, da na malo vode pač ne more biti toliko ležeče. Dopovedoval sem mu in pojasnjeval, da to se mora zgoditi, kar je Bog zapovedal in kar je postavil Jezus Kristus, naj se že nam zdi malenkost, ali pa ne. Pa ni mu šlo v glavo. Poslednjič reče: ako sestra (usmiljena) to priterdi. se bo dal kerstiti! — Res je. odgovori sestra. — Bog in Izveličar je zapovedal. Saj se mora tudi to storiti, kar reče kapitan ali general. To je bilo vojaku razumljivo in ni več nasprotoval ter se dal kerstiti, kmalu potem je pa umeri.
Lejte, koliko milost mu je pridobila pokorščina do duhovna in sv. Cerkve; brez tega bi bil v poganstvu umeri.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec rožnik (junij), a) Glavni namen: Nedeljski pokoj. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
„Revna, bolna človeška družba, iščeš si pomoči pri nožu; k Bogu se moraš poverniti!"1 Tako je za-klical pri zadnjih napadih z bombami mislec, ki sicer ni tako srečen, da bi se smel šteti med verne kristijane.
Isto misel izrazil je prej katoliški govornik, ki je govoril na nekem katoliškem shodu o nedeljskem pokoju, s sledečimi besedami: „Svet se trese, svet je preplašen, ker je jenjal upirati se na Boga.J V resnici daje nedeljski pokoj, v kerščanskem duhu zapopaden, svetu blagor, gotovost in mir v Bogu. Terdna podpora svetu je Stvarnik sveta in svet ne more drugač mirovati kot v Bogu; Boga pa ne bo najdel. ako si ne vzame časa iskati ga; vse ej ga bo vnovič zgubil, ako se njemu, ki je edino potreben, z ono pridnostjo in onim pokojem ne vda, kterega zahteva nedeljski počitek. Kerščanski nedeljski počitek je temelj in potrebni pogoj one očitne službe božje, brez katere nobeno ljudstvo dolgo obstati ne more. brez ktere zgine kmalu božje in človeško pravo.
Člove* ike postave brez božjih nimajo nobene podlage, in tako se je zgodilo, da človek, ki se je hotel z odstranjenjein nedeljskega počitka odtegniti službi božji, je zapadel človeški sužnjosti. Dandanes ne moremo dovolj ponavljati, da kerščanske postave, ki so ukazovale nedeljski pokoj, so bile le obramba prostosti. Njih odprava tudi ni druzega ko posledica prostozidarskega tiranstva, ki se liberalizem imenuje, in navidezna nedeljska prostost je v resnici le prostozidarsko suženjstvo, ki nam je prineslo prekucijo. ono je le ena izmed mnogih „iznajdb," za ktero mora plačevati revno zapeljano in zaslepljeno ljud-
stvo vse stroške s preobilnim telesnim delom in z duševnim propadom.
Katoliška Cerkev pa je skušala vselej obvarovati pravi nedeljski počitek, prostost od dela in po-zemeijskih skerbi, nedeljski pokoj v Bogu, v prid in korist delavnemu ljudstvu. Veleznan pisatelj se ne sramuje naslednje izreči: „V tej napravi — v nedeljskem pokoju — kakor ga je Cerkev varovala zoper slepo poželjivost, obseči se dajo vsi napori, ktere ima kerščanstvo, da privede duševno življenje k gospodarstvu čez hlapčevstvo telesnega bivanja."
Storilo se je v resnici že nekaj — Bogu bodi hvala zato — da se pridobi blagodejni in potrebni nedeljski pokoi, kakor ga Cerkev ukazuje in predpisuje. Na mednarodnem kongresu, ki se je bil sošel v rešitev socijalnega vprašanja meseca sušca 1890 v Berolinu, priznalo se je enoglasno od zastopnikov -evropskih deržav, da je za delavce potreben vsaki teden eu dan počitka in to v moraličnem oziru, in za telesni blagor in za gospodarski napredek. To je bilo veselo priznanje in tolaživno znamenje boljše bodočnosti. In zadnji Čas je že, da se zboljša; pre-memba občnega mnenja pa je gotovo najboljše sredstvo, dospeti do splošne, postavne vstanove nedeljskega pokoja ter premagati zadnje ovire.
