GoSDodarstvo. Mraa in vinska trta. Pretekli tedfco uxo imeli v Sloveniji in najbrž tudi po oeli EvTopi grozen mraz. Nas vinnrejce bo to zanimalo, posebno, ker ie ta nevaren vinski trti. Vliiska trt* prenose dobro zazorienar do 18 stop. C brez SkDde.v vendai* smo imeli lotos pmoej vefr. Zato bi bilo dobro« da bi se v vseh vinogradnihl krajili vinoreici zantanali, koliko škode Je naredil mraz na vinski trti, katere vrs © so uajbolj obču^iiV© in katene bolj odpome proij; mrazu. Mi vzamemo 100. ooes od več vinskib rozg in se s tem, d^ jih krerež©mo, (kar vinorejct' tako dobro vejo) prepri6amo, koliko o&es je od ten stQ uniSenlJi, toliko prooentov, je vzel pot©m mraz, To naj bi s© naredilo pri vsaki sorfji. V interesu doti-e slvari je, da bi s© za to zanimali \si boljši vinogradniki, to poročali j,,Slov. Gospodarju", ki bi sestavil pre glod iz posameznih delov in sorl(, da se tako prepri6amo, katera vrsta je najlx)li občutljiva in katera najbolfl od porna. Ponovno prosimo vinorejoe, te usluge, za kar jim bode hvaležna vsa javnost. Vinska ijrta in mraz v južnih obdonavskili krajJh, V obdonavskih kra jih naSe kralj©vine, vi Rumuniji, ob Seretu, na Ogrstoem ob pecnib nižinah in tudi na Nižje Avstrijskem pride po zimi vefckrat u vetrom združen mraz, do 30 stop. C, ki povzroči pozeb vinske Irte, Ziato imajo tam trs čisto pri tleh, r©ž©jo ga na glavo, ka' kor^ pri nas amerižke matifenjakte, to vočjeinu z dvema očesoma- >V j©seni pa tani trs obsujejo z motikami) ali po ravuera a plugom. Spomladi, predno sa zaSni© rtez, morajo- trs najprej od kopati. Sparonov (locnov) tam sev©da ne poznajo^ Vendai- rodi tam trs izvrstno. Kot najbo^ši vinorodni kraj v naši kraljevini ob Donavi je Smederovo, nekdaj letovišoe kraljevo. — Vendar vsa ta, kakor tudi bana&ka, ruraunska in ogrska vina nišo za nag ok^jsi ber niso harmonična, to je, njili moč, kislina in ekstratn© snovi niso v takem razmerju, da bi smeli imeiiOvati to vino pitno. Vendar znajo naši vinski trgovci iz kake kislice iz nagih kraj©v in močnih južnih vin kmalu na praviU harmonično vino,; posebno s© je pa zadnji Čas moftno razvilo pančanje vin, nakar naš© gt kletarske nadzorni!k!e tn vinarskje organiza«ije opozar,famo, da so oprezni! Nerodovitnost sadnega drevja. Marsikateri naših sadierejcev ima v svojem sadovnjaku drevo, Jd noce in noCe roditi. Nekatera teb dreves so pravcati velikani, raste.o kot norogla va, a prinesejo komaj par kilogramov na leto. Napak je lahko tu premnogo, katere so vzrok nerodovitnosti: 1. Zeralja v sadovnjaku je pregnoj na, blizu gno^išč in tam, k4er se sreka gnojnica kar naravnOst v sadonosnik leto in dan najdemo večkraf bujno rastoča, a nerodovitna drevesa. — Pri preveliki množini dušika in kalija, ki ga nudi gnojnica, raste drevo samo v les in ne napravlja rodnih brsti, Napravi naj se tu gnOjiiična ja ma, v katero se bo stekala gnojnica, in drevju bo pomagano. Večkrat po zimi in spomladi zli*erno še gno^nico k drevju, po juniju pa to opustimo5 da ne dobi drevo zopet preveC hrane m ne raste samo v les. 2. Zemlja je premrzla in premokra Tukaj je pomo6 labka, napravimo odvodne jai'ke ali drenažo. (je pa tega n mogoče, je vsako drevo v taki zemJji obso0eno v sinrt in nerodovit uost. Le ako sadimo na kupe, t, j. na ve& vozov od drugod pripeljane zemlje, se da mogoče še porabiti. 