ZGODOVINSKI ČASOPIS • 53 • 1999 «1(114) 117 INSTITUCIJE Mednarodni inštitut arhivskih znanosti pri Pokrajinskem arhivu Maribor Ob koncu sedemdesetih let je med arhivskimi strokovnjaki dozorelo spoznanje, da je treba posvetiti več pozornosti strokovno-tehničnim vprašanjem v arhivih. Ta vprašanja se nanašajo na arhivske zgradbe, notranjo razporeditev prostorov, opremo itd. V navadi je bilo, da so se arhivisti v glavnem posvečali osnovnim strokovnim arhivskim vprašanjem. Na pobudo dr. Petra Pavla Klasinca, dr. Uga Cova, dr. Geraida Gänserja in drugih je Pokrajinski arhiv Maribor pričel organizirati konference v okviru delovnega programa Arhivskega društva Slovenije. Tako je bila leta 1978 organizirana prva konferenca, kjer so predavali številni arhivski strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije, Bolgarije, Češke in Slovaške, Poljske, Nemčije, Rusije, Anglije ter Španije. V letu 1985 je prišlo do ustanovitve Arhivskega Centra za strokovna in tehnična vprašanja, ki so ga podprle številne države, še posebej z imenovanjem uradno imenovanih korespondentov iz svojih držav. Ta center se je v letu 1992 preimenoval v Mednarodni inštitut arhivskih znanosti (MIAZ), ki je postal tudi član Mednarodnega arhivskega sveta ter ima številne redno imenovane člane v evropskih in drugih državah. MIAZ izdaja svojo strokovno publikacijo Atlanti, ki jo prejemajo številne ustanove po vsem svetu. Nekatere šole so publikacijo sprejele v redni učni program arhivistike (Stage technique v Parizu, belgijske univerze itd.). Člani MIAZ se vsako leto zberejo na strokovnem sestanku oz. konferenci in na Mednarodnem arhivskem dnevu podajo rezultate svojih raziskav. Tako je bilo doslej obdelanih kar nekaj raziskav, vse pa so bile objavljene v strokovni reviji Atlanti: 1. mednarodni arhivski dan, VII. konferenca članov MIAZ, 26.-30.3.1992; temi: 1. požarna varnost v arhivih, in 2. oprema za materialno varovanje arhivskega gradiva 2. mednarodni arhivski dan, VIII. konferenca članov MIAZ, 21.-28.3.1993; temi: 1. varnost v arhivih in 2. oprema za arhivska skladišča 3. mednarodni arhivski dan, K. konferenca članov MIAZ, 22.-26.3.1994; temi: 1. transportni sistemi v arhivih: vsakdanja uporaba in uporaba v izrednih razmerah in 2. tehnična vprašanja pri uporabi arhivskega gradiva 4. mednarodni arhivski dan, X. konferenca članov MIAZ, 29.3.-2.4.1995; temi: 1. varovanje fotografij in filmov in 2. funkcije arhivov glede na zasnove arhivskih zgradb 5. mednarodni arhivski dan, XI. konferenca članov MIAZ, 19.-23.3.1996; temi: 1. kontroverzne izkušnje v arhivih s posebnim poudar-kom na problemih zdravja in 2. arhitektura in oprema arhivskih zgradb in prostorov za javnost 6. mednarodni arhivski dan, XII. konferenca članov MIAZ, 3.-5.4.1997; temi: 1. tehnična vprašanja in problemi zdravja v arhivski zakonodaji in 2. izolacija arhivskih stavb pred zunanjimi klimatskimi vplivi (stene, strehe in temelji) 7. mednarodni arhivski dan, Х1П. konferenca članov MIAZ, 26.-28.3 1998; temi: 1. vpliv novih tehnologij in novih medijev na uporabo arhivske dokumentacije in 2. arhivi, kemikalije in okolje 8. mednarodni arhivski dan, XIV. konferenca članov MIAZ, 24.-27.3.1999; temi: 1. slikovno gradivo v arhivih - opis in hramba in 2. vpliv novih tehnologij na zasnovo informativnih pomagal. Teme vsakokratnih referatov določijo na konferenci člani inštituta in veljajo za prihodnje leto. Prispevki v letnih zbornikih Atlanti so pisani večinoma v angleškem jeziku. Referati se nanašajo na arhivsko teorijo in prakso, njihovi avtorji so svetovno priznani arhivisti ali drugi strokovnjaki. Glavni urednik publikacije je prof.dr. Leopold Auer (Dunaj), odgovorni za publikacijo pa doc.dr. Peter Pavel Klasinc (Maribor). Predstavimo naj še novo 8. številko Atlantov za leto 1998, ki obravnava predvsem naslednji temi: 1. Vpliv novih medijev in tehnologij na uporabo arhivov in 2. Kemične snovi, arhivi in okolje. 