Bienerthovo ministrstvo odstopilo. Ministrstvo, ki je padlo te dni na parlamentarnem bojišču, ni biio nikdar prav moeno in sposobno za življenje. Zivljenska moč vsake avstrijske vlade je in mora biti pravičnost proti vsem narodnostim, ki živijo skupno pod žezlom habsburške vladarske hiše. ,,'Justitia fundamentum regnorum" (pravicnost podlaga kraljestev), stoji z velikimi erkami zapisano nacl glavnim vhodom v dunajski cesarski dvor. Baron Bienerth se je sicer dostikrat vozil mimo teh dvorskih vrat, pa je pozabil brati ta napis, in Če ga je kdaj prebral, pa ga ni docela razumel. Prvikrat jo prišel za baronom Beckom, ki je bil vsaj nekoliko pravičen slovanskim narodnostim in tudi Slovencem, katere je prav dobro poznal, ker ima v Savinjski dolini svoje posestvo ter je dostikrat prebival med Slovenci. Bienerth pa je nemski birokrat, ki pozria samo svoj nemšla narod, druge narodnosti pa samo iz pisarne, kakor mu porocajo razni, po ve6ini nemški visoki uradniki.. Zeto tudi nikdar ni imel pravega smisla za slovenske zahteve, in naj so te bile še tako opravičene. Posledica tega je bila, da so Slovani, posebno Cehi in Slo.venci, takoj stopili proli Bienerthovenni kabinetu v opozicijo, ki se je se poostrila, ko je Bienerth po odpustu prvega svojega niinistrstva sestavil drugo, ki je bilo sedaj prisiijeno, dati cesarju o stavko, ki jo je cesar tudi sprejel. Slovenci moramo le. z_zacioyQli5tvpi)TjJ[)e.leJltLliac..dec vlade, ki je sicer vedno naglasala na vsa usta, da ravna vselej po avstrijskem načelu, pa je bila vseskozi prepojena z nemškim duliom. Sieer je porabil Bienerlh vsako priliko, 'da je izjavil, cla ne trpi nobenega upliva nobenih političnih stranfc na upravo, v resnici pa je samo slovanski upliv potisnil v ozadje, nemška nestrpnost in zagrizenost pa se je pod njim veliko daljo in hujše razpasla nego kdaj poprej, Bienerthovo ministrstvo ni nikdar zmoglo v sebi toliko raoči, da bi se dvignilo zoper lcruto svobodo nemških Volksratov. Surovo pest teh nemških zagrizencev in kovarjev eutimo osobito mi Slovenci. Sebe imajo za nekak višji narod, Slovence pa za neko suženjsko pleme, katerernu se pošiljajo nemški sodniki, nemški uradniki na davkarijah, na pošti, na železnici, nemški politieni uradniki, nemški ali nemškutar- ski učitelji. In Bienerth, ki je baje vladal po avstrijskem" naeinu, je vse to mirno gledal in ni ganil niti z mezincem. da bi svoje ,,avstrijsko" načelo uveljavil proti najhujši nemški zagrizenosti. Priliko za to bi bil imel pri vsakem uradniškem imenovanju na slovenskem Štajerskem in Koroškem. Značilno je za nekdanjo Bienerthovo vlado dejstvo, rla so bili naši krščansko-narodni poslanri prisiljeni na Dunaju in v Gradcu prijeti za obstrukci]sko orožje. Na Dunaju je dalo povod ministrstvo samo, ker je postavilo v proračun stroške za italijansko vseufiilišče: za vseueiliščne zahteve Slovencev, ki nas ie mnogo več kot Italijanov, pa je imelo trdovratno glulia ušesa. Tudi na graških razmerah zadeva vlado sokrivda ker je nekako ? viška prezirala celo stvar, češ, gre se samo za Slovence, in ti se morajo seveda brezpogojno udati predrznemu vsenemštvu na niilost in nemilost. , Kakor ni imela nekdanja vlada smisla za uveIjavljenjc narodne enatopravnosti, tako tudi v gospodarskem oziru ni znala pravigno postopati proti vsem stanovom. Posebno kmecki stan se mora prito/evati, da je vlada dajala \edno prednost meščanskim stanovonfc posebno industriji in veletrgovini, pred kmefikimi lmeresi, kar sprieujejo pogodbe z zunaniimi državamif in grda zopcr kmeta naperjena draginjska gonja, k.i se je končala z dovoljenjem uvoza argentinskega mesa v Avstrijo. In sedaj je Bienerthova vlada šla v pokoj, ki ga je že davno zaslužila ne toliko s svojira clelom, kakor s tem, česar nistonla, pa, bi bila'morala storfti.  . KritMfet><pa'i*»l za*Bieuertliom,- se ž*»*ie rA mor- (la Bienerth sam, ki bi dobil nalbgo, sestaviti novo ministrstvo, *kajpada boljše, nego Je bilo prejšnje. Vselcako ]>a naš narocl mirno gleda v bodočnost, ker popolnoma zaupa. svojim poslancem, o katerih je prepričan, da bodo v vsakem položaju branili naše narodne in gospodarske koristi.