3 Zemr.u je prerevna na redilnih snoveh ali prodnata, V prvem slučaju se pomaga z obiinim gnojen^em, v drugem r>a zopet s sajenjem na kupe, ali pa s sa.enjem^bolj pritliCnega sadnega drevja, ki rie razvrostira svojb korenin tako globoko in bo mogoCe tadi v iŁlitvi plasti naSIo še dovolj hrane. 4 Lega je premrzla, prevetroviia, spomladanskemu mrazu izfiostavljenav: Tukaj gre za I/.biro pravih vrst, i oznocveto^ih vrst, vsai imamo prece] takih, ki tudi v takih legali uspevajo. 5. Krona drevja je mnogo prer;o sta, drevo ne more tako nastaviti i*odnih brsfi lzredfienje edino zdrav)ilo, za kar najboljši čas je sedaj. 6. Preveiika rodovitnost v ralado sti. Mnogo drevja že v mladosti r.odi toliko da se izrodi in v na.;lepši njegovi starosti že prestane roditi. M) dega drevcsa je najbolje prvib pet let po saditvi ne pustiti roditi. Mlada rodbvttnost j© vtfdno v Skodo pozneje. — Prva Jeta mu odstranimo vse ovetne pop-ve in mu dobro gnojimo, da di*evo boij raste» kar tutti prežgodnjO rodo vitnost ovira. 7 Neprava izbira vrsf. Sadjere jec mora imeti odfirte ofti in opazovati povsod in vselej, katere vrste so za n.egov jcraj primerne. Imamo mnogo vrst, ki v nekaterih krajih ne uspevajov mnogo pa zopet, ki izvrstno rodijo. Zato pomislifi dobro pred sajenlem in aO smo že na jasnem, 'še enkrat vse dobro od kra;a [»remislimo, katere vrste bomo sadiii. 8 Poznorodeče vrste, Mnoge vrste začnejo zelo pozno roditi, Pri takih, ki so naru znane, moramo pa6 počakali. Najtfemo pa mnogokje drevo, ki kljub vsem noče iu noče roditi. Vzroki tu so pač lahko cazlični, najbrže fiz ologični,- t. j, življenjski. Tako dr©vo poskusimo prisiliti na la na6in3 da ,0 z mo5no žico pod veiami motoo podvežemo, da se žica zaje v skorjo. Skoz to ne more drevo pošiljati po skorji navzdol hranilne snovi, katere pripravlja z listi, te ostanejo v drevju in uplivajo na rodovitnost, Tudi takozvano rikanoe se uporablia. Koža se tam na široko olu'pi ali še nekaj manj^ ta' ko da jeseni zo^et zaraste, Vendar \o to že nevaren posel. Najpoprej se pa ^repričamo, ako ni kaj drugega zgo raj navedenega krivo, odstranimo ta vzrok in gotovo bo odstranjena tudi — nerodovitnost. Agrarna država. sino — a kupuje |)i-eli.rano Beograd! Kot agrarna država smo ra^kričani po celem svetu. Bauat j© bil svojčas žitnica srednj© Evrope. Za obsipja stare Madžarsjk« je bil Banat žitnica rajne Avstrije. A v naši čisfco agrarni državi se i© zgo dilo Gospodovega tetiii 1922, da kupu' je Beograd, kateremu j© pred nosom fJanat, 200 vagonov žita za prehrano v Rumuuiji. Po sklep.u mV^^trslcega sveta se za ta uvoz ne bo plačala uvozna carina, Malo fiudno, da povs©m agrarna država, ki so hvalisa pr©d celim svetom, koliko 'prebran© lahko izvozi, pa