Listek. Velečastnemu gospodu Lovrencu Hergu , stolnemu prostu, priloj njegovega vmeščenja dne 20. novemlira 1900. A honet man is the noblest work of God. Pope. Mož poštenjak je najlepša božja stvar. Mnogozaslužni rojak, Ti osivel si v službi cerkveni, v službi, katero imaš skoro že petdeset let. Lepo število je to, a bolj hvalevredna mar- ljiv^st, ki Te vodila je v niem, ki Te v njem vodi še zdaj. V službi Te spremljal je trud, spremljala skrb, njegova nevesta, lepih to svojstev je par, ki ne miruje nikdar. Dostojni trud, velika skrb korist sta rodila, ktera je Tebi na čast, Tvojim rojakom v pomoč. Kakor po noči neb6 nam kitijo zvezde brezbrojne, mnogo čednosti tako kitijo Tebe lepo; Kakor vesela pomlad oživlja vesoljno prirodo, vzvišeni Tvoj poklic živo v nas radost fiudT; Kakor v jeseni drevo lepša sad, Tebe vzviSa poštenje, Kdo je ko rjaož poštenjak solnčnemu blesku enak ? VgriJšvetilnik bleščeč skrbno se boreč za omiko, Mnogo let stvarnik Ti daj delati narodu y prid! — Božidar Flegeric. Na lovn. (V. Kosmdk. — Jan Stanovsk^.) (Dalje) Glava mi je klesla omamljena k zemlji; ovil me je sladek duh, sladek kakor vonjava spomladnega gaja in kakor poljub plamenih ustnic mi je zagorel na licu . . . »Sak . . ., kaj je to?! je zaupil nekdo zraven mene. Prebudirn se, skočim po konci  mlinar je ležal povHljen in gledal čez rarao v gozd neumno, kakor če kdo stopi iz najhujše teme naglo v eez mi ro osvetljeno sobo. Rečem: »Kaj se je zgodilo?< »Eh, zlodej ve, kako se je to zgodilo, da sem zaspal?! Naenkrat me nekaj povabi, pogledam — bil je jelen. Skočil je tukaj iz gošče naravnost čez me in predno sem popadel dvocevko, mi je že bil iz streljaja. In ta pes tukaj, mrha se niti ne gane. Glejte, glejte, že se nama bližajo in jaz sem vse zaspal. Toda nič ne povejte, sicer naju zasmehujejo.« >Malo pomaga skrivati«, sem rekel, vsaj so naši sosedje videli, v katero stran jo je popihaU. »Nu, zgodilo se je; kaj storiti?« se je tolažil mlinar. »Zgodila se je nezgoda danes tudi že drugim. Le glejte zdaj, da streljiva nekaj. Pokajte korajžno po vsem, naj bo, kar hoče, — če tudi koža«. Stopila sva vsak na svoje mesto. Gonjači so se nama že bližali, streli so pokali drug za drugim, mlinar je osmodil tudi tri zajce, — le jaz še nisem imel ničesar. — Razjezil sem se resnično in se odločil, da bom streljal, ko mi pride kaj v streljai. Trobenta ie naznanila, da je po lovu. V tem trenutku draplje proti meni zajc. »Pozor!« so kričali gonjači. Samega koprnenja sem pozabil, da je prepovedano Se streljati, namerim — in pok! na kosmatinca. »O jej!« je zaupil nek gonjač in se zgrabil za stegno. »Dovolj sem dobil!« Obstal sem kakor okamenel. Puška mi je padla iz rok in pred očmi se mi je zatemnilo. Bazala in mladenič Ridl sta na krik in tarnanje gonjača prihitela in si ogledala rano. »Da se ne sramuješ, vreščat kakor stara baba!« se je hudoval Bazala, »saj ti je šlo le jedno zrno pod kožo. Caj, da ti je izkopljem«. >Jej, to boli!« je kričal goniač. »Molči, sicer dobiš!« se je zarežal nanj mladenič«. Vidiš, je že tukaj. Izmij si rano in bo dobro«. Sramežljivo sem se približal, da bi si ogledal rano. »Nič ni, ne bojte se«, je rekel lovec. »Dajte rnu za strah na žganico in bo po vsem«. Nemški pa je pridial: »K samemu zlodju, kaj ste vganjali? Moglo bi to slabo končati. Zakaj ste streljali v lovišče?« Odgovorira: »Ne vem; bil sem kakor zmešan«. »To je zajčja rarzlica«, je razlagal mlinar, kateri je medtem k nam dokrevsal. »Tu imaš Šimek, in pusti ta strah«, je tolažil gonjača in mu podajal čutaro. »Ne bo treba zdravnika?