Venceslav Winkler                        '    '
O jami za vasjo in o županu Andražu
Bil je požiralnik za Poljano, globoka jama, kjer je ob nalivih zastajala voda in segala do po~ Ijanskili njiv ter napravljala škodo. neizmerno škodo. Ob ta-kih prilikah so hodili Poljanci -okoli župana in ga prosili:
»Daj, Andraž, ukreni nckaj, gorje postaja od dneva do dneva hujše, ob yso letino bomo.«
Župan je modro obljubil.
»Potrpite, potrpite,« je dcjal in si popravil dragocene naočni-ke, »vse se bo uredilo.«
Ko je Toda nekoliko odtekla in ni imel drugega dela, je po-klical oba svetovalca, dolgega Potegona in debclega Kodravca. Svecano in z umerjeniin kora-kom -so odšli k jami, tam fso sedli na skalo. zagledali so se v globino in začeli premišljevati. Vsekakor je bilo treba stvar do-bro premisliti. Svetovalca sta ka-dila cigare, župan pa pipo. Dim , se je ovijal okrog njiliovili glav in molcali so in molčali. VČasib si je Župan Andraž popravil na-očnike, bolj takole zaradi lepše-ga, včasih jc kateri od obeh sve-tovalcev zakašljal. drugače je bilo vse tUao. Ljudje so stali nekaj sto korakov od jame, pri-drževali so sapo in pobožno gle-dali modrujoče. Končno je vzcl župan pipico iz ust in vzdihnil:
sŠkode pa res napravi pre-cej!«
»škode nič koliko!« sta brž pritrdila oba svetoTalca.
>Kake tri voze sena bi pa lahko več zraslo!«
»Najmanj tri voze!<
»Ljudje so veliki reveži.«
>Veliki reveži,« sta ponav-Jjala svetovalca.
Tako so se pomenili, nato so spet nmolknilj, kakor da so že preveč povedali. Vsi trije so se bili  zagledali v jamo,  v modre
in sive skale, kimali so z glavaini, zdaj pa zdaj jt* kateri vzdihnil, otresel pepel s cigare in spet povt-sil glavo. Ko so je pa sonee dotaknilo hribov Da zapadni slrani, se je znova oglasil župan Andraž:
»Treba bo nekaj ukreniti.«
>Na vsak načiu bo treba,« sta potrdila svetovalca.
»Veliko je škode, joj, prejoj!«
»Veliko, veKko,« sta se zibala svetovalca.
»Če bi jutri vsaj nekaj ukreuili, kaj  raislita?*
»Jutri. jutri na vsak nacin!«
>Danes je pa že poziio in človek se preveČ utrudi.«
>Pozno je že, pozno!« sia bila tudi svetovalca zadovoljna.
Počasi so su vzdignili in odšli proti vasi in Ijuclje za njimi. Da, ta dan se ni niČ zgodilo. tudi drugi dan ni bilo še niČ takega in tretji dan prav tako ne. Treba je bilo vendar vse dobro premisliti. Vsako jntro so šli k jami, sedli so na skale. zastrmeli v jamo, molčali tlo večera in voda je počasi upadala, ugašala. Naposled je je bilo še zelo malo, toliko, da je še curljala v jamo. toliko, da je bilo nekaj mokrote.
»Ne bo več povodnji, ne bo je,« je našel naposled resitev župan in se vidjio oddahnil.
»Ne bo je,« sta glasno pritrdila svetovalca.
»Voda je izginiia, posvetujemo se tako rekoč brez potrebe in zaprav-ljamo dragoceni Čas,« je zagodrnjal Andraž.
»Brez potrebe!«
»Lahko bi kar odlli.«
»Kakopa!«
Ko jt* pa župan Andraž vstal, se je nerodno obrnil in naočniki so mu padli v jamo. Strahoraa je pogledal za njimi, oba svetovalca sta se nagnila oez skale, videli so, da so padli v vodo, zasukali so se eiikrat, dvakrat, nato so zdrčali čez skaie v globino.
»Nesreca! Kaj pa zdajlc se je prijel župan za glavo.
>Kaj pa zdaj?« sta zaječala svetovalca in spet sedla na skalo in se skljuČila kot kup nesreče.
SliŠali so krik Ijudje, ki so čakali v bližini, pritekli so in se zaČudili. Skoraj niso raogli razločiti, kdo je župan. Audraž brez naoČnikov, saj to je bil čisto navaden kmetl Piepadeni so se ozirali zdaj vanj, zdaj v jamo.
