A. Lebar
Potovanje zlatega hrošča
Zlati hrošček, ki je bil tako dolgo majhen, je dorastel. lmel je lepo glavico z drobnimi kratkimi rožički in svetlimi očmi, nežne nožice in krasno, zlalo se lesketajočo oblekico in prax> taka krilca. Nekega dne se je ogledul o ogledalcu rosne kapljice in je rekel: »O/, kako sem lep! S soojimi zlatimi krilci lahko letim okoli in okoli zemlje in kamor bom prišel, povsod me bodo občudooali.*
ln izkobacal se je iz lepe in dišeče vrtnice, kjer je bil njegoo dom in se je napotil po soetu. Nekaj casa ie hodil peš, poiem pa je raz-prostrl svoja krilca in je odbrenčal v daljavo.
Najprej se je ustaoil pri oeliki njioi, kjer je bilo vse polno naj-lepših rož. >To je gotooo velika gostilna.z si ie mislil. nTu, ostajajo najbrž najbogatejši potniki. To me bodo gledali in me opragevali po mojih željahlt Zlezel ie d proi coet, pa nikogar ni bilo, da bi ga vprašal, česa želi. Tudi v drugem in tretjem cvetu ni bilo nikogar. V čefrfem cvefu pa je našel prav na dnu čebelico in jo je vprašal: »Čebelica, kaj pa delaš tu?t Čebelica mu je odgovorila: »Ves, zdaj ko je še lepo vreme, moram nabirali med, da bom imela pozimi kaj jcs/i.« — »fafco?« se je začudil hrošček, »mislil sem. da se lepo zabauaš in igraš kakor jaz in osi boJjši Ijudje, ii pa delaš! Ne, to mi ne ugaja/ Z bogomtz Odletel je dalje po svetu.
Ustaoil se je ob mraoljišču, kjer so mravlje prav pridno tekale sem in tja in prenasale saoje male punčke (jajčka). Hitro jih je vprašal: »Oj, mravljice! Kako lepo se igrate in kako dobro se imateh Mravlje pa so mu odgovorile: *Oho, kaj pa mislii? To vendar ni igrača, če skrbimo za naše male in jih prenasamo na sonce, da se ogre-jejo!% — »ffu, ce ie pa iako, potem pa kar z Bogomlt Ni mu bilo všeč, da je zopet tu naleiel na delo; odlelel je dalje.
Slabe volje je sedel nu grm in se skril za velik list. Pa je zagledal doa ptička. Prvi je prinese) drobno slamico, drugi pa kosmič mahu; proi zopet drobno nitko, drugi mehko peresce. Vse to sfa s kljunčkom in krempeljci spleila in priirdila med vejice. Brošček ju opraša: tKako lepo se znata igrati!« Todn ptička sta mu užaljeno odgooorila: »/graoa da se? Saj uendar spletaoa gnezdo za najine male.« Hrošček jima ni
30
odgoDoril, le sam pri sebi je rekel: vKako ialostno žiDljenje! Delo in nič drugega kot delo! S tem pa res nočem imeti opraok&!«
Ko se je na sooji poti zopet ustavil, je zagledal pajka, ki je predel svojo proo mrežo; pa mu je veselo zaklical: »Aj, pajek, kakšna pa je ta tvoja igrača?* A pajek mu je odgovoril: >Le počasi! Veš, jaz ne znam letati kakor ti, zato si moram spresti mrežo, da oanjo ujamem muho in jo pojem. Saj bi drugače ne mogel žiDeti.z. — »Že zopet delo.t se je jezil nrosček. -»Če bi vs&j prišel v tnk kraj, kjer bi se mogel nekoliko poigrati!«
In je letel Ija in je letel sem, pa. poosod so bili osi sredi dela. Tako je minila pomlad in je minilo poletje; ze je prišla hladna jesen. Vse žioali so si pripraoile toplo stanouanje in so se oskrbele s hrano; le hrošček, zlati hrošček si ni ničes&r pripraoil. Letal je v zlatem soncu, se veselil, jedel in pil, za naprej pa ni poskrbel niti za en dan. Šel je isfcaf rozo, kjer je oil nekoč njegov dom: pa je roža ooenela. Zdaj je spoznal, da je najboljši čas zamudil. Nikogar ni bilo, ki bi ga bil vzel pod streho. Le orumeneio listje je bilo raztreseno po tleh. Hroščka je zeblo; skril se je pod listje, legel k počUku in je od gladu in mraza žalosfno poginil.