narofiuje za svojo prestolioo žito iz sosedne države. Mogo6e pa je naročil Beograd rumunsko žito iz razloga, ker j© to oeneje, kot naš© iz  Bečkereka, Vršifca in Novega Sada,  Ravnokar naveden slučal je lep pri mer iz poglavja o modrosti naše gospodarsbe politike sedanjih. vladinovcev. (Jospodai1 pa tak — ta naS minisior Pucelj! Ministrski s\^et je odobril poljedelsitcemu mifctfteftrsHVu kredit 10 mllijonov kron za nakup Semenske pšenice za on© krai;ie, ki so bili prizadeti po suši. Minister Puoeli bo poslal f-edajj na Cehoslovaško posebno komisijo, ki bo nakupila pšenico po 100 kion 1 kg, ker je 6eška valluta napram naši tako \fsoka. V Banatu bi lahko kupil gospod Puoelj žita za seme po 18 K 1 kg in bi bili povrh še prihranjeni vsi stroški za prevoz 6ehoslovašbega žita in izdatki za vzdrževanje nakupovalne komisije. Kaj bo, kaj bo? V sjy*ahu smo za setve, kter je padel sneg na zledenela tlaia že predolgo leži. Na polju rib Mxin se decemberski in januarski sneg ni skopn©l popolnoma, pa j© zapadel že novi. In na snegu se dela, ker po dnevi sneg kopni, trda tedeaa skorja, ki ovira dohod zraka, Ker zra ven pritiska že 14 dni vedno hujši mraz, ki se giblj© m©d 14 in 20 stop. C, se kmet upravi6eno boji, da j© zasloui sejal. V Berkovcih je neki gospodar šel odkapat setev. Ko je z rnello zmietal sm©g ž njtve, i© obenem odlomil bilke,, ki so štrleie, kakor steklene igle iz zemlje. Posebno rane. setve irpijo vsled mraza in l©da. — Revni sloji silno trpijo vsled hude zime. Vinifiarji in manjši posestniki, kaierih edini vir dohodkov jie vino, isfiega ne morejo spraviti v d©nar, ker iii kupc©v. Teh pa ni, ker srno gornji slovenjegorifiani odrezani od sv©ta, od kar ne vozi vlak 6ez SpiJje. Odprito že vendar enkrat to progo, ki je za nas življenske važnosti. Ker nimaiio ieveži najpotrebnejšega, se množijo tatvine. Jakob Zorec, viniCar v Stan©tiaciii je mislil oelo, da je boUš© iti v smrt, ko pa v bedi živeti. Zato j© Sel, ter se obesil. Kraet. zadruga v Ptuju nas na-> proša obi;-.viti, da ima v zalogi So nekaj nmefuiih gnojil, tako fosfatnih, lcakor kalijevili. Ker je blago d«loma š© od prei, so cene zelo ugodne« Kmeto- valce pozivamoj da takoj kriijsio svojo lastno potrebo, ker mora zadru^iii sioer, da izprazni sHakliSde, biago skupno naprej prodati in bi bili kmetovaloi s tem oškOdovani. Marlborsko sejmsko. pOrofillo. Sa seim dne 14. t, m. se je prigHalo: J bikov, 180 volov, 250 krav, 4 koaje io. 5 telet. Skupaj 446 komadov, Povprečne ceno za različne živalske vrsfe so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive te* že od 26 do 32 K, ipoldebeli voli 18 dq 25, plemenski voli 18 do 25, biki za iclaiije 18 do 25, klavne krave debele 20 do 25t plemenske kravo 18 do 20, krave za klobasarje 13 do 16, molzne krave 18 do 20, brej© krave ,18do20, mlada živina 15 do 23, Prodaja konj. V torek, dae 28. U m. se bo vršiia ob 10, uri dopoldae na iStolnem trgu v Mariboru licitaciisi^a prodaja dveh vojno državnih konj, Mesne oene v Marfibonu. Volov^ ko meso