»Kaj pa zdaj?«
Precej se je oglasilo nekaj otrok. da je to pač preprosta stvar. Splezati bo treba v jamo in poiskati naočnike, drugače nc grc. Ponudili so se, da gredo za zlat cekin takoj v jarao, ko so pa zares hoteli iti, so jih pridržali starŠi, češ ne gre. da bi po nemarnera tvegali življenje. Nihčo ni maral, da bi njegov fant ostal nekje v globini nied skalami. Bog ve, kakŠen bognas-varuj je tara spodaj in čaka na Človeske duše.
Župaii se je pa spomnil na svojega pastirja. čemu bi ga pač rcdil kar tjaveudan. Poslal je ponj, podarili so mu cekin, prinesli so vrvi tn moral se je spustiti v jamo. Fant sf1 je aekoliko cmeril, ni bil ravno pri volji, vendar je obljubil, da bo poiskal naočnike. Stisnil jo zobe in se spustil v globino.
Gledali so za njim, dokler ni izginil v teini. Po malem je zacelo zmanj-kovati  vrvi. postajala jt* lažja in lažja.
»Gotovo je že prišel do dna.*  so rekli  možje in posedli  v travo.
Tolaži]i so nesrečnega župana, naj ne obupa, prej ko pride veČer, bo spet nosil naornike. AndraŽ je prepaden prikimavai. po licili so inu tekle debele solze, venomer se je oziral v jamo, če se bo pastir kaj kmalu vrnii
Pastirja pa ui bilo nazaj.
54
.            Na zemtjo je legel mrak, na vzhodni strani se je zasmejala luna, zvezde
L so se prikazovale. Ljudje so pričeli verovati, cla se je fantu zgodila nesreča. f Obtičal je med skalami in ne more naprej ne nazaj. Povlekli so za vrvi, vlckli. vlekli, dokler niso privlekli do konca, bile so praizne.
»Ali pa je spak ušel po kaki drugi poti...«
To si* jim je zdelo zelo verjetno, na pastirja niso nikoli dosti dali, zmeraj je bil pripravljen na kake potegavŠčine. Jama ima še kak dnig izhod. poiskal ga je. splezal skozenj. prišel na prosto in zdajle sedi nekje vrh hriba in se smeje na vse grlo, smeje se in strže korenček. Skoraj raz-jfzili so se in odšli so domov. Le župan je bil žalosten in si je ves čas brisal solze.
Drugo jutro so se vrnili k jami. Pastirja še ni bilo nazaj. Ali se je res kaj zgodilo z njim? Dolgo so premišljevali, ko pa je zaeelo pripekati sonce, sc je vzdiguil svetovalec Potegon, pobožal jc župana Andraža po objokanem obrazu in dejal:
»Nič ne jokaj. AndraŽ! Naočnike ti gotovo najdemo, take ali take. Tvoj pastir je pač prebrisan paglavcc, dal si rau cekin in ostal je nekje spodaj, to se pravi. ušel ti je iz službe. Prav za prav bi moral poslati po-licaja za njim. Toda kdo bo potem odganja! cigaue od vasi in podil jajča-rice? Daj sein cckin. ki si ga obljubil za naočntkc, grein sam v jamo!«
Župan je rade volje dal cekin. dolgi Potegon je pa splezal po skalah in kmalu je izginil v jami.
>Močan je in pogumen,« sO premišljevali Ijudje. *Ne bo se mu zgodilo kot pastirju. Če se mu bo kdo postavil po robu, bo samo nekoliko zamahnil in bodo vsi lcžali na tleh. Naposled bo celo pastirja reŠil in ga privlekel s seboj.«
Posedli so v travo, vzeli malico iz žepov, nalivali si tepkovca in čakali. Tudi župan je postal clobre volje, jedel je in pil ter se šalil z ljudmi, verjel je, da mu bo Poiegon pomagal- Sonce se je iistavilo sredi neba. po vaseh je zazvonilo poldne iu nekateri so se vzdiguili. da bi šli doraov, ko je prilezcl iz jame Potegon, vcs uraazan iu zasopel.