« — sem vprašal Bazala. »Kaj še! dajte mu kak papirov obliž in bode«. Dal sem gonjaču goldinar in lovec ga je opomnil: >Zahvali se lepo in zgubi se zdaj iz parade, da ne strašiš dalje tukaj«. Simek }e privzdignil čepico in jo mahnil proti domu. Bilo mi, všeč, da je bilo lova konec. Prenagljeni strel me je spravil ob vso dobro voljo. Gozdar je preStel divjačino: ustreljenih je 150 zajcev in 9 srnjakov, izplačal je gonjače in potem smo šli na poslednje lovišče — v gozdarjevo hišo, to je k pojedini. Odložili smo puške in torbe, umili si umazane roke in obraze in vsedli se k mizi. Ljubke, hitre gospodičine, hčerke gospoda gozdarja so nosile na mizo in mladeniči so vzeli klet pod komando. Predno se je mlinar vsedel, klanjal se je na vse strani in želel: »Dober tek, gospoda!« »Hvala!« so odgovarjali drugi. >Ravno tako!« Pri juhi je biln tiho kakor v cerkvi in le tuintam se je kdo oglasil, da ga tlači kurje oko, ali pa da mu je nesla puška danes nekako visoko itd. Toda komaj je izpraznil vsak nekaj čašic piva, že so se jim razvezali jeziki. Oči so jim začele goreti, glasovi so se ojačili, dovtipi rinuli in razveseljevanje je bilo občno. »Gazda mlinar«, je vpil Bazala čez mizo, >Vas še kdaj postaviti na dobro rnesto! Fej, sraraota! Pride jelen in on spi!« »Kakšen jelen? Kaj jelen? Jaz, jelena za — spat?« »Da, mislite-li, da sem slep?« »Kaj, kaj se je zgodilo?« so vpraSevali od vseh strani. »Eh«, je govoril Bazala, »tukaj-le ta stari trebušnik je imel z gospodom Vaclavom — kaj, temu se ne čudim, ta je danes delal stoprav noviciat«" »In bil bi skoro zadel črnega! Hencaj, to je bila sreča«, se je krohotal grajščak, »ampak Šimeku to ne škodi, — sicer ne ve kaj početi s svojimi kršeli*. »No dalje!« je zakričal Škofovski na Bazala. »Predno ti kaj pove§, zrastejo lisici roglički«. »Eh molči, in ne odpiraj vedno svojih Sirokih ust! — Torej, — ta dva sta imela mesto v gošči in ker jima je bilo gorko, sta se vsedla in zaspala. Nakrat se vam pokaže jelen kakor jalovica in šop! čez nja proč — in ta dva nista vedela ničesar.« »O, prosim, gospod Bazala, jaz sem vedel dobro!« se je branil mlinar. »Tem huje!« so zaklicali ostali, »zakaj torej niste vstrelili?« »Več vas ne borao vzeli na lov, smo pri kraju!« je rekel gozdar. »Razločite se danes z nami. Ste nara toliko v korist, kakor rajni gospod Franc«. »Ce me gospodje ne vzamejo seboj, vsaj ne bora poslušal zasmehovanja! Koliko sem vam že nastreljal in to imam za to!« je tarnal razžaljeni mlinar. Medtem je prišla gozdarjeva mlajša gospica s pečenko k mlinarju. Ker je videla, da se Jezi, mu je pogladila pleSavo glavo in ga dragovala: »Nič se ne hudujte, gazda, sicer k vam ne pridem več — in izvolite!« Mlinar se je obrnil k nji, se nasmejal in popeckal njeno debelo rokico, rekoč: »Vi gospica, vi ste vendar vselej moj angeljček! Bog vas živi, toda ti grduni tukaj-le, zlasti ta bradač tam, ta Bazala — vidite ga — o da mu pivo zalije njegovo nekrščansko grlo!« >Gazda, ne bodite grobijan!« je mu ponudila gospica pečenko. »Vzamite in ne pustite gospice stati!« se je zarežal nanj mladenič. »Mislite, da jo to veseli, pri tako starem dedu tako dolgo čakati?« »0, rada čakam!« se je nasmejala gospodičina. »Vidiš, ti golobradec«, se je veselo ogrel gazda mlinar. »Ti misliš, da gospice škilijo samo na mlade pobiče? To se motis, gospod ! Katera je modra, ima raje priletnega moža, kakor sem jaz! — Kaj ne gospica?« Vsi so se zakrohotali. Jaz pa semvprašal: »Kdo je bil ta gospod Franc?« (Dalje).