I. vrsite 1 kg 46 do 48 kron; 11. vrste 42 K; meso od bikov, kravt telic 36 K; tele«]© meso I. vrste 36 kron; IL vrste 32 K; sv&nisko meso sveže 58 do 7a K, Cene za seno in slamo v Mariboru. Pretekio soboto so v Mariboru ku povaii ozir. prodajaJi seno po 750 do 850 K za meterski stot, olavo za 900 K iin slaino od 480 do 540 K za me1' terski stpt. Blaga jie bilo zelo malo in v kratkem 5asu vs© razprodano. Cene poljjskim pridelkom, V Srbiji stane tpSenioa 390 din., rž 310, jeV men 270, oves" 290, koruza 315. V Voj vodini stane pš©nicai 410 din.y rž 320, ječmon 280, oves 300, koruza 315. — Na Dunaju stan© pšenica 390, rž 320, m lečmen 280 din, V Pi-agi stane p9e« mca 400, rž 350, oves 310, kbruza 300 din^ meterski sipt, V Novem Sadu nara&čajo oen©, kajti dovoz j© slao, povpraševanje pa živahno. Pšenioa slaiie 1700 do 1720 K, ie8mlen 1230 do 1250 K, koruza 1280 do 1300 K, moica nulerica 22H do 23 K 1 kg, moka ^tev. 2 21% clo 22 K, krušna moka 21% do 21 kron, otrobi 930 do 960 IC. Slavonski oves stane po 1250 K, koruza po 1270 kron* Stari b©li fižol stame po 1060 K. Ceiie moki naraščajo« Svinjsko mast so placevali po 76y2 K, za dešplje 2;i in za orebe po 40 K. Mariborsko tržno poi^>6ilo. — Vi soboto, dne 18. februarja, so bile v Mariboru sledefie tržne cene: Spehar,ev je bilo 28, toža zaklanih svinj Je znašaJa 3640 kg, teža pripeljanega krompirja pa 3000 kg. Kromplr so prr> dajali po 5,70 K kg, špeh po 76—85 K kg, svinjetino pa po 68 do 80 K 1 kg, Pšenice je bilo 80 kg, kg po 13 kront ječmena 40 kg po 7 K, koruze 5 vree" kg po 12 K, ovsa 8 vr.e8 kg po 8 K. ajde 2 vreči kg ipo 7 K in proso so prodajali kg po 10 K. Kokoši je bilo 40, komad po 100 do 140 K. Gosk ie bilo 10, komad po 300 do 400 K, raa 15, komad od 90 do 120 K, puranov i© bilo 25, komad po 400 do 600 K, kuncev 30, Fižol je stal 12 do 14 K liter, 6esen4 32 K kg, sveže zeljo 16 do 20 K kg, kislo zelje 8 K, šopek peteršilia 2 K Šopek zelenijave k juhi 2 K, ]abolkia kg 24 do 26 K, suhe slive kg po 36 K; mleko liter po 10 do 12 K, su. rovo maslo kg 120 do 140 K, svirrska mast kg 90 do 94 K, eno jjalce 8 do 1Q K Na*trg se v primeri s .prelšnjimi časi ni pripelialo niti eno desetinoblaga, takoda je bilo v par urab vse poprodano in je moral marsikdo iti — prazen domov. Posledioa suše ta občutnega pomanjkan]a denarja! nmeli. Na hmeljskem trgu v 2atcu ii; bilo v zadnji dobi nobene živahne bmeljske kupfiije, kaitl, kdor še ima Vrocje mncižinie < tprvotvrstbega limelja, ga drži za poznejšo dobo, ker, upa, da bodo cene poskoCile, po hmel ]u manj vredn© kakovosti j© 'pa povpražovaiij© malenkosij.10, Vrednost denarja. Ameri&ki dolan stane 315 do 320, Irancoski frank star ne 29,50 do 29.60 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plaČPii 4.95—5.25, za 100 čehoslovaških kron 596 do 600, za 100 neraškib mark 146 do 150, za 100 ^aških lir 1580 do 1592 jugoslov « kron. Vrednost naše krone v Curibu zna?a 1.55 centima (1 centim — 1 vinar). Od zadnjega poroftila te vrednosf našega denarja padla za 10 točk.