Utmjen je padel v travo. nato je vrgel pred župatia naočnike ter zabropel:
»Tu jih imaŠ, dosti sera prclrpel zanje!«
Župan je  pograbil  naočnike ter preseuefen   zaklical:
>To vendar niso moji naočniki! Ti so rdeče barve!«
Potegon jih je še enkrat pozorho pogledal, nato je skomignil z rameni in zamahnil z roko:
»Naočniki so naočniki, krava je krava! Prilezel sem prav do dna, široka cesta se je odprla pred raenoj. Po njej sem prišel v lcpo vas. Grem, ob-cmlujem svet, vidim. da imajo semenj. Živina pa taka kot bi jo izklesal. Hotel sem že vprasati. če mi dado kak rep za iiaš cekin, pa sem sc sporanil na tvoje naočnike. Vrnera se k stojntcam in glej, spaka, ali jih ne ugledam pri prvem kraniarju! Pograbim jih, vtakiiera jih v žep, kramar pa nad inene! Nastal je vrišč. Bežim, bežim, tečem iz vasi, tečem po cesti, dokler iie najdem jame in zdaj sem tu.«
Ljudje so poslušali, čakali, majali z glavami, župan je pa godrnjal, da to niso njegovi naočniki.
»Daj meni cekin.< je dejal drugi svetovalec Kodravec. »Za cekin grem tudi jaz v jamo. zakaj bi paČ ne šel. če je tam doh semenj in je pija^e in jedače na pretek. Prav gotovo ti bora prinesel prave naočnike!<
Župan ga je hvaležno pogledal, izvlekel je iz žepa mošnjo, poiskal je svetel cekin in mu ga izročil.
»Mogoce boš imel več sreŽe kot Potegon.«
55
Kodravec se je spustil v jamo, bil je debel in močan in skale so Škripale pod njim, kjei ni mogel skozi, jih je kar odrinil, da so kosi odletavali in Štrbunkali v globino. Počasi je izginil v temi in še dolgo so slisali, kako je ropotal po jami.
>Ta bo gotovo prinesel prave naocnike,« so ga hvalili ljudje. >Če se ni Potegon lagal in je tam spodaj res drugi svet, bo prevrnil vse kramarje in jim ne bo dal miru, dokler mu ne prinesejo Županovib naočnikov.«
Spet so 6edli v travo in čakali dolgo v popoldan- Seveda, jama je tesna, Kodiavec se trudi, ne moie priti iako bitio skozi. MogoČe se je tudi kje zamudil, beseda da besedo, človek kar pozabi, da je  treba hiteti domov.
Malo pred mrakom se je zaculo ropotanje, skale so se krušile, naposled se je prikazal iz jame Kodravec. Lasje so mu bili čudno razmršeni, rdeči obraz razpraskan, Ie oči so se nra zadovoljno smehljale.
»Pijača pa taka!c je zasopel. »Angelci bi jo pili. In tudi karte srao vrgli, pa so ti spodnjaki bistrih oči. Skril sem jim križevega asa v rokav. kar takole bolj za Šalo, in so vstali pa lop po meni! Komaj sem jim ubežal. Tu 8O pa tvoji naočniki, Andraž.«
Župan jih je sprejel s hrepenecimi rokami, pogledal jih je in vzdihnil:
»Zopet niso pravi, Kaj si vendar delal, Kodravec? Ali ne pozuaŠ mojib naočnikov?«
jKriste božji, zlat cekin sem dal zanje ia bi ne bili pravi!« je zatulil Kodravec. »Pa jih pojdi sam iskatli
Župan je bil nesrečen, da nikoli tako. Preplašen je ogledoval sosede, preprijazno je upiral "vanje drobne oči in kazal na mošnjo cekinov, ko je pa videl, da vsi povešajo glave, se je vzdignil in obupno dejal:
>Sam jih pojdem iskat, preljubi moji, sara!., .<
Molčali so in straboma gledali, kako je lezel Čez skale v globiuo. Le ko je izginil v temi, so nekateri vzeli robce in si obrisali solzne oči, policaj Matjažek je pa potcgnil bridko sabljo in sc postavil tesno k jami za stražo in opozorilo.
Župan je pa plezaL navzdol, mnazal si je lepo obleko, jama je postajala tesnejŠa in tesnejša, ko je pa že roisliJ, da ne bo mogel več naprej. se je nenadoma razširila in stopil je na tla kot na prijetno stezo, ki ga je pri-peljala izmed skal v široko dolino. Ko je spct ugledal zeleno trato, si je za trenutek oddabnil, obrisal si je čevlje in popravil kravato, nato se je napotil čez travnik do bele ceste in od tam proti vasi, ki se je bleščala izraed zelenega drevja.