Tudi otroci nemira kličejo že po miru in po pravici pripisujejo revo. ki je med njimi, najbolj preobilnemu delu: „Preveliko delo je pešanje in bolezen, je surova nevednost, je pohlapčenje in spri-denje, je revščina in stiska, pravijo sami. Resnično: vendar s samim mirom še ni vse storjeno; ta da le možnost, vsemu temu ubežati; v resnici pa bo vse to storil, ako je mir v Bogu. kerščanski nedeljski pokoj; edini ta more imeti gospodarstvo duha čez suženjstvo telesnega bivanja. Po postavi dani dan miru je zunanje sredstvo zoper zlo; pravo zdravilo mora od znotraj priti, kerščanski porabi dneva v poživljenje duha pri službi božji in telesa v poštenem počitku.
Pervi in naj bližnji namen nedeljskega počitka je gotovo telo; zavoljo telesa je vstanovljen dan miru. da se ohrani ter pred časom ne omaga; kajti življenje je pervo med zemeljskimi dobrotami. Drugič postavljena je nedelja zavoljo revežev in slabotnih, da imajo tudi oni dan miru in jih lakomnost ne more svojevoljno izžmeti. Slednjič in prav posebno pa je nedelja postavljena zavoljo neumerjoče duše, da ne pozabi tega, kar je najpotrebniše.
(Konec uasl.) b) Posebni nameni:
8.	S. Medard. Zelo zanemarjene cerkve. Pravične zahteve zapuščenih vdov. Zopetna pridobitev zgubljenega redovnega poklica.
9.	S, Pelaglja. Odvernjenje škode tujega oličevanja iz planinskih krajev. Poklic mnogih vnetih aposteljnov med pogani. Preiskave s hudimi nasledki.
10.	Naša ljnba Gospa, „imenovana pri Poti." Katoliške učiteljske zadrnge Zgodnji navod otrok k priserčnemu spoštovanju Matere Božje. Poklicne zadeve.
11.	S. Barnaba. Višji pastirji sv. katol. Cerkve. Vehke potrebe kmetijskega gospodarstva. Vgodno vreme. Bolni za rakom.
12.	S. Leon III. Sv. Oče. Vredni prejem sv. duhovskega posvečenja. Edinost in stanovitnost zastopnikom katoliškega ljudstva.
13.	S. Anton Pad. Razširjanje tretjega reda. Razdjanje nenravnih razmer. Ohranitev in pomnožitev dobrih učnih moči.
14.	S. BaziliJ Združenje ločenih jutranjih cerkva z rimsko materjo Cerkvijo. Gorres-eva in Leonova družba.
15.	S. Vit. Mladina v nevarnosti zarad vere in nedolžnosti. Zelo stiskani srednji in kmečki stan. Stiskana katol. delavska naselbina
16 S. Janez Frančlšk Reg. Ljudski misijonarji. Delo sv. Erančiška Begisa. Prav posebne duhovske zadeve.
17.	S. Gnniolf. Kmečko prebivalstvo blizo velikih mest. Važno časniško podjetje. Oprostitev prevelike boječnosti
18.	S. Radegnnda. Važne zadeve mnogih samostanskih pokrajin. Spreobernjenje krivoverskih in nevernih svojcev in sorodnikov.
19 S. JnllJana Falkonljerska. Razširjanje duhovske molitvene družbe na Ogerskem in Poljskem Obvarovanje pred dušno slepoto in oterpnjenjem serca. Vstanovitev benediktinskega samostana.	.Dalje nasl.i
II. Bratovske zadeve N. 1J. Gosp* presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Neka oseba se goreče priporoma v molitev družbi Naše ljube Gospr> presv. Serca za ljubo zdravje, če je Božja volja, tudi za poterpežljivost in srečno zadnjo uro — Dve bolni osebi za pomoč. — Nekaj nesramnežev, ki hodijo v cerkev pohujšanje delat, za spreobernjenje. če je še mogoče, ker laki osludnežt itreš»'- zoper sv. Duha.
Zahvale.
Hči priserčno zahvalo naznanja Naši ljubi Gospej presv. Serca. ker klicala je k Njej. da bi oče velikonočno spoved opravili. in to se je res zgodilo. O Marija, bodi češčena! Častile Marijo, kristjani! Jaz sem /.a terdno prepričana, da Marija še nikdar ni nobenega zapustila, kdor jo je kaj prosil. M. M.