118 ZGODOVINSH ČASOPIS • 53 • 1999 • 1 (114) Uvodnik je prispeval prof.dr. Leopold Auer (Dunaj), pregled dejavnosti Mednarodnega instituta arhivskih znanosti pa doc.dr. Peter P. Klasinc. Zatem sta objavljena dva uvodna referata: prof.dr. Hermann Rumschöttel (München) je predstavil misli na temo Arhivist in tehnologija, Trudy Huskamp Peterson (ZDA) pa Internet in arhivi. Prvo temo je obravnavalo enajst avtorjev: dr. Grazia Tato (Italija) Informatika in uporabniki, Benjamin Haspel (Izrael) Računalniška revolucija in njen vpliv na arhivski svet, Rosine Cleyet-Michaud (Francija) Posledice digitalizacije na opremo v arhivih, dr. Mihail Vasiljevič Larin (Rusija) Vpliv sodobne informacijske tehnologije na uporabo v arhivih v Rusiji, dr. Rolf Hagstedt (Švedska) Vpliv novih tehnologij in novih medijev na uporabo v arhivih, švedski primer, dr. Elisabeth Schöggl-Ernst (Avstrija) Arhivi in njihova uporaba v dobi informacijske tehnologije, dr. Peter Pavel Klasinc (Slovenija) Vpliv sodobne informacijske tehnologije in novih informativnih pomagal na uporabo v arhivih, Ken Hall (Anglija) Projekt avtomatizacije v Essex Record Office, Peter Horsman (Nizozemska) Pametne arhivske zgradbe, informacijska in komunikacijska tehnologija v arhivih, Magnus H. Ólafson (Islandija) Strojno berljivi dokumenti in arhiviranje na Islandu in mag. Martin Modrušan (Hrvaška) Razvoj in vloga mikroform in uporaba v arhivih. Na drugo temo pa so objavljeni naslednji prispevki: dr. Josef Hanus (Slovaška) in dr. Michal Durovič (Češka) Nove tehnologije izboljšujejo varnost v arhivskem okolju, prof. dr. Ugo Cova (Italija) Kemični elementi v arhivih: Nevarnosti za arhivski material in človekovo zdravje, dr. Karl-Ernst Lupprian (Nemčija), Od plesni do biocidov: Stari in novi izzivi za arhive in arhiviste, Viktor Haraszti (Madžarska) Onesnaževanje zraka v arhivih, Irina Šepilova Kemija, arhivi in okolje in Erna Pilch-Karer Kemija, arhivi in zaščita okolja. Za podanimi referati so objavljene novice o dejavnosti Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Maribor, o 6. mednarodnem arhivskem dnevu, Sodobnih arhivih (XIX), 7. mednarodnem arhivskem raziskovalnem taboru in Simpoziju o srednjeveških judovskih skupnostih in njihovi kulturni dediščini v srednji Evropi. Atlanti 8 prinašajo tudi bogat opis informacijskih enot in literature, ki je v zadnjem času izšla po svetu o tehničnih vprašanjih v arhivih (okoli 170 enot). Atlante pošiljamo na preko tisoč tristo naslovov po vsem svetu. M a r i j a n G e r d e j ŠOLSKA KRONIKA Zbornik za zgodovino šolstva Slovenski šolski muzej v Ljubljani izdaja svoje glasilo, ki izhaja kot vsakoletni zbornik s tradicijo leta 1964 nastalega zbornika šolsko-pedagoških muzejev v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Kot specializirana slovenska revija za zgodovino šolstva in pedagogike predstavlja včerajšnji utrip naših šol in je s svojim sporočilom obrnjena h koreninam, iz katerih raste tudi današnji šolski dan. Revija je odprta za zgodovinarje, pedagoge, slaviste in vse šolnike, pa tudi za zgodovinske krožke, ki s svojimi prispevki predstavljajo raziskovalne rezultate s področja zgodovine šolstva od študij, do objav virov, spominskih zapisov in poročil o publikacijah. Objavlja pa tudi bibliografijo za slovensko zgodovino šolstva. Zbornik za zgodovino šolstva - Šolska kronika je na voljo naročnikom in drugim na sedežu uredništva v Slovenskem šolskem muzeju, Plečnikov trg 1 v Ljubljani.