Prišel je v vas in videl, da imajo res semenj. Od vsepovsod je odme-valo vpitje, po cestah so gonili živino, pred hišami so stale stojnice, vse tako kot zgoraj na zemlji. Župan je zacel iskati po stojnicah in je kmalu ugledal naočnike. Da, prav take kot so bili njegovi!
»Moji naočnikilc jc vzkliknil razveseljen, poskocii čez stojnice in zgra-bil kramarja za vrat. »Kje si ukradel moje naočnike, človek tatinaki?«:
Pobral jib je s stojnice in mu jih molel pod nos.
56
Kramar je za trenutek osupnil, nato je segei po palici in začel nabijati po župaiiu. Amlraž je bil mujhen iii suh, izmuznil se mu je iz rok in zbežal po vasi.
»Tat, tattc se >e drl kramar za njim.
Koj so jo ubrali Ijudjc za beguncem, prvi je bil kramar, za njira so tekli policaji, potem dolga vrsta ljudi, celo scxl]iika in pisarjev ni maujkalo, da bi tatu na mestu obsodili, ko bi ga. ujeJi, Župan Andrai je tiščal v roki svoje naočnike, inahal jc z rokami in kaj uruo prestavljal drobnc noge. Bežal je po beli cesti, nato čez travnik iii po stezi med skale. Zdeio sc inu je ves čas, da sliši tik za seboj sopihanje treh debclih policajev, plezal je ko veverica in ko je prišel do vrha, je poskočil na zemljo in zaklical;
>Hvala Bogul llitro zamušimo jauio!<
Ljudje, ki so ga čakali, so koj vedeli, da se je moralo zgoditi nekaj hudega. Nametali so v jamo vrlikib skal in zemlje, da je bila v trcjiutku zamašena. Poteiu je pa stopil župan na najvišjo skalo ter sprcgovoril:
sHuili zanaj se je prebudtl, grozna zver, kakor je Še ni videl svet, bljujc ogenj, podira drevje. Komaj sfin mu ušel. Zato je prav, da smo mu zaprti pot na našo prelepo zcmljo. Toda dobil seni, kar sem iskal in česar vidva, Kotlravec in Potegon, nista našla, namreč svojc uaočnike.«
Ljudje so se razveselili, župan je pa vzel naočnike, ko jih je pa na-tančneje pogledal, je videl, da tudi to pot niso pravi. Osupcl se je ozrl po Ijudeh iu po jami, nato je polglasno zamrmral, da bodo za uekaj časa že dobri. Nataknil jih je in počasi odšel proti vasi. Skušal je stopati resuo in samozavestno, pa se je ves čas spotikal in malo je manjkalo, da ni omahnil po tleh.
Drugo jutro so pa Poljanci nenadoma uglcdali pastirja. Stopal je skozi vas in. gnal čredo krav, lepe živine, da so se širile oči vsakemu, ki jo je videl. Pred županovo hišo se je Čreda ustavila ia pastir je poklical gospo-darja m dejal:
»NaoČuike sem vam prinesel.c
Župan se je zacudil: glej, bili so pravi, prav tisti, ki so mu bili padli v jamo.
»In od kod ti živina?«
»Eh,« se je zvito nasmejal pastir, »tam spodaj jo vsakomur ponujajo, za cekin je naprodaj cela čreda. Kaj hočete, naočnike sem našel koj spodaj pod skalami, no, potem sera se odpravil dalje in scm dva dni mošetaril. Dobra kupcija, pošteni Ijudje. I)rug z drugim smo bili zadovoljni. Le pot je bila težka, nekak potres je bil zamasil jaino, da skoraj nisem mogel nazaj. Le s težavo sera st* preril.«
In pastir je ndaril z bičem, krave so zamukale in odšli so skozi vas in nihče več jih ni videl.
Pač je marsikateri Poljanec skrivoma Še splezal v jamo in mošnjo ce-kinov je vzel s seboj, da bi nupravil dobro kupcijo, pa nobeden ni prišel do dna. Vsakdo se jc prestrašil slabe poti, poleg tega se je bal, če ga le ne čaka spodaj sam bognasvaruj ...