Najina še ne jednoletna hčerka je bila hudo zholela Nobena človeška pomoč ji ni hotela pomajrati. Zatekla sva se v tej stiski k Materi Božjii. opravila njej na čast devetdnevnico in obljubila. če dete ozdravi, da objaviva očitno zahvalo v ..Danici. -Najino zaupan je ni bilo osramot«no. dete je ozdravelo Spolnjujoč obljubo hvaležno objavljava ta dosod^k občinstva saj zoj»et priča, da še nikdo ni bil zapušren. kdor s<- k Mariji z zaupanjem zateka.
V Vernem Verhu nad Idriji».
Ivan in Ivana Vidmar.
Listek za raznoterosti.
Ljubljana. V prečastitljivi praznik presv. Rešnj. Telesa so se navadne procesije v Ljubljani opravile pri najugodnejšem vremenu. Tako je bilo tudi po deželi, kolikor smo slišali. V nedeljo potem (27. maja) pa je deževalo in moralo se je pri čč. oo. Frančiškanih in v mestni fari pri sv. Jakopu procesija opraviti v cerkvi.
Pretekli ponedeljek. 28. t m., je dospčl v Ljubljano prečastitljivi P. Alojzij Parma, veliki prednik, general, vsega frančiškanskega reda v Rimu. Opravljal je kanonično obiskovanje v Bosni in do-spčl čez Zagreb v Ljubljano, ostal tukaj v frančiškanskem samostanu, ter imel v torek zjutraj slovesno sv. mašo in po maši dal vsim tretjerednikom vesoljno odvezo. Cerkev je bila napolnjena zvečer v ponedeljek o slovesnem sprejetji in v torek pri slovesnosti O tej priliki smo izročili 51 gld. 70 kraje, zbirk „Zgod. Danice" za „sv. Deželo" in 25 gld. 20 kr. za „varhe Božjega groba". (Sicer vse zbirke za varhe Božjega groba oddajamo v kn. škof. pisarni, kakor tudi mnoge druge. Vr.> V torek popoldne se je prečastiti P. general odpeljal proti Dunaju in se verne nadalje skoz Tirole v Rim.
Ifjubljana. (V prid mladini.) Omenili smo že o svojem času, da posebno društvo hoče v Ljubljani zidati zavetišče in vzgojišče za zapuščeno ali zanemarjeno moško mladino. Varstvo za to zelo potrebno napravo je prejel svitli nadvojvoda Franc Ferdinand-Este. To daje novo upanje, da bode delo z Božjo pomočjo napredovalo.
Dnhovske premembe. Čč. sem. duhovna Ignacij Nadrah in J. Rihtarič pojdeta v službo pervi za kapi. v Metliko, drugi enako v Mokronovo. Č. g. A. Mali gre iz Naklega za župn. upravitelja v Javor pod Ljublj. Č. g. J. Bezeljak iz Starega terga pri Ložu za kapi. v Bohinsko Bistrico, in na njegovo mesto č. g. Stanislav Peharec, sem. duhoven.
Dnhovske premembe v Lavantinski škofiji. Č. g.
J. Novak župnik videmski, je postal adm. za dek. Brežice. Č. g. Jož. Mešiček pa provizor v Brežicah. Č. g. A nt. Pintarič gre za kapi. v Makole. Č. g. Jož. Jodelj z Vojnika na Vransko. Č. g. J. Pe°mat ostane v Št. Juriju. — Razpisana je mestna župnija Brežice.
7 Umeri je 27. t. m. znani mizarski mojster in hišnik Jožef Regali in bil 29. t. m. popoldne pokopan. Bog mu daj večni mir!
Za Ciborij k U. D. na Brezji: Iz Idrije J. V. 1 gld. 50 _ Gospa B. iz Ljubljane v zahvalo za dobljeno zdravje dva uhančka. — J. K. za cerkev na Brezji 25 gld. — O, g. Krištofič 1 gld. — Iz Idrije 4 gld. v tolarjih za srečo na duši in na telesu, — zlati uhani, zlat perstan in nekaj srebernine za srečno zadnjo uro> — Rudarjeva vdova dva poročna perstana in zlata zapona z uhani, da naj mili Jezus na prošnjo ljube Matere Božje na Brezjah nji in njenim otro-čičem dodeli ljubo zdravje in pravo pamet. Vse po č. g. L. Picigasu. — Spoštovana Helena Babnik iz Ljubljane 1 vel. tol. za zdravje in blagoslov Božji v rodovini. —
Bratovščina vednega ceščenja presv. Rešnjega Telesa bode v samostanski cerkvi pri gg. Uršulinkah obhajala svojo redno mesečno pobožnost prihodnji četertek dnč 7. junija. Zjutraj ob 4ih bo perva sv. maša, ob 5ih bo slovenska pridiga, potem sv. maša z blagoslovoma za žive in mertve ude bratovščine in sicer zaradi praznovanja osmine pri oltarju presv Jezusovega Serca. Pri slovesnosti je skupno sv. obhajilo.
V	Požun odide nemudoma č. P. Emil Volberfc, ki je z zelo velikim vspehom imel majnikove govore v stoljni cerkvi, in verne se zdajci od ondod č. P. Vid Loinger, ki je v Požunu z enako vnemo imel šmarnične govore. Prav veselo je, da v vseh cerkvah je bila majnikova pobožnost prav obilno obiskovana.
Katoliška družba ima prihodnji torek. 5. junija, na Rožniku sv. mašo za žive in umerle družbenike zjutraj ob oih z darovanjem za uboge podpirane od Vincencijeve družbe.
Zahvala. Prosim v cenjenem listu „Zgod. Danici" to razglasiti, da ljudje spoznajo dobroto Božjo!
V	naši vasi imeli so osepnice. Ljudje so bili v velikem strahu. Da bi me bolezen ne obiskala, priporočim se Mariji M. B, da bi me rešila in obljubim to v „Zg. Danici" razglasiti. Bog me je uslišal — zdrav sem. (Podpis nejasen, — p. Gmunden.)
Bolnišnica za pijance? V Ameriki se vse dobi, česar drugje ni! Tamo nekje v deržavi Mičiganski so skovali postavo, po kateri naj pijanstvo velja za bolezen. Pijanstvo bi se torej več ne kaznovalo z zaporom ali denarom, kakor doslej, temveč zidale bi se za smerdlive pijance bolnišnice na kterih bi pijane vrane šnops izsmerčevale in potem se zopet v pivnice dervile in pile, če bi imele za kaj! Vendar iz te čudne pogače, blezo ne bo pijače, — kajti prišla je osnova pred višje sodnije in rekli so sodniki, da deržavna postavodaja nima nikake pravice božkati in mehkužiti kalivcev očitnega in zasebnega miru. Tako se bodo pijanške žabe morale še nadalje le po lužah valjati in ne na mehkih posteljah.
Potreben bi pač bil za pijance „špital," namreč naprava, v ktero bi pod ključ devali pijance, jim dajali primerna dela, jih prisilili, da bi moral vsak po svoji zmožnosti vsaj toliko delati, da bi si hrano zaslužil. Skerbeti pa bi se moralo posebej za dušno zboljšanje, da bi ne bilo tistih nesrečnih smerti, vsled kterih se je silno bati tistega prežalostnega koncar da se spolnjujejo besede: „Pijanci ne bodo posedli Božjega kraljestva."
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Č. g. J. A. 3 gld.
Zi sv. Detinstvo: Borovnica 32 gld. — Iz Rudnika po č, g. župniku Greg. Šlibarji. 10 gld
Z t brat. sv. Leopolda: Iz Rudnika, po čast. gosp. Greg. Šlibarji, 1 gld. 50 kr.
Za poškodovane s točo: Neirn. 1 gld. Za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru: Neimenovana 1 gld. Za opravo ubožnih cerkev: Iz Matenje vasi 6 gld. 70 kr. — Č. g. Jožef Lukanec 13 gld. 30 kr. — Iz Fare pri Kostelu 13 gld. 20 kr. — Z Vranje peči 23 gld. 35 kr. — Trška Ferjan 1 gld. — Z Zalega loga 16 gld. — Z Dobrove pri Ljubljani 44 gld. 90 kr.
—	Z Gorič 6 gld. — S Kranjske gore 30 gld. — S Prežganj 12 gld.
—	Iz Dolenje vasi 20 gld. 50 kr. — Od Stare Cerkve pri Koširji 25 gld. — Z Ribnice 45 gld. 50 kr. — Iz Viabč 10 gld. — Iz Šempetra pri Rakeku 19 gld. 16 kr. — Iz Št. Lamberta 9 gld. 70 kr — Z Gornjega Tuhinja 31 gld. — S Št. Gregorija 14 gld,
—	Z Zalega polja